NFORMATIVN M E S E Č N UssG L AS I L O RAVENSKIH ŽELEZARJEV Leto XII Ravne na Koroškem, februar 1975 MESEC KULTURE Letošnji kulturni februar na prvi pogled ni drugačen od prejšnjih ne po številu ne po vrsti prireditev. Kolikor se tudi sami ne bomo udeležili nobene, nam bodo njihove odmeve prinašali otroci iz šole domov: Prešeren, Prežih, bralne značke, petje, razstava... Drugačen pa je ta mesec s preostalo polsezono vred po tem, da se tudi v kulturi že preizkuša delegatski sistem, da se snujejo novi srednjeročni in tudi dolgoročni načrti na tem področju in da bo verjetno treba za zares plodno in odmevno kulturno vzdušje na Koroškem pojasniti še marsikatero temeljno vprašanje o kulturi in umetnosti. O prednosti delegatskega sistema je bilo že toliko povedano, da je nemogoče pa tudi nepotrebno dodati kaj novega. Razvijal se bo verjetno na vseh toriščih družbenih dejavnosti enako in ni razloga, da bi tu kultura izstopala ali zaostajala. Bolje ko bodo delegati opravljali svoje delo, manj bodo možni dvomi v pravilnost in kvalitetno delo naših kulturnikov, predvsem pa v njihovo odprtost ljudem. V industrijsko tako močno razviti občini, kot je naša, ob tolikem številu družbenopolitično osveščenih delavcev pogovori o temeljnih vprašanjih kulture nasploh, posebej pa o množični kulturi, amaterski kulturi ter umetnosti ne bi smeli biti vprašljivi, prav tako pa tudi ne rezultati teh pogovorov, če sploh kje, potem delavci v TOZD vedo, kaj so to standardi JUS ali DIN, kaj je treba vse obvladati, da postane človek kvalificiran ali visoko kvalificiran delavec, tehnik, inženir ali ekonomist. Ne more nam torej biti pretežko od tu potegniti paralele do »tehnikov in inženirjev« glasbe, književnosti, gledališča, likovne umetnosti, arhitekture itn. ne do standardov JUS o tem, kaj je na vseh teh področjih kič, kaj solidno potrošno blago za vsak dan, kaj umetnina itn. Če se bodo petkovi kulturni debatni večeri obdržali, imamo v njih na sezono štirideset priložnosti pogovoriti se o aktualnih kulturnih dogodkih ter se na ta način usposabljati za samostojno kritično vrednotenje sodobnih tokov umetnosti. Seveda pa je to le eden od raznoterih načinov srečevanja s kulturno dejavnostjo pri nas. Se enkrat o Smo pred pričetkom uveljavitve novega sistema delitve OD v naši delovni organizaciji. V predhodnih dveh člankih (objavljeno v številki 12/74 in 1/75) smo ugotovili, zakaj smo dolžni na novih sa- Sonce na ivju IZ VSEBINE Franjo Mahorčič — dobitnik Kraigherjeve nagrade — Se enkrat o delitvi — Proizvodnja slovenskih železarn v decembru in leta 1974 — Z zasedanja delavskega sveta podjetja — Sindikalne vesti — Delovne nezgode v letu 1974 — Naše stiskalnice — Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o medsebojnih delovnih razmerjih — Samoupravna delavska kontrola — Kulturna kronika — Športne vesti Izdaja odbor za informiranje in kulturno dejavnost Železarne Ravne Ureja uredniški odbor Jože Delalut, Alojz Janežl6, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prlslan, Jože Sater Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, Int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Maribor Glasilo Je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov ln storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) ln mnenju sekretariata za Informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka Ker kulturo plačujemo, si menda ne bomo ogledali samo finančnih načrtov na začetku leta in obračuna ob koncu, ampak bomo sledili številnim vabilom ter potem presodili in prek naših delegatov povedali, kaj je dobro, kaj ne, pa se bomo domenili ob konkretnih primerih za smeri, obseg in kvalitetne nivoje naše kulture. In kadar bo ta krožni tok ustvarjanja in použivanja kulturnih dobrin deloval polno, bo namen dosežen. Marjan Kolar delitvi OD moupravnih zasnovah zasnovati delitveni sistem, obenem pa smo se seznanili s kriteriji delitve OD po delu. V celotnem postopku uveljavitve novega sistema lahko ločimo tri faze: priprave celotnega gradi- va, sprejem samoupravnih aktov in začetek delitve po sprejetih samoupravnih aktih. Priprave so zelo obsežne in potekajo že dalj časa. Sodelujejo strokovne ekipe, posamezni strokovni delavci in pogodbeni (zunanji) sodelavci. Ti so pripravili naslednja gradiva: a) na podlagi obstoječe organizacije TOZD in celotne delovne organizacije (brez TRO Prevalje) so »obnovili« celotno sistemizacijo, tako da so popisali delovna mesta, opisali opravila na vseh delovnih mestih, opravila sistematično analizirali in ocenili. Delo je v zaključni fazi; b) ugotavljali posebne pogoje dela — vpliv delovnega okolja na življenje in zdravje delavca. Delo je v zaključni fazi; c) ugotavljali, katera opravila (dela) se lahko normirajo, določili nov predlog postavljanja delovnih norm in novo metodo ocenjevanja uspešnosti dela. Delo je zaključeno. Rezultat vseh teh priprav je gradivo, ki obsega naslednje predloge osnutkov samoupravnih aktov: 1. samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnih mest, 2. metodo vrednotenja delovnih mest, 3. poslovnik o delovnih normah, 4. poslovnik o ocenjevanju uspešnosti dela, 5. samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov. Poleg naštetega gradiva je pripravljeno še drugo gradivo kot funkcionalni del zgoraj naštetega. Vsi zgoraj našteti samoupravni akti bodo neposredno posredovani (izročeni) vsakemu delavcu železarne Ravne, da bo lahko na svoji delovni skupini in zboru podal svoje mnenje, predloge in oceno. Osnutke teh aktov da v javno razpravo delavski svet, ki je tudi pristojen, da izvrši tako imenovani usklajevalni postopek. Šele po končanem usklajevalnem postopku, ko bo delavski svet s pomočjo strokovnih služb in izvršilnih organov pripravil enotne predloge, sledi dokončen sprejem in akti lahko pričnejo veljati. Razporejanje dohodka Vzporedno z delitvijo osebnih dohodkov po delu je naša obveznost, da določimo osnove in merila za razporeditev dohodka. Razporeditev dohodka je temeljna pravica delavcev TOZD, ki jo morajo urediti samoupravno — neposredno s samoupravnim sporazumom. Tudi na tem področju bomo uvedli novosti, kakor nam veleva nova ustava ter predvsem zakon o samoupravnem sporazumevanju o merilih za razporejanje dohodka in podrejeno zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Na podlagi določb zakona o samoupravnem sporazumevanju in merilih za razporejanje dohodka je pripravljen nov predlog samoupravnega sporazuma o pridobivanju in razporejanju dohodka v črni in barvasti metalurgiji Slovenije. Predlog snorazuma je posredovan vsem TOZD in drugim organizacijam združenega dela črne in barvne metalurgije. Prinaša bistvene kvalitativne novosti. Ker se v predlogu predvideva nodrobneiša delitev ustvarie-nega dohodka, je naša strokovna služba mnenja, da bi ta sporazum ne le neposredno sprejeli, ampak tudi neposredno uporabljali na nivoju Železarne Ravne. Navajamo le bistvene sestavine predloga. Predvsem se želi s samoupravnim sporazumom doseči naslednje zastavljene cilje: spodbujati produktivnost družbenega dela, usmerjati delitev dohodka in zavestno organizirati odnos z družbo ter izvajati solidarnost med podpisniki sporazuma. a) Produktivnost družbenega dela je osnovni cilj, ki ga bomo dosegli z enotnimi merili za presojanje učinkovitosti gospodarjenja v TOZD in drugih organizacijah združenega dela. Produktivnost je izražena z ustvarjenim dohodkom kot rezultatom živega in minulega dela. Predlog sporazuma izhaja iz tako imenovane minimalne produktivnosti živega in minulega dela, kar predstavlja osnovno enoto za merjenje dejanske dosežene produktivnosti. V sporazumu se predlaga, da se podpisniki dogovorijo za tako minimalno produktivnost živega dela, ki na uro potrošenega živega dela v poprečju ustvari dohodek, ki ustreza normalnim osebnim dohodkom, ki so dogovorjeni. Upoštevajoč minulo delo pa je minimalna produktivnost dela dosežena, če s tem delom pridobi dohodek, ki je enak seštevku obresti, ki jih plača na sposojena sredstva, in dohodku, ki se pridobi z lastnim minulim delom ob dogovorjenih obrestih. Učinkovitost se ob tem ugotavlja tako, da se primerja dejansko dosežen dohodek z dohodkom, izračunanim iz produktivnosti živega in minulega dela. Na tak način lahko vse TOZD in organizacija združenega dela po enotnih kriterijih presojajo svojo učinkovitost. b) Razporejanje dohodka. Opisani kriterij za ugotavljanje produktivnosti dela je tudi izhodišče za razporejanje dohodka. Sporazum predvideva tri sestavine delitve, vse v odvisnosti od učinkovitosti gospodarjenja oziroma ustvarjenega dohodka. Prva delitev izhaja iz delitve dohodka za — sredstva za normalne osebne dohodke, ki vsebujejo dohodek, izražen kot minimalno dogovorjeni produkt živega dela, — sredstva za normalni dohodek minulega dela, ki vsebuje dohodek, izražen kot minimalno dogovorjeni produkt minulega dela, — dobiček iz poslovanja, ki je odraz večje produktivnosti dela od minimalno dogovorjene. Izguba v tem primeru pomeni, da TOZD s svojim delom in poslovanjem ni dosegla dohodka, ki usteza minimalno dogovorjenemu produktu živega in minulega dela (ni dobička). Dejanska razporeditev dohodka se po predlogu prične s tako imenovano drugo delitvijo dohodka, ki obstaja predvsem v naslednjem: — TOZD, ki je ustvarila dobiček iz poslovanja (produktivnost njenega dela je večja od minimalno dogovorjene), naj bi v svoie poslovne sklade razporedila vsaj tisti del dohodka, ki je bil pridobljen na račun angažiranega minulega dela in vsebinsko ustreza minimalno dogovorjeni produktivnosti minulega dela; — del dohodka, ki ga bo porabila za osebne dohodke, oblikuje TOZD samostoj- no, pri čemer pa velja, da za osebne dohodke praviloma ne more uporabiti dela dohodka, ki je bil v minimalno dogovorjeni višini pridobljen na račun angažiranega minulega dela. Druga omejitev v tej zvezi pa je, da je podpisnica, ki razporedi za osebne dohodke iz svojega dobička bistveno več sredstev, kot znašajo normalni osebni dohodki, dolžna vplačati v obliki posojila prispevek v solidarnostni sklad. Višino tega prispevka ureja posebej dogovorjena lestvica, ki se jo vsak čas lahko tudi spremeni, in sicer predvsem takrat, če se ugotovi, da se posamezni podpisniki pri delitvi z družbenega stališča gledano ne obnašajo dovolj razsodno. To sta torej dve omejitvi, v okviru katerih se potem podpisnice samostojno opredeljujejo, koliko sredstev iz ustvarjenega dohodka bodo namenile za osebne dohodke. Pri delitvi sredstev za osebne dohodke sporazum ne predvideva omejitev, ampak postavlja le načelo, da mora biti delitev izvedena na način, ki spodbuja delavce k večji produktivnosti dela. Pri urejanju odnosov z družbo sporazum izhaja iz pravice delavca, da: — aktivno sodeluje pri ustvarjanju splošnih ekonomskih razmer, v katerih bo njegova TOZD ustvarjala in pridobivala dohodek; — soodloča o tem, kolikšen del družbenega dohodka se lahko potroši za financiranje posameznih družbenih aktivnosti ter pravico nadzora nad tem, zato se ta dohodek dejansko tudi troši. c) Novost v predlogu sporazuma je tudi izvajanje solidarnosti med podpisniki. Pri tem se izhaja iz načela, da dohodek, ki ga TOZD ustvari in pridobi, ni rezultat samo njene prizadevnosti in ustvarjalnosti, temveč se v tem dohodku izraža tudi ustvarjalnost širše družbe. Zato sledi tudi dolžnost delavcev, da pri razporejanju dohodka izvajajo solidarnost, in sicer v taki meri, da solidarnost zagotavlja socialno varnost delavcev in normalen razvoj organizacije. Nova oblika izvajanja solidarnosti je materialna pomoč v obliki finančnih sredstev. Ta sredstva se oblikujejo v poseben solidarnostni sklad. Po predlogu pa sredstva v sklad prispevajo podpisnice iz ustvarjenega dobička. Podrobnejših določb ni o tem, kako se ta sredstva konkretno trošijo. Predlog samoupravnega sporazuma o pridobivanju in razporejanju dohodka v črni in barvasti metalurgiji Slovenije vsekakor prinaša dobre rešitve, ki pa zahtevajo disciplino vseh TOZD in delovnih organizacij. Le z doslednostjo bomo dosegli zastavljene cilje. R. L. STROŠKI ZA INFORMATIVNI FUZlNAR ZA LETO 1974 Zakon o javnem obveščanju (Uradni list SRS 7/73) predpisuje, da moramo ob koncu leta objaviti obračun stroškov za naše glasilo. Stroški za Informativni fužinar v letu 1974 so bili naslednji: 1. ČGP Mariborski tisk, Maribor — tisk in odprema....................... 328.551,15 din 2. Honorarji za prispevke . 44.224,30 din Skupaj...................... • 372.775,45 din Franjo Mahorčič — dobitnik Kraigherjeve nagrade Člane našega kolektiva je v začetku januarja prijetno presenetila vest, da je naš tehniški direktor dipl. inž. Franjo Mahorčič prejel Kraigherjevo nagrado za leto 1975. Ni pa presenetila njegovih ožjih sodelavcev in tistih, ki že desetletja poznajo delo inž. Mahorčiča. Kot mlad inženir kemije se je po krajši specializaciji pri Bohlerju v Avstriji leta 1939 zaposlil v naši železarni ter začel de- lati pri SM peči. Železarni je ostal zvest do danes in še v NOB je deloval na Koroškem. Od 1. 1946 je tehniški direktor, to pa pomeni, da je od vsega začetka sodeloval pri modernizaciji in povečanju železarne, da je iz razmeroma majhnega obrata zrasla v sodobno tovarno, kakršna je danes. Pričel je z uvajanjem novih tehnoloških postopkov za proizvodnjo plemenitih, namesto do tedaj navadnih jekel. Osnovni namen Na seji, ki je bila meseca decembra, je delavski svet razpravljal o: — poročilu o poslovanju v letu 1974, — predlogu pravilnika o popisu sredstev, — predlogu za spremembe in dopolnitve pravilnika o knjigovodstvu, — dal soglasje k predlogu cene za toplovodno ogrevanje, — sklepal o pristopu železarne Ravne k samoupravnim interesnim skupnostim in verificiral samoupravne sporazume s področja zdravstva, izobraževanja, kulture, socialnega varstva, otroškega varstva in s področja za zaposlovanje; — razpravljal o predlogu samoupravnega sporazuma o samoupravni organizaciji in nalogah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS ter o ustanovitvi poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla; — o predlogu samoupravnega sporazuma o podeljevanju nagrad in priznanj za delovni jubilej delavcem železarne Ravne za leto 1974, — o predlogu razporeda delovnih in dela prostih dni za leto 1975, — o predlogu za najetje kredita iz občinskega sklada skupnih rezerv in in cilj preusmeritve proizvodnje je bil v dejstvu, da bi se na tem področju popolnoma osamosvojili od uvoza. Posebno pomemben delež pa je prispeval pri uvajanju nove tehnologije v jeklo-livarni in v termični obdelavi. Bil je tedaj edini vodilni strokovnjak in vse druge livarne, ki so kasneje nastajale v Jugoslaviji, so se učile ob njegovih izkušnjah. Delovanje inženirja Mahorčiča v Železarni Ravne lahko torej upravičeno imenujemo pionirsko ne le na področju tehnologije in izgradnje, ampak tudi na področju pridobivanja in izobrazbe kadrov. Med številnimi čestitkami, ki sta jih ob visokem priznanju sprejela nagrajenec in železarna, velja omeniti čestitko generalnega direktorja Slovenskih železarn Gregorja Klančnika. V njej je na koncu zapisal tudi tole: Priznanje za nazaj pomeni tudi obveznost za naprej. Na Ravnah imamo že začrtano smer, katere cilj je četrt milijona ton surovega jekla, predelanega v metalurške in strojne izdelke, namenjene za domače in inozemske kupce. Zaupam v sposobnost in delovni polet, zato sem prepričan, da bomo ob enotnem prizadevanju ta naš skupni cilj dosegli. Proizvodno poslovni rezultati v letu 1975 bodo prva etapa na ravni 200.000 ton jekla, kvalitetnejše blagovne proizvodnje in povečanega izvoza na poti napredka v prihodnost. Torej: čestitamo, in še dosti uspehov v prihodnje, inž. Mahorčič! M. K. — o predlogu za odkup obveznic federacije. Na seji meseca decembra 1973 je delavski svet že v sedanjem sestavu sprejel pravilnik o knjigovodstvu. Zaradi spremenjenih predpisov na tem področju pa je sedanji pravilnik oziroma posamezne določbe pravilnika potrebno uskladiti z ustreznimi veljavnimi predpisi. Pravilnik kakor tudi predlagane dopolnitve zadevajo ožje delovno področje finančno računovodskega sektorja od njegove organizacije do odgovornosti in obsega dela posameznih oddelkov v okviru sektorja. Do sedaj smo inventuro vseh sredstev in virov v železarni urejevali tako, da je centralna komisija za inventuro, ki jo je imenoval skupni odbor za gospodarjenje, za posamezne popisne komisije izdelala posebna navodila za izvedbo popisa. V skladu s predpisi in pravilnikom o knjigovodstvu pa moramo imeti to področje vnaprej urejeno s posebnim pravilnikom o popisu sredstev — inventuri. S tem namenom je bil pripravljen predlog pravilnika, ki je bil posredovan v potrditev delavskemu svetu. Ze v letu 1973 smo v železarni pričeli z deli na izgradnji omrežja za toplovodno ogrevanje stanovanj na Ravnah. Dela so se nadaljevala lansko leto, v okviru razpoložljivih finančnih sredstev pa jih bo treba nadaljevati tudi v naslednjih letih. Za leto 1973 je bila cena ogrevanja ob upoštevanju cene goriva in drugih stroškov izračunana za stanovanja v znesku 2,70 din/m2, za poslovne zgradbe 4,00 din/m2, za ustanove in zavode 3,00 din/m2 in za garaže 1,20 din/m2. Zaradi povišanja cen predvsem mazuta, saj se je povišala kar za 48 %>, višje cene električne energije in drugih povišanih stroškov smo morali v železarni pristopiti k novim izračunom in s tem k delnemu povišanju cene toplovodnega ogrevanja. Na podlagi kalkulacij in izračunov, ki jih je izdelal oddelek energetskega gospodarstva tehničnih služb, je bila izračunana nova cena v višini: za stanovanja 3,50 din/m2, poslovne zgradbe 5,48 din/m2, ustanove in zavode 4,10 din/m2 in za garaže 1,56 din/m2. Predlog za povišanje cene je že bil predmet obravnave na seji skupnega odbora za gospodarjenje 25. 9. 1974, ki ga je potrdil. Odbor je sklenil, da naj bi novo določena cena za stanovanja, ki so že priključena na centralno ogrevanje, veljala od I. oktobra 1974 dalje, za ostala stanovanja, ki bodo na toplovodno ogrevanje priključena pozneje, pa z dnem priključitve. Povišanje cene bi morala potrditi tudi občinska skupščina. Na podlagi razprave in stališč, ki so bila izoblikovana na konferenci delegatov, pa je bil predlog za povišanje cene umaknjen z dnevnega reda seje občinske skupščine z utemeljitvijo, da naj bi se do njega opredelil delavski svet železarne. Na volitvah meseca decembra smo v železarni že izvolili delegacije za posamezne samoupravne interesne skupnosti, ki so morale biti konstituirane do konca leta 1974. Razen izvolitve delegacij in delegatov pa je za konstituiranje potreben tudi sklep samoupravnih organov, da posamezne TOZD in podjetja pristopajo k samoupravnim interesnim skupnostim. Tak predlog je bil skupno s samoupravnimi sporazumi samoupravnih interesnih skupnosti obravnavan na sejah delavskih svetov TOZD in delovne skupnosti skupnih služb, in sicer na delavskem svetu TOZD TRO Prevalie 16. decembra, na delavskem svetu TOZD mehanske obdelave 19. ter na delavskem svetu TOZD metalurške proizvodnje in delovne skupnosti skupnih služb 20. decembra 1974. Na vseh sejah je bil sklep o pristopu in potrditvi samoupravnih sporazumov sprejet s potrebno večino glasov. Razen o tem so delavski sveti TOZD in delovne skupnosti skupnih služb razpravljali in sklepali tudi o samoupravnem sporazumu o samoupravni organizaciji in nalogah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter predlogu o ustanovitvi poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla. Tudi ta dva predloga o pristopu in potrditvi sporazuma sta bila na vseh sejah sprejeta v predlaganem besedilu. Povedano je bilo, da so bili v času od II. do 14. decembra 1974 v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb zbori delovnih ljudi, na katerih so delavci obravnavali predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev, samoupravni spora- S seje delavskega sveta podjetja Bele line zum o jubilantih, sklep o delovni akciji za Kozjansko in osnutek sindikalne liste za leto 1975. Samoupravni sporazum o podeljevanju nagrad in priznanj za delovni jubilej delavcev železarne Ravne za leto 1974 je bil sprejet, uporablja pa se, ko ga verificira delavski svet podjetja. Služba za oblikovanje OD je pripravila predlog razporeda delovnih in dela prostih dni za leto 1975. Predlog je bil zaradi določenih uskladitev obravnavan že na sestanku strokovnega sveta, o njem pa je razpravljal tudi skupni odbor za gospodarjenje. Sprejet je bil v obliki, kot se je nato posredoval v obravnavo in potrditev delavskemu svetu. Pri razporedu delovnih in dela prostih dni se je prvenstveno upoštevalo: — da število plačanih ur vse mesece v letu znaša 184 ur, razen četrte izmene. Z enakomernim razporedom delovnih in dela prostih dni, kar je bilo uveljavljeno že tudi prejšnja leta, se želi odpraviti nihanje v OD; — da so sobote, ki padejo na 15. v mesecu, ker se vrši izplačilo OD, delovni dnevi in da naj bi bile sobote, ki padejo na 1., 2. ali 3. v mesecu, prav tako delovni dnevi, ker se tedaj vršijo obračuni OD; — da naj bi bil 31. december, čeprav pade na sredo, izjemoma dela prosti dan; — da so za zaposlene v četrti izmeni ure v podaljšanem delovnem času po razporedu dela obvezne za prisotnost na delu; — za zaposlene v četrti izmeni sta državna praznika 29. in 30. november dela prosta dneva. Za tiste, ki delajo v sistemu prostih sobot, pa se predlaga, da se 30. november prenese na 1. december. Prvi delovni dan v letu 1975 je petek, 3. januarja. Zaradi potreb proizvodnje in ekonomičnosti poslovanja pa se je predlagalo, da bi bil delovni dan tudi sobota, 4. januarja 1975. Namesto prvotno predvidene proste sobote 4. januarja naj bi bila prosta sobota 22. februarja 1975. Zaradi predlaganega premika bo januarja 24 delovnih dni ali 192 delovnih ur, meseca februarja pa 22 delovnih dni ali 176 delovnih ur. Ne glede na predlagani premik pa naj bi se obračun OD v obeh mesecih opravil na 23 delovnih dni oziroma 184 delovnih ur. Prav tako je bilo predlagano, da bi se prosti dan 19. julija 1975 prenesel na 21. julij, ker je naslednji dan, tj. 22. julija državni praznik in ker je to bolj sprejemljivo zaradi ekonomičnosti poslovanja. V namenski razdelitvi sredstev amortizacije za leto 1974 so razen sredstev, s katerimi v železarni dejansko razpolagamo, bila predvidena tudi sredstva, ki naj bi jih za te potrebe dobili z najetjem kredita. Razen drugih potreb in manjkajočih sredstev naj bi kredit najeli tudi za uresničitev sanacijskega programa v TOZD TRO Prevalje. Za te potrebe smo predvideli, da bomo kredit lahko dobili pri interni banki Slovenskih železarn. Sredstva interne banke pa so izkoriščena, zato kredita ni bilo možno najeti. Med tem časom pa se je pojavila možnost, da bi del kredita lahko najeli pri občinskem skladu skupnih rezerv občine Ravne na Koroškem. Ker so nam sredstva potrebna in ker je možnost najetja kredita podana, je bilo predlagano, da delavski svet najetje tega kredita odobri. Delavski svet je na seji meseca julija 1974 že sklenil, da železarna odkupi obveznice federacije za dva milijona din. Ze tedaj je bilo povedano, da je to samo prvi del odkupa in da bodo delovne organizacije morale odkupiti še drugi del obveznic. S tem namenom so nas obiskali predstavniki službe družbenega knjigovodstva, ki so tako zahtevo tudi postavili. Ker gre za splošno obveznost tako republik kakor tudi vseh delovnih organizacij, je bilo predlagano, da železarna za določeni znesek odkupi drugi del obveznic federacije. Obveznice bi odkupili iz sredstev rezervnega sklada, pri čemer je treba upoštevati višino sredstev rezervnega sklada. Na tej podlagi so strokovne službe tudi pripravile predlog, ki je bil posredovan delavskemu svetu v obravnavo in potrditev. Vodstvo Slovenskih železarn se je obrnilo na delavske svete železarn Jesenice, Ravne in Store za pristanek, da bi lahko interna banka Slovenskih železarn Ljubljanski banki izdala garancijo za vračilo kredita v višini 62.500 $. Garancijo za drugo polovico naj bi izdal Rudis, ki računa na velika geološka, rudarska in investicijska dela. Za izdajo te garancije, ki jo podpirajo tudi družbenopolitični forumi, bi SR Slovenija v rudniku v Gvineji imela dolgoročno možnost oskrbovanja z bogato železovo rudo. Po razpravi je delavski svet sprejel naslednje sklepe: 1. Vzame se na znanje poročilo o poslovanju v letu 1974. Z namenom, da bi se prištedilo čim več najbolj važnega materiala, se v letu 1975 uvedejo za delavce, ki bodo štedili s tem materialom, posebni normativi kot nagrada za štednjo. Pred- r log morajo pripraviti ustrezne strokovne c službe. 2. V predlaganem besedilu se potrdi 1 pravilnik o popisu sredstev (inventuri). Pravilnik prične veljati z dnem, ko ga potrdi delavski svet podjetja, uporablja pa se od 1. 1. 1974. 3. V predlaganem besedilu se potrdijo spremembe in dopolnitve pravilnika o knjigovodstvu. Spremembe in dopolnitve stopijo v veljavo z dnem, ko jih potrdi delavski svet podjetja. 4. Ugotavlja se, da je kalkulacija toplovodnega ogrevanja izdelana na podlagi dejansko nastalih stroškov ogrevanja, zato se delavski svet s predlagano ceno toplovodnega ogrevanja strinja in jo potrjuje. Nova cena toplovodnega ogrevanja velja od 30. decembra 1974 dalje, za ostale pa z dnevom priključitve na toplovodno ogrevanje. 5. V predlaganem besedilu se sprejmejo samoupravni sporazumi samoupravnih interesnih skupnosti za področje zdravstva, osnovnega izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega varstva, otroškega varstva, zaposlovanja in o samoupravni organizaciji in nalogah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. S potrditvijo samoupravnega sporazuma TOZD in železarna pristopajo kot člani k samoupravnim interesnim skupnostim, naštetim v 1. točki tega sklepa. 6. V predlaganem besedilu se potrdi samoupravni sporazum o ustanovitvi ter pristopu TOZD in železarne k poslovni skupnosti izdelave in predelave jekla. 7. Za podpis izjav, da TOZD in železarna pristopajo k naštetim samoupravnim interesnim skupnostim ter samoupravnemu sporazumu o poslovni skupnosti izdelave in predelave jekla, se za TOZD pooblaščata predsednik delavskega sveta in direktor, za železarno kot celoto pa predsednik delavskega sveta podjetja in glavni direktor. 8. Delavski svet podietia upotavlia, da so delavci na zborih delovnih Rudi od 11. do 14. decembra 1974 z večino glasov snreieli samounravni snorazum o podeRe-vaniu naprad in priznani za delovni jubilej delavcev železarne Ravne za leto 1974 ter da velia od 14. decembra 1974. uno-rablia pa se za proglasitev jubilantov dela za leto 1974. Vse jubilante za leto 1974 ie treba obvestiti, da bodo naknadno dobili ge sno-minsko plaketo oziroma spominsko darilo. Skupni odbor za splošne zadeve se pooblašča, da s s+rokovnimi službami takoi pri-stoni k reakzneiii tepa sklepa in izbere naibolišo obliko praktičnega darila. 9. Glede spornih primerov za priznanje jubileja dela morajo strokovne službe v letu 1975 najti sistemsko rešitev, s katero bo ta problem rešen za vse enako. Zaenkrat pa ostane v veljavi sklep, ki ga je sprejel odbor za splošne zadeve. 10. Potrdi se predloženi razpored delovnih in dela prostih dni za leto 1975 z dopolnitvijo, da se prosti dan 19. julija 1975 prenese na 21. julij 1975. Oddelek za obračun osebnih dohodkov mora ne glede na sprejeti razpored delovnih in dela prostih dni za mesec januar in februar 1975 obračunati vsem zaposle- nim osebne dohodke na 23 delovnih dni oziroma 184 delovnih ur. 11. Odobri se, da železarna Ravne za potrebe izvedbe sanacijskega programa v TOZD Tovarni rezalnega orodja Prevalje Pri občinskem skladu skupnih rezerv občine Ravne na Koroškem najame kredit v znesku 3,500.000 din. Kredit se najame za čas in s pogoji, ki jih s svojim sklepom določi sklad. 12. Odobri se, da železarna Ravne iz sredstev rezervnega sklada odkupi obveznice federacije za znesek 1,500.000 din. 13. Delavski svet železarne Ravne daje pristanek za najetje kredita pri Ljubljanski banki v znesku 62.500 I kot prispevek za pospeševanje poslovnih odnosov z deželami v razvoju. Železarna Ravne jamči za najetje kredita v sorazmernem deležu, ki odpade nanjo v okviru Slovenskih železarn. Podjetje Rudis mora železarni tudi čimprej poslati terminski plan. m. p. M. Marolt, dipl. ing. Proizvodnja slovenskih železarn v mesecu decembru in letu 1974 Decembrski proizvodni rezultati so enkrat-ni in presegajo vsa pričakovanja. V septembru 1974 smo dosegli doslej največjo proizvodnjo surovega železa, decembra je bila proizvodnja še za 632 ton večja. Oktobra je bila dosežena rekordna količina jekla, decembrska proizvodnja je za 4.719 ton ali za 6,9 ®/o večja. Doslej najvišjo blagovno proizvodnjo v slovenskih železarnah, ta je bila dosežena tudi lani meseca oktobra, smo v decembru presegli za 4.439 ton ali za 7,5 ®/o. Takšni izjemni dosežki so prekosili tudi optimistična napovedovanja za letno proizvodnjo. Pri surovem železu smo predvidevali, da bomo letni načrt presegli za 5“/o in da bo proizvodnja leta 1974 za 7'% večja od proizvodnje leta 1973. Presežek plana znaša 6®/o in proizvodnja je večja za 17.154 ton ali 9®/o od proizvodnje leta 1973. Pri proizvodnji jekla smo napovedovali, da bomo presegli mejo 750.000 ton. Železarna Jesenice je presegla prvič pol milijona ton in slovenske jeklarne so izdelale 767.989 ton, kar ■ie za 72.502 toni ali za 10°/o več, kot je znašala proizvodnja prejšnje leto. Svojo rekordno proizvodnjo jekla je dosegla tudi železar- na Store, v železarni Ravne so se pa močno približali svoji doslej največji proizvodnji, katero so dosegli oktobra 1973. Pri blagovni proizvodnji smo pričakovali, da bo zaostanek za predvidenim letnim načrtom večji. Kdo je pa mogel predvideti, da bo znašala blagovna proizvodnja v decembru celo izdatno več kot 60.000 ton. Letnega načrta nismo sicer »čisto« dosegli, zaostanek 3.130 ton ne znaša niti 0,5 °/o in lahko rečemo, da smo ga praktično izvršili. Tržišču smo dali 23.491 ton več robe kot leta 1973 ali okoli 4®/o, kar je tudi lep napredek. Vrednost robe, katero smo izvozili iz železarn, je za 4®/o večja od načrtovane. Skupno s predelovalci je pa vrednost našega izvoza za preteklo leto 100 ®/» načrtovane. Količinsko je bil izvoz za 7 %> manjši, kot je znašal načrt, pri tem smo izvozili 20 °/o manj kot leta 1973. Vrednost prodane robe je za ll®/o večja od predvidene letne vrednosti. Tu smo železarne in predelovalci dosegli enak rezultat, to je 111 ®/o. Poglejmo malo podrobneje decembrske in lanskoletne proizvodne uspehe. Proizvodnja surovega železa (v tonah) Železarna Mesečni načrt Mesečna izvršitev %> Letni načrt Letna izvršitev »/o Jesenice 12.667 14.679 116 152.000 160.666 106 Store 3.583 4.312 120 43.000 45.949 107 Skupno 16.250 18.991 117 195.000 206.615 106 V srednjeročnem načrtu, katerega bomo zaključili v letošnjem letu, smo načrtovali za leto 1974, da bo znašala proizvodnja surovega železa 235.000 ton. Tolike proizvodnje nismo dosegli, ker niso bila pravočasno izvršena dela, ki naj bi zagotovila tolikšen napredek. Decembrska proizvodnja pa dokazuje, da smo se že približali pogojem, ki nam takšen dosežek omogočajo. Ce bi vseh 12 mesecev imeli tolikšno proizvodnjo, bi letno lahko proizvedli 227.900 ton. Proizvodnja jekla (v tonah) Železarna Mesečni načrt Mesečna izvršitev ®/o Letni načrt Letna izvršitev °/o Jesenice 41.250 46.882 114 495.000 501.270 101 Ravne 16.250 18.763 115 195.000 192.691 99 Store 7.083 7.455 105 85.000 74.028 87 Skupno 64.583 73.100 113 775.000 767.989 99 Blagovna proizvodnja — železarne (v tonah) Železarna Mesečni načrt Mesečna izvršitev % Letni načrt Letna izvršitev o/o Jesenice 31.240 38.442 123 374.880 388.905 104 Ravne 11.178 11.428 102 134.130 129.015 96 Store 13.411 14.077 105 160.940 148.900 93 Skupno 55.829 63.947 115 669.950 666.820 100 Letos smo prvič izdelali več kot 700.000 ton jekla. V srednjeročnem planu smo predvideli 795.000 ton, vendar s predpostavko, da bo elektro peč v železarni Store pričela prej z rednim delom, kot v resnici je. Sedaj je obratovanje nove štorske peči utečeno in lahko rečemo, da imamo kapacitete za letno proizvodnjo 800.000 ton. Ce bodo oskrbljeni z Potok vložkom in bodo imeli v jeklarnah normalne pogoje dela, bi morali tolikšno proizvodnjo tudi realizirati. Če vzamemo poprečno proizvodnjo zadnjih štirih mesecev preteklega leta kot realno možno dosegljivo proizvodnjo, potem bi morali leta 1975 izdelati 820.000 ton jekla. Se nekaj! Ce bi leta 1974 ne bilo redukcij električne energije in bi z elektro pečmi lahko normalno obratovali, bi se v proizvodnji jekla močno približali proizvodnji, katero smo načrtovali v srednjeročnem programu. Redukcije so namreč znašale 16.042 MWh. Ce upoštevamo, da se nanaša na proizvodnjo surovega jekla pretežni del, vsaj 75®/o reducirane količine in da porabimo za proizvodnjo ene tone 620 KWh, znaša izgubljena proizvodnja 19.400 ton. Ce seštevam zaradi redukcij izgubljeno proizvodnjo jekla, ki so jo železarne javljale z mesečno problematiko, je ta količina še precej večja. Ce ne bi bilo redukcij, bi vsaj letni načrt gotovo izvršila poleg železarne Jesenice, ki ga je tudi presegla, še železarna Ravne ter skupno Slovenske železarne. Dobra proizvodnja jekla v preteklih mesecih in posebno še decembra je dala tudi dobro osnovo za blagovno proizvodnjo. Za železarno Jesenice je decembrska blagovna proizvodnja doslej najvišja in samo še dopolnjuje vrsto rekordnih dosežkov. Tudi valjarna bluming je s prevaljano količino 46.959 ton svoj rekord dosegla. Vsi proizvodni obrati železarne Jesenice so izvršili mesečni načrt proizvodnje. Ce bi leta 1975 izdelali vsak mesec toliko blagovne proizvodnje, kot je je bilo decembra, bi lahko dosegli letno 767.400 ton. Poprečje zadnjih štirih mesecev preteklega leta bi nam dalo 705.500 ton. Čeprav so predelovalci precej zaostali za nekaterimi mesečnimi dosežki iz preteklega leta, je bila višina blagovne proizvodnje v že- Dobro bi bilo, če bi se motil, vendar se bo verjetno odrazilo že meseca januarja, da je bila decembra tolikšna blagovna proizvodnja, da jo bomo v letošnjem letu le redko dosegli. Med predelovalci so se v decembru izkazali v Tovilu, saj so mesečni načrt izvršili s 120 %. Vsi ostali so imeli slabše rezultate. Tovil je tudi med predelovalci edina delovna organizacija, ki je dosegla letni načrt. lezarnah zadostna, da predstavlja decembrski rezultat tudi za Slovenske železarne kot integrirano podjetje v celoti rekorden dosežek. — Slovenske železarne zbori, ki so bili obenem tudi ustanovni C občni zbori novih osnovnih organizacij, so n bili začeli že v januarju in končani v prvi polovici februarja. s Dosedanja osnovna organizacija sindi- ^ kata mehanske obdelave je s svojim obč- 1 nim zborom 29. januarja pričela z uve- ] ljavljanjem nove organiziranosti. Po predhodnem kandidiranju in dogovarjanju o spremembi organiziranosti na sestankih delovnih skupin so na občnem zboru verificirali 6 novih osnovnih organizacij z lastnimi izvršnimi odbori. Nove OSS v dosedanji TOZD mehanske obdelave: OSS — kalilnica: izvršni odbor: Jože Lojen, Ivana Cernivnik, Beno Jelen, Martin Spesni, Stanko Krenker. OSS — obrat strojev in delov: Albin Vavče, Marjan Vešligoj, Vinko Javornik, Konrad Kristan, Ivan Mlačnik V., Danijel Burjak, Jože Vavče, Štefan Kamnik, Danijel Merkač. OSS — obrat industrijskih nožev: Peter Metulj, Marija Potočnik, Ivan Franc, Jože Keber, Ivan Kramer, Ivan Tratnik, Feliks Kotnik. OSS — obrat pnevmatski stroji: Vlado Novinšek, Jožica Vinkovič, Anton Pisar, Andrej Stradovnik, Ferdo Paradiž, Marija Ivartnik, Albin Kamnik. OSS — obrat vzmetarna: Ivan Mihelič, Danijel Praprotnik, Vinko Košutnik, Ivan Pepevnik, Olga Pesjak. OSS — skupne službe enote II: Jože Kuzman, Maks Petelinšek, Viktor Oder, Mirko Gorenšek, Božidar Filip, Franc inž. Bivšek, Rihard Čas, Ludvik Štrajher, Berta Štinjek, Anton Enci, Vladimir Štampah. Kljub največji celovitosti dosedanje organiziranosti v TRO na Prevaljah so na politično pobudo tudi sodelavci te temeljne organizacije na svojem rednem sindikalnem občnem zboru sklenili, da bo njihova sindikalna dejavnost v bodoče izražena in usmerjena v treh osnovnih organizacijah. OSS — obrat rezilnega orodja: Silvo Fužir, Stanko Jehart, Stanko Jesih, Jakob Paradiž, Ivan Pudgar. OSS obrat pilama: Adolf Čepelnik, Ferdo Černjak, Ivan Kobolt, Ivan Kor dež, Edita Pandel. OSS — skupne službe: Aloiz Leskovec, Ivanka Prislan, Tatjana Rožič, Avgust Sveček, Toni Vastl. Ker je bila dosedaj največja OOS v naši OZD dostikrat v težavnem in neenakopravnem položaju glede svoje dejavnosti predvsem zaradi tri in štiriizmenskega dela, bo verjetno reorganizacija prav v TOZD metalurške proizvodnje pomenila za članstvo najkvalitetnejšo spremembo. Na občnem zboru, ki je bil 7. februarja, so se na podlagi predhodnih dogovarjanj in podpore članstva na sestankih delovnih skupin dogovorili, da bodo v bodoče v metalurški dejavnosti delovale nove osnovne organizacije. OSS — obrat topilnica: Ivan Žunko, Mirko Kranjc, Stanko Bahun, Pero Siro-vina, Aloiz Potočnik IV., Franc Štimnikar, Ivan Božič II., Ivan Ivartnik II., Bojan Polak, Savo Burja, Ivan Novšek. OSS — obrat livarna: Jože Grabner, Karel Polanc, Silvo Turk, Anton Golobi-nek, Franc Sedelšak, Janez Plohl, Vlado Rogljič. Vlado Bari, Lojzka Šuler, Vinko Šuler II., Ivan Mežnerc, Ivan Mlakar IV., Blagovna proizvodnja Mesečni načrt Mesečna izvršitev ®/o Letni načrt Letna izvršitev % Železarne 55.829 63.947 115 669.950 666.820 100 Predelovalci 3.114 2.788 90 37.373 32.761 88 Skupno 58.943 66.735 113 707.323 699.581 99 Za prodajo je bilo leto 1974 ugodno in zaradi tega proizvedeno blago ni ostajalo na skladiščih. Odpremljeno je praktično vse, kar je bilo izdelano in prodali bi lahko še izdatno več. Čeprav smo v Slovenskih železarnah v blagovni proizvodnji zaostali le za približno 1 ®/o za letno načrtovano količino, le ni vse tako lepo, kot na prvi pogled kaže. Pri nekaterih proizvodih smo celo neprimerno visoko presegli načrt, pri drugih pa zaostali. Pri toplo valjanih izdelkih je načrt izvršen le s 96 °/o. Pretežni del zaostanka je v profil-nih valjarnah, kjer znaša izvršitev 95 %. Ce pogledamo, kaj je osnovni vzrok, vidimo, da je v glavnem v pomanjkanju vložka v mesecih z nizko proizvodnjo jekla. V kovani robi je izvršitev celo 113®/o. Pri vlečenem, lučenem in brušenem jeklu so na Jesenicah za 5*/o presegli načrt in decembra dosegli rekordno proizvodnjo, na Ravnah znaša izvršitev 77 ‘°/o in v Štorah 95 "/o. Skupno za Slovenske železarne 98 “/o. Medtem ko je izvršitev pri valjani žici 98%, je plan proizvodnje vlečene žice presežen za 10%>. Hladno valjanih trakov je bilo izdelanih 116 % načrtovane količine. Hladno oblikovanih profilov — 104%, jeklolitine 105 %. Pri sivi litini znaša izvršitev 9 % manj, kot je znašala proizvodnja leta 1973 in 18% manj, kot je bil načrt za preteklo leto. Vzroki so v pomanjkanju naročil in delovne sile. Pri vseh proizvodnih rezultatih s področja mehanske obdelave smo že prek leta ugotavljali, da količinsko močno zaostajajo za načrtom. Edina izjema so industrijski noži, katerih proizvodnja je za 16 % nad načrtom, kar je v veliki meri rezultat 40% prekoračitve mesečne načrtovane količine v decembru. Tudi pri proizvodih predelovalcev je podobno. Ponekod so visoke prekoračitve plana, tak primer je pri zakovicah 32%, na drugi strani so pa zaostanki z več kot 30®/». SINDIKALNE VESTI Občni zbori V januarski številki smo napovedali široko zasnovano reorganizacijo sindikata v našem podjetju. V tem času je bilo več delovnih sestankov IO osnovnih organizacij, na katerih so bila vprašanja nove organiziranosti in priprava na občne zbore glav- Vrednost prodaje, katero smo načrtovali za leto 1974, je bila ob koncu leta presežena za ll®/o. Decembrska realizacija je spričo rekordne blagovne proizvodnje in odpreme seveda izjemno visoka, posebno še, ker se v njej odraža tudi podražitev proizvodov črne metalurgije, ki je bila odobrena konec leta. Izvoz leta 1974, če ga primerjamo z izvoženo količino naših proizvodov leta 1973, je bil za 20®/o manjši. Lani smo tudi načrtovali, da bomo izvozili manj kot leta 1973, vendar te načrtovane količine nismo izvršili ter znaša zaostanek 7 ®/o. Po vrednosti je rezultat ugodnejši in je vrednost izvoženega blaga celo za 108.401 $ višja, kot je znašal letni načrt. Po preteku leta je vredno tudi pogledati, kako smo izvrševali medsebojne obveznosti o oskrbovanju z našimi proizvodi. Obveznost železarne Jesenice je bila 30.300 ton, dobavili so 29.109 ton. Železarna Ravne bi morala dobaviti 12.500 ton, stvarne dobave so znašale 14.267 ton. Železarna Store je imela načrtovanih obvez 5.245 ton, dobavili so 5.127 ton. Globalno vzeto je ta prikaz kar zadovoljiv. Ce je dobila ena delovna organizacija nekaj manj, je dobila pač druga nekaj več in v hiši se je vse izravnalo. V resnici je zadeva bolj zapletena. Ce namreč eden dobi namesto 1800 ton neke proizvodnje samo 64 ton, ima to lahko čisto druge posledice, kot če drugje pri večjih količinah zastane dobava za isto razliko. Vsekakor je pa v preteklem letu v medsebojnem oskrbovanju dosežen v Slovenskih železarnah bistven napredek in stanje se še izboljšuje. Z doseženimi rezultati dela v preteklem letu smo v primerjavi z letom 1973 lahko zadovoljni. Letni načrt so železarne izvršile bolje kot predelovalci in posebno smo lahko zadovoljni z rezultati dela v zadnjih štirih mesecih. Izračuni kažejo, če bomo v letošnjem letu obdržali tak poprečen nivo proizvodnje, ne bi smel biti problem doseči letošnje načrtovane količine proizvodnje. na točka dnevnega reda. Predsedniki in tajniki osnovnih organizacij so usklajeno pripravljali vse, kar je zahteval rokovnik za pravočasno in koordinirano izvedbo občnih zborov dosedanjih osnovnih organizacij. Dogovorjena je bila tudi osrednja vsebina vseh občnih zborov. Občni Blagovna proizvodnja — predelovalci (v tonah) Delovne organizacije Mesečni načrt Mesečna izvršitev % Letni načrt Letna izvršitev % Veriga 1.100 875 80 13.200 12.315 93 Plamen 750 668 89 9.000 8.254 92 Tovil 129 155 120 1.550 1.583 102 Žična 1.135 1.090 96 13.623 10.609 78 Skupno 3.114 2.788 90 37.373 32.761 88 Cilka Majerič, Milan Pogorelčnik I., Er-0 nest Pušnik, Pavel Janežič, Danica Zdovc. rl OOS — obrat valjarna: Milan Božinov-ski, Dušan Stojčič, Julka Dren, Zdravko Videršnik, Maks Frajdl, Adolf Kamnik, Andrej Jamnik, Jože Gerdej, Miran Polutnik, Franc Kranjc, Marko Kovačič, Dušan Prole, Viktor Kovačič, Dino Krauberger, Vili Naveršnik. OOS — obrat kovačnica: Ivan Lagoja, Vinko Krevh, Peter Jamer, Martin Jazber, Alojz Volmajer, Jože Zvonar, Križan Simič, Peter Ferk, Adolf Flis, Branko Čuk, Marjan Planšak. OOS — obrat jeklovlek: Franc Ratej, Prane Srebotnik, Jože Praper, Ivan Slanič, Marko Petrič, Ludvik Lakovšek, Pavel Zaže. OOS — skupne službe enote I: inž. Jože Zlof, Jakob Babin, Jože Vošner, Drago Polanc, Silva Čegovnik, Jožefa Mlakar, Srečko Zavec, Franc Rezar, Rajko Marsel, inž. Drago Debenjak, Milan Sedar, Alojz Potočnik, Ivan Poberžnik, Stefan Glavica, Vlado Peruš. Naj večje organizacijske pa tudi kadrovske probleme pri pripravi občnega zbora so imeli v dosedanji osnovni organizaciji delovne skupnosti skupnih služb. Težave so predvsem zaradi širokega, raznolikega spleta dejavnosti, ki ga tudi pri bodoči organiziranosti delovne organizacije ne bo enostavno skomponirati v najprimernejšo obliko. Zato tudi na skupnem občnem zboru te dosedanje osnovne organizacije potrjena organiziranost najbrž ne pomeni dokončne oblike. To pa seveda ne pomeni, da na novo osnovane osnovne organizacije ne bodo zaživele v svoji polni pravnomočnosti. OOS — obrat energetske službe: Rudi Pogorevc, Jože Traven, Jerica Gregor, Edo Sagernik, Jože Vučko. OOS — obrat elektrotehniške službe: Rajko Paradiž, Jože Oder, Jože Vrhovnik, Jakob Vidovšič, Vinko Lesičnik, Inga Li-puš, Marija Kiselak, Alojz German, Milan Leš. OOS — obrat strojno gradbene službe: Milan Klemenc, Milan Natlačen, Maks Kokal, Ferdo Lasnik, Ivan Rožič, Rok Zagernik, Jože Kosmač, Alojz Ferk, Franc Segovec, Franc Mrzel, Vinko Krajnc. OOS — obrat transporta: Jakob Šteharnik, Mirko Zagernik, Avgust Krivograd, Anton Vušnik, Jože Žlebnik, Damjan Ver-neker. OOS — skupne službe tehniškega sektorja: Herman Kropivnik, Ivan Pungartnik, Zora Velunšek. OOS — kadrovsko splošni sektor: Sonja Slemnik, Vlasta Čegovnik, Franc Rotar, Aloiz Golob, Alojz Kavšak, Jože Gruden II, Ivan Lipovšek. OOS — finančno računovodski sektor: Jakob Rožič, Anton Kamenik, Marija Prinčič, Milka Gorenšek, Kristina Šprah. OOS — sektor za gospodarjenje: Franc Krivec, Alojz Gologranc, Tončka Ločičnik. OOS — komercialni sektor: Ciril Marin, Aloiz Pačnik, Avgust Eriavec, Nada Grobelnik. Tvica Klančnik, Agata Hovnik, Erna Kričej. OOS — sektor za razvoj: Mirko Korošec, Lizika Grogi, Darinka Stimnikar. OOS — kontrola kakovosti: Erih Sirk, Miran Čegovnik, Majda Horjak, Magdič Tončka, Franc Kočnik. Kot avtor tega sestavka moram povedati, da je bil članek napisan pred občnimi zbori in je zasnovan na podlagi dogovora na delovnih skupinah, kar je sicer kvalitetna oblika dogovora. Dopuščena je možnost manjših sprememb v kadrovskih sestavah izvršnih odborov. Seznami so napisani tako, da je na vrhu seznama bodoči predsednik, na drugem mestu pa tajnik IO OOS (izjemoma v TRO). Eventuelne popravke bomo objavili v marčni številki, ko bomo spregovorili tudi o vsebini razprave in sklepih občnih zborov. Na koncu velja povedati, da je bilo treba zaradi nove, kvalitetnejše sindikalne organiziranosti pripraviti tudi nova pravila. Predlog pravil je že v obravnavi in bomo o njih spregovorili v prihodnji številki. Pravila bodo po sprejemu tiskana v priročni žepni obliki in posredovana vsem članom sindikata. V isti brošuri bo tudi pravilnik o finančnem poslovanju, pravilnik o blagajni vzajemne pomoči, poslovnik o delu konference osnovnih organizacij sindikata in kratka navodila o vstopu in izstopu iz podjetja, o načinu obračunavanja nadomestil in še nekatera druga praktična navodila za delavce. Lojze Janežič NAŠE STISKALNICE Po petih letih uspešnega dela lahko rečemo, da smo v Železarni Ravne osvojili zahtevno proizvodnjo dveh družin stiskalnic, in sicer dvojno kolenaste in dvojno ekscentrske, s silo stiskanja od 160 do 1200 Mp. Smo edini proizvajalci teh stiskalnic v državi. V tem času so naši delavci tako v izde-delavi kot v strojni in elektro montaži uspeli obvladati zahtevno delo. Lahko smo ponosni na njihovo znanje, po katerem se moremo meriti z vsako renomirano tujo firmo. Delo pri stiskalnicah terja dobro koordinacijo. Tehnološki proces in kompliciranost dela pa zahteva tudi ustrezne strokovne profile kadra. Predvsem mlajši de- lavci si takega dela želijo in je treba pozdraviti njihovo voljo do izvajanja zahtevnejših nalog. Je pa ta element lahko dober tudi v širšem pomenu, saj izboljšana kvalifikacijska struktura nedvomno koristi tudi vsej tovarni. V preteklih petih letih smo na področju proizvodnje stiskalnic pridobili precejšen ugled. Tako delajo naše stiskalnice v Gorenju, TAM, EMO, Crveni zastavi, Ener-goinvestu, IMT, in drugje. Krog naših kupcev pa se širi in v 1. 1976 želijo od nas za preko 85 milijonov dinarjev stiskalnic. Tečejo pa tudi razgovori o izvozu v Sovjetsko zvezo, ki se želi dolgoročno oskrbovati z našimi proizvodi. Sovjeti so priprav- Začetek večjih dobav naših stiskalnic za Stankoimport v SZ. Skupaj moramo letos dobaviti še za 4 milijone dolarjev enakih stiskalnic. Franc Čegovnik, varn. inž. Nesreče pri delu ponovno upadajo ljeni skleniti z nami pogodbo za obdobje 1976—1980. Vrednost, ki bi jo lahko realizirali na njihovem tržišču, bi znašala 15— 20 milijonov $ letno. Železarna Ravne kot proizvajalec litih in kovanih komponent ne more graditi še potrebnih kapacitet za izdelavo zvarjen-cev. To nas sili v povezovanje z Metalno, ki je specializirana prav zanje, zato ni naključje, da smo že prvi večji posel za izvoz delili z Metalno. Želimo doseči tako delitev, da bomo z Metalno in drugimi kooperanti v Sloveniji sposobni realizirati tako velik obseg del. Zato pripravljamo samoupravni sporazum o skupnem nastopu v proizvodnji in prodaji strojev za deformacijo na domačem in tujem trgu. Naše lastne kapacitete, ki bodo dane s podaljškom težke montažne hale, bodo znašale okoli 40 stiskalnic ali v tonah na poprečno strukturo okoli 2.000 t letno. Glede na izvozno usmerjenost našega gospodarstva, ki jo nakazujejo vse resolucije, smo v dogovoru z Ljubljansko banko, ki naj bi sodelovala z dodatnimi obratnimi sredstvi, kar bi bil pogoj za izvedbo tega večjega posla. Strokovne službe LB preučujejo našo vlogo in čakamo na njihovo mnenje. Prav tako pa se potegujemo za kreditiranje individualne investicijske opreme za domače tržišče pri LB. Premostiti moramo namreč pogoj, ki ga postavljajo domači kunci, to je odplavilo stiskalnic na več let, kar bi nas naredilo konkurenčne inozemskim nonudnikom. Ker ima LR le+os prvič vključeno tudi prodaio individualne onre-me na kredit, upamo, da bomo tudi tu USnol i. Medfem ko na domačem trtni za izvaial-ce ne nno+ona nosehen r>zik ekono- mičnosti. ki lahko postane vprašliiva zaradi inflaciie (tu se zavarujemo s tkim. drsnimi skalami), to ne velja za izvoz. Pri takem skupnem nastopu več OZD, ki je potreben, nastaja problem delitve rizika. Tu pa nekih konkretnih rešitev še ni, ker zaenkrat ostajamo bolj pri načelni podpori izvoza, čeprav resolucije točno nakazujejo prizadevanja za večji izvoz ter obljubljajo stimuliranje in razbremenitev. Obstaja bojazen, da se ne bomo sposobni pravočasno dogovoriti, saj bi morali konkretne pogodbe do 1. 1980 že sklepati, da ne bi inozemski interesent izbral drugega dobavitelja. Lahko se vprašujemo, kako danes izvesti tak posel, saj na eni strani vidimo zanesljivo delo za več let naprej, in to specializirano delo, na drugi strani pa so ovire, kako se lotiti tega posla, dokler ne bodo znane konkretne rešitve glede podpore izvoza. Vprašamo se, ali smo sposobni sami prevzeti ta rizik, ali ga deliti s pomočjo bank itn. ali pa se odpovedati tako konkretnemu poslu — kar pa spet pomeni, prevzeti nase rizik druge vrste. Železarna Ravne je že v izhodišča za gospodarjenje v bodoče vgradila naloge za povečanje izvoza finalnih proizvodov in ne polizdelkov, ki jih potrebuje jugoslovansko tržišče, saj je že za letošnje leto predvidela 50 odstotkov vrednosti izvoza finalnih izdelkov. Zato bi morala kot OZD prevzeti tudi del tega rizika ali pa spremeniti smer svoje strategije. M. K. Ob zaključni analizi nesreč pri delu za leto 1973 smo z veliko zaskrbljenostjo gledali na visok porast nesreč v našem podjetju, ki se je v zadnjih osmih letih stalno dvigoval. Najvišji odstotek je bil zabeležen prav v letu 1973 in je znašal 10,22 odstotkov. V istem obdobju so bile na področju varstvene zakonodaje korenite spremembe, vse do izida temeljnega zakona o varstvu pri delu iz leta 1965, republiškega zakona o varstvu pri delu iz leta 1966 pa vse do izida novega zakona o varstvu pri delu, ki je bil sprejet oktobra 1974. leta. Po rezultatih postopnega poviševanja nesreč pri delu tako temeljni kot republiški zakon nista dosegla svoje veljave. V preteklem, 1974. letu, se je krivulja postopnega porasta nesreč vendarle zlomila. Ne moremo trditi, da je na to že odločujoče vplivala nova vloga varstvenih odnosov v novih pogojih samoupravljanja, ko je delavec postal subjekt varstva pri delu in si tako sam zagotavlja pravice do varstva pri delu ter za varno delovno okolje in delovne razmere. Tako opredeljen položaj si je delovni človek pridobil šele z izidom novega zakona o varstvu pri delu iz leta 1974 in bodo njegova pozitivna in napredna načela ocenjena na rezultatih dela v bližnji prihodnosti. Prepričan pa sem, da se bo le višja zrelost slehernega samoupravljavca uspešnejše odražala tudi na področju varstva pri delu, ki je postalo pomemben sestavni del celotnega dogajanja v združenem delu. Izboljšanje stopnje varstva pri delu v letu 1974 smo v našem podjetju dosegli predvsem zaradi boljših strokovnih in materialnih pogojev ter posebnega prizadevanja pristojnih služb in odgovornih oseb pri realizaciji zastavljenega varstvenega programa. V tem programu je bila izredno poudarjena skrb za človeka — delavca, da se izpolnijo vsi potrebni ukrepi in pogoji za varno in zdravo delo ter njegovo ugodno počutje. Med te ukrepe je vključeno celotno varstveno izobraževanje delavcev pred sprejemom na delo in med delom. To je seznanjanje z nevarnostmi na delovnih mestih in potrebnimi varstvenimi ukrepi, ki so pogoj za varno in uspešno delo, pri čemer je bil dan močan poudarek na izboljšanje delovne in tehnološke discipline. Vodila se je povečana skrb o zdravju in delovni zmožnosti delavcev na nevarnih in zdravju škodljivih delovnih mestih s stalnimi zdravstvenimi pregledi. Glede tehnične preventive so se na objektih, delovnih pripravah in napravah izvajali pogostejši varstveni pregledi ter dajale zahteve za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti. Mnoge izboljšave so bile urejene tako glede mikroklimatskih pogojev znotraj proizvodnih obratov kot tudi glede varstva človekovega okolja, kar je vse vplivalo na boljše počutje in varnejše delovne razmere. Služba za varstvo pri delu se je po strokovni in kadrovski strukturi okrepila ter je tako samostojno kot v sodelovanju z drugimi zunanjimi varstvenimi institucijami bolj poglobljeno posegala v urejanje varstvene problematike v podjetju. Kljub mnogim težavam, s katerimi smo se v letu 1974 srečavali pri zagotavljanju čim bolj varnih delovnih razmer in zmanjševanju nesreč pri delu, izostajanju z dela zaradi bolezni kot tudi pri zagotavljanju popolnejšega osebnega varstva in boljše varstvene discipline, so bili rezultati dela v letu 1974 mnogo uspešnejši. Proti letu 1973 je predvsem padla pogostnost nesreč za 2,52 “/o, izgubljene dnine zaradi nesreč na zaposlenega od 2,05 na 1,87 "/o, zmanjšalo se je število hujših nesreč od 9 na 6 primerov. O nekaterih važnejših kazalcih varstva pri delu v našem podjetju za leto 1974 si bomo v nadaljevanju pobliže pogledali nekaj podrobnejših podatkov. POGOSTNOST NESREČ Iz pregleda pogostnosti nesreč po TOZD in obratih v letu 1973 in 1974 je razvidno, da je bilo v letu 1974 registriranih v železarni 297 nesreč pri delu in 38 nesreč na poti na delo oz. z dela domov. Skupno torej 335. Odstotek nesreč, računan na skupno število nesreč (335) in poprečni stalež zaposlenih v podjetju (4350) znaša 7,70 odstotkov. Odstotek nesreč, računamo samo na število nesreč, ki so se pripetile pri delu v podjetju (297) in poprečni stalež zaposlenih (4350), znaša 6,83 odstotkov. Slika 1« Zaradi neupoštevanja varstvenih navodil pri razkladanju težkih okroglih kovanih profilov na skladišču materialne službe mehanskih obratov se je železniški voz prevrnil, odkovek pa je poškodoval tovariša Cvetka Štruca, pomočnika viličarja, ki je v tem trenutnu nameščal verigo za odkovek. Poškodba bi lahko bila še hujša, če se odkovek ne bi zadržal ob težkem jeklenem kosu, ki je bil odložen na tleh. PREGLED POGOSTNOSTI NESREČ PO TOZD IN OBRATIH V LETU 1973 IN 1974 LETO 1973 LETO 1974 Obrat — TOZD poprečni stalež število nesreč °/o o/o* poprečni stalež število nesreč o/o o/o* Topilnica 279 45+5 17,92 16,13 291 46+2 16,49 15,81 Livarna 439 62+7 15,72 14,12 433 32+2 7,85 7,39 Valjarna 332 59+5 19,28 17,77 343 49+4 12,54 14,29 Kovačnica 228 43+6 21,49 18,86 227 29+4 14,54 14,29 Jeklovlek 74 6+3 12,16 8,11 77 7+1 10,39 9,09 Skupne službe TOZD metalurške proizvodnje 359 7+5 3,34 1,95 373 5+4 2,41 1,34 Skupaj TOZD metalurške proizvodnje 1.711 222 + 31 14,79 12,97 1.744 168 + 17 10,61 9,63 Kalilnica 47 3 6,38 6,38 47 3 6,38 6,38 Obrat industrijskih nožev 90 6 6,67 6,67 111 18 16,22 16,22 Obrat pnevmatskih strojev 143 9 + 1 6,99 6,29 141 10 7,09 7,09 Obrat strojev in delov 317 27+4 9,78 8,52 327 18+6 7,34 5,50 Vzmetarna 111 9 + 1 9,01 8,11 114 8 7,02 7,02 Skupne službe TOZD mehanske obdelave 248 12+2 5,65 4,84 262 9 + 1 3,82 3,44 Skupaj TOZD mehanske obdelave 956 66+8 7,74 6,90 1.002 66+7 7,29 6,59 Energetski obrat 94 2 + 1 3,19 2,13 88 + 3 3,41 — Elektro jaki tok 126 6 + 1 5,56 4,76 123 2 1,63 1,63 Elektro šibki tok 32 — — — 35 — — Centralna delavnica Strojni obrat 293 35+2 12,63 11,95 191 105 9 + 1 10 + 1 5,24 10,48 4,71 9,52 Gradbeni obrat 49 6 12,24 12,24 47 5+2 14,89 10,64 Promet 108 3+2 4,63 2,78 110 1 0,91 0,91 Skupne službe tehničnega sektorja 123 2 + 1 2,44 1,63 134 — — — Skupaj delovna skupnost skupnih služb 825 54+7 7,39 6,55 833 27+7 4,08 3,24 Ostali sektorji 416 10+3 3,12 2,40 441 16+7 5,22 3,63 Pripravniki 15 — — — 12 — — — Skupaj železarna 3.923 342 + 49 10,22 8,97 4.032 277 + 38 7,81 6,87 Mehanski obrat — — 119 11 9,24 9,24 Obrat pil — — — — 106 9 8,49 8,49 Skupne službe TRO — — — — 93 — — — Skupaj TOZD TRO — — — — 318 20 6,29 6,29 Skupaj podjetje železarna Ravne 3.923 352 + 49 10,22 8,97 4.350 297 + 38 7,70 6,83 Opomba: + pomeni nesreča na poti na delo ali z dela domov. * pomeni samo odstotek nesreč pri delu (brez nesreč na poti). Razlika 38 nesreč, se je pripetilo na poti na delo oz. z dela domov in z delom v podjetju nimajo neposredne zveze. V primerjavi z letom 1973 se je število nesreč, ki so se pripetile samo pri delu v podjetju, znižalo v absolutnih številkah od 352 na 297 ali za 55 primerov, odstotek pa se je znižal od 8,97 odst. na 6,83 odst. ali za 2,14 odst. manj. Število nesreč na poti na delo ali z dela se je v istem obdobju znižalo od 49 na 38 ali v primerjavi z odstotki na stalež zaposlenih od 1,25 odst. na 0,87 odst. ali za 0,38 odst. Iz prikazanih podatkov o pogostnosti delovnih nesreč je moč zaključiti, da so se v letu 1974 proti letu 1973 znižale tako nesreče pri delu kot tudi nesreče na poti na delo ali z dela. Rezultate pogostnosti nesreč pri delu med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb bom zaradi večje realnosti primerjal samo z nesrečami pri delu, ne bom pa upošteval nesreč na poti. V TOZD metalurške proizvodnje se je pogostnost nesreč pri delu v letu 1974 proti letu 1973 znižalo od 12,97 odst. na 9,63 odst. ali za 3,34 odst. Med posameznimi obrati je največje znižanje nesreč bilo v livarni od 14,12 odst. na 7,39 odst. ali za 6,73 odst. Topilnica je znižala odstotek nesreč pri delu za 0,32 odstotkov, valjarna za 3,48 odst., kovačnica za 4,57 odst., skupne službe pa za 0,61 odst. Edini porast je bil zabeležen v obratu jeklovlek, za 0,98 odstotkov. V TOZD mehanske obdelave je pogostnost nesreč pri delu bila približno enaka. V letu 1974 je znašala 6,59 odst., proti letu 1973 pa se je znižala le za 0,31 odst. Med posameznimi obrati je bila v kalilnici v obeh letih ista pogostnost 6,38 odst. Najbolj občutno se je povišala v obratu industrijskih nožev na 16,22 odst., kar je za 9,55 odst. več, povišal se je tudi v obratu pnevmatskih strojev za 0,80 odstotkov. V obratu strojev in delov se je pogostnost nesreč pri delu znižala za 3,02 odst., v vzme- tarni za 1,09 odst. in v skupnih službah za 1,40 odst. V delovni skupnosti skupnih služb se je pogostnost nesreč pri delu znižala od 6,55 odst. na 3,24. V vseh obratih se je pogostnost znižala. Nobene nesreče pri delu ni bilo v energetskem obratu, elektro obratu šibkega toka in v skupnih službah tehničnega sektorja. V obratu strojnega remonta se je pogostnost znižala od 11,95 odst. na 6,42 odst. ali za 5,53 odst., v elektro obratu jakega toka za 3,13 odst., gradbenem obratu za 1,60 odst. in v obratu prometa za 1,87 odst. Med ostalimi sektorji, kjer je vključena uprava, je bila pogostnost nesreč 3,63 odst. Zaradi pripojitve tovarne rezalnega orodja Slika 2: Na skladišču starega železa je pri nameščanju verige na kavelj žerjava in dvigovanju nepravilno odložene magnetne plošče ta zanihala ter stisnila privezovalca Antona Krivograda za levo nogo ob zložene gredice tcoo 3500 3000 2500 2000 £ 1500 ♦ j 1000 ! 500 »o v n Pogostost delovnih nezgod v Železarni Ravne od 1951. leta 35 30 » 25 15 10 od bruto OD) 3,111.808,90 skupni izdatki 2,694.348.20 kar da saldo 417.460,70. Od tega salda SITKS po samoupravnem sporazumu ne sme uporabljati 337.892,30, tako da se iz leta 1974 v leto 1975 prenese 79.568.40. — skliče se posvet vseh predsednikov TKO, kjer se pregledajo vsi predračuni za leto 1975 in — za vse blagajnike telesnokulturnih organizacij se organizira seminar. V prvi polovici januarja sta se sestali že dve komisiji in sicer komisija za fi-nančno-materialna vprašanja, ki je pripravila predlog kontnega plana in komisija za planiranje, dokumentacijo in statistiko, ki se je dogovorila o delu za program srednjeročnega razvoja telesne kulture v naši občini v obdobju 1976—1980 in določila tudi posamezne delovne skupine s točno določenimi dolžnostmi. 21. januarja je bil na Prevaljah posvet vseh predsednikov oz. predstavnikov telesnokulturnih organizacij, kjer so bili prav tako sprejeti pomembni sklepi. Pri obravnavi predračunov (skupne potrebe so okrog 7 milijonov dinarjev) se je ponovno dokazalo, da telesnokulturna dejavnost pri nas že pri svoji dosedanji razvitosti rabi več sredstev, kot jih je možno združiti s stopnjo 0,8 % od bruto OD, vendar realno gledano stopnje v interesu stabilizacije gospodarstva in prispevka telesne kulture k tej stabilizaciji tudi po sklepu vseh komunistov ne kaže zahtevati. Prav tako pa se v interesu telesnokul' 1 turne dejavnosti in njihovega normalnega, že utečenega dela dela nikakor ni mogoče odpovedati stopnji 0,8 °/o od bruto OD, za katero so se naši delovni ljudje za lansko leto odločili. Tak je bil tudi glavni sklep posveta. Pri obravnavi finančnih potreb in organiziranosti telesne kulture v skladu z odobrenimi sredstvi, računano na 0,8 °/o od bruto OD, je bilo predvsem izpostavljeno vprašanje širjenja novih tekmovalnih panog, kot so košarka, tenis in karate in pri tem zavzeto stališče, da je treba za te panoge (če še niso) določiti nosilce in da je treba panoge širiti v občini, izven občine pa lahko nastopa le ena ekipa. V razpravi je bil dan velik poudarek tudi množičnosti in pobiranju članarine, pomembno pa je tudi to, da bodo predračune iste panoge najprej obravnavale strokovne komisije za določeno panogo in uskladile v primerjalnem postopku svoje finančne potrebe in da bosta seminar za blagajnike in občni zbor ObZTK 22. februarja 1975. ate NASVIDENJE CEZ LETO DNI! »Zelo sem srečen in zadovoljen tukaj pri vas. Organizacija, gostoljubnost... več kot odlično,« se je po končanem mednarodnem plavalnem četveroboju »Ravne 75« ves vesel razgovoril Anglež Ron Fail, vodja ekipe iz Bedforda. In kaj je lepše priznanje organizatorju kot to, da so gostje, ki jih je povabil na prireditev, zadovoljni! Tri leta so najboljši naraščajniki plavalne šole Fužinar hodili na podobne mitinge v Italijo in Nemčijo. Konec januarja pa se jim je prvič ponudila priložnost, da tem tekmovalcem povrnejo prijaznost in gostoljubnost, ki so je bili deležni na tekmovanjih pri njih. Boji v vodi že kar premajhnega zimskega bazena so bili privlačni in marsikateri rezultat teh pionirčkov je bil zavidanja vreden. Toda ne, prav nihče ni zavidal tekmecu, ki je dosegel boljši čas. Kolajna .. . stisk roke pa navdušeno ploskanje navijačev so bila priznanja najboljšim. Tekmovanjem za čim boljši rezultat in čim boljše mesto so sledila sklepanja prijateljstev ob robu bazena. Vsak v svojem jeziku, s kretnjami rok, s pomočjo staršev ali koga drugega so se spletale prijateljske vezi med mladimi plavalci štirih držav. Po podelitvi priznanj najboljšim so tisto nedeljo zvečer ob zvokih glasbe za mlade zaplesali prav vsi — naši, gostitelji in njihovi gostje. Mala in drobna Angležinja Anny s Klaus-Jiirgenom, Barbara s Stefanom, Petra z Alexom . . . Bilo je veselo in nepozabno. »Izredna organizacija v vseh pogledih je prekosila marsikatero tovrstno prireditev v drugih evroskih državah. Predvsem pa ta vaša točnost... Če bomo novablieni, bomo snet radi prišli.« To laskavo priznanje o prireditvi ie dal vodja ekipe iz Darmstadta FTelmuth Kempf. Bedford (Anglija), Genova (Italija), Darmstadt (ZRN) so mesta, katerih mlade plavalce so imeli Ravenčani v gosteh 25. in 26. januarja. Več kot sto jih je bilo skupaj s Fužinarjevimi, ki so v svoje vrste ob tej priložnosti povabili nekaj zelo dobrih pla- valcev ljubljanske Ilirije, kranjskega Triglava, trboveljskega Rudarja in Celulozar-ja iz Krškega. »Nasvidenje na Ravnah leta 1976« so bile besede, s katerimi je predsednik organizacijskega odbora prve kvalitetne mednarodne predstave mladih plavalcev v našem kraju, Rado Pšeničnik zaključil prireditev, imenovano »Ravne 75«, ki je minila v pičlih dveh dneh, priprave zanjo pa so trajale nič manj kot pet mesecev. Splačalo se je. Se enkrat smo potrdili že tolikokrat potrjeni sloves, da na Ravnah znamo organizirati in izpeljati prireditev, ki vsem nastopajočim še dolgo ostane v spominu. Nič čudnega torej, če so ob besedah slovesa in istočasnega povabila na prireditev čez leto dni navdušeno zaploskali tako Angleži kot Italijani, Nemci in naši plavalci. Se en dokaz več, da bodo ob letu dni vsi spet radi Prišli v naš kraj. A. Matvoz Namizni tenis Na začetku velja omeniti, da sta tako kot lani tudi na letošnjem pokalu bratstva in enotnosti Černovškova in Ačkova sku-Paj s Cadeževo (Ol) in Štrumblovo (Jes.) sestavljali slovensko reprezentanco. Tekmovanje je bilo 29. in 30. novembra v burski Soboti. Med ekipami sta zmagali ekipi pionirjev in pionirk Slovenije po °gorčenih spopadih s Hrvatsko. V posamičnih disciplinah so imeli ponovno naj-Več uspeha Slovenci. Pri pionirkah je zrnagala Cadeževa (Sl) pred Rukavino Wr) ^ Cernovškovo in Vujadinovičevo ^r- g ). Jana Ačko pa je bila tudi solidna 5—8. Doma na Ravnah je bilo 7. decembra ekipno prvenstvo SRS za mladinke. Ze Pred tekmovanjem je bilo jasno, da se za republiški naslov lahko enakovredno bojujeta le Olimpija in Fužinar I. Po končanih borbah v polfinalnih skupinah so se v fi-nalno skupino uvrstile tri ekipe Fužinar-ja in Olimpija. V odločilni borbi za tretje mesto je Fužinar (Sovič, Ačko, Logar) premagal Fužinar III (Horvat, Save, Arcet, Prinčič) s 6:1. Vrhunec prvenstva pe je bil b°j za prvo mesto, ki ga je domača ekipa P° sigurnem vodstvu s 5:1 šele po zmagi Hežonjeve nad Zorževo odločila sebi v Pr*d s 6:3 (ženske ekipne discipline se z Jgro dvojic po tretji posamični igri igrajo bo šeste zmage ali neodločenega vodstva ^;5). Naša dekleta Štručeva, Režonjeva in Černovškova so tako priborile Ravnam še en republiški naslov za sezono (prej je Zvonka osvojila posamični naslov pri mladinkah). Nič manjši uspeh pa je uvrstitev II- in III. ekipe na tretje oz. četrto mesto, saj so za seboj pustile Ilirijo, Triglav, Soboto, Jesenice in Savo. Naslednjo soboto in nedeljo, to je 14. in 15. decembra, pa je bilo v Lendavi republiško prvenstvo za pionirje in pionirke v ekipni, posamični in dubl konkurenci- Černovškova, Ačkova in Logarjeva so suvereno osvojile republiško lovoriko, saj s° v finalu premagale Olimpijo s 6:2, Fužinar II (Horvat, Arcet, Trbižan) pa je v Polfinalu le tesno izgubil z Olimpijo (4:6) in tako osvojil 3.—4. mesto. Upali smo, da bo tudi dvojica Černovšek-Ačko prišla do naslova, vendar ji zaradi premajhne uigranosti to ni uspelo. Zmagali sta Cadeževa in Pančurjeva (Ol). Naša druga dvojica Logar-Horvat pa je bila 3.—4. Obe pretendentki za republiški naslov, Cadeževa in Černovškova sta do finala gladko zmagovali. V polfinalu je Cadeževa premagala našo Logarjevo z 2:0, Černovškova pa Ačkovo tudi z 2:0, vendar po igri ne preveč prepričljivo. Finalni obračun je po napeti borbi dobila Cadeževa z 2:1 in se tako revanširala Darji za poraz na lanskoletnem prvenstvu. Tako so se naše tri pionirke Černovšek, Logar, Ačko razvrstile na 2., 3. in 4. mesto. Pionirji so se uvrstili na 9. mesto, kar je realen plasman, čeravno smo potihem računali na več. Za med prvih osem ekip so izgubili s Kemičarjem, ki je objektivno boljša in homogenejša ekipa. Lep uspeh med posamezniki je dosegel Leš, ki je za med osem premagal Gumilarja (So) in nato pokleknil pred kasnejšim finalistom Horvatom (So) z 0:2 in tako zasedel 5.—8. mesto. Med dvojicami pa ni bilo kakega posebnega uspeha. V celoti vzeto je bilo to prvenstvo za NTK Fužinar manj uspešno kot prejšnje, vendar tudi s temi rezultati smo lahko zadovoljni, ker nam tokrat športna sreča ni bila preveč naklonjena. Na tradicionalnem novoletnem turnirju, ki je bil za pionirje in pionirke in mladinke ter mladince 28. decembra v Ljubljani in se je igral po corbillon sistemu (2 igralca ali igralki z igro dvojic) so bile mladinke druge, ker so v finalu izgubile z Olimpijo 2:3, pionirke pa prve, ker so premagale Olimpijo s 3:2 (zob za zob). Slabo je igrala Zvonka, saj je izpadla že v četrtfinalu z Jelerjevo, Danica pa je bila standardna s 3. do 4. mestom. Pri pionirkah se je ponovil republiški finale in Darja je ponovno morala priznati premoč Čadeževe, ki nezadržno napreduje, kar kažejo tudi njene uvrstitve na republiških rang lestvicah. Člani so medtem odigrali peto, šesto, sedmo, osmo in deveto kolo v slovenski ligi in tako zaključili jesenski del tekmovanja na solidnem 6. mestu z 8 točkami, kar jih sicer še ne dela brezskrbne, vendar pa bodo s precejšnjimi upi nadaljevali prvenstvo v spomladanskem delu. Rezultati: Ljubljana 0:5, Prestranek 5:2, Lendava 0:5, Kajuh 1:5, Gradis 5:4. Tudi letos je naša mladinska vrsta zastopala reprezentanco Slovenije na tradicionalnem panonskem pokalu. Srečanja košarkašev, kegljačev, rokometašev in namiznoteniških igralcev in igralk so bila tokrat v Gradcu. Naša dekleta: Zvonka, Danica in Darja so napravile podvig. V lanskoletnem tekmovanju so bile gladko premagane od Železne županije (Madž.) in Štajerske (Av.). Letos pa so pod vodstvom trenerja Jamška pregazile ene in druge s 5:1. Sam rezultat tega ne pove, vendar so bile vse igre napete in je običajno prihajalo do odločitev šele v fiksu. Ker je to eden naj večjih mednarodnih uspehov ženske ekipe Fužinarja nasploh, naj postrežemo še s posamičnimi izidi: Štajerska: Režonja — Schwarz 2:0, Režonja — Wagner (poznana internacional-ka) 1:2, Štruc — Schwarz 2:0, Štruc — Zischka 2:0, Černovšek — Zischka 2:1, Černovšek — Wagner 2:0. Ideal vsakega športnika Železna Županija: Režonja — Fichtac-ker 2:0, Režonja — Csik 0:2, Štruc — Fich-tacker 2:1, Štruc — Beke 2:1, Černovšek — Beke 2:0, Černovšek — Csik 2:0. Premagati madžarsko internacionalko Csiko-vo pa res ni mačji kašelj, kar pa si je »dovolila« Darja. To je skalp, ki nekaj velja! Prav naše igralke so bile tiste, ki so pravzaprav priborile Sloveniji panonski pokal. Nihče namreč ni računal na njihovo zmago. če SINDIKALNO NAMIZNOTENIŠKO prvenstvo Železarne V soboto, dne 18. januarja je komisija za šport in rekreacijo organizirala prvenstvo za kategoriji do 30 in od 30 do 45 let. V prvi kategoriji je nastopilo 9 igralcev (z gotovostjo trdim, da premalo — kaj delajo športni referenti)! Po zanimivih igrah je zmagal Mlakar Marjan (obrat industrijskih nožev) pred Filipom, Skitekom, Strucem in Sudarjem. V kategoriji od 30 do 45 let pa je premočno zmagal Mirko Bavče pred Radom Pšeničnikom, ki je ponovno dokazal, da je vztrajen borec, ki mu tudi dosti mlajši ne morejo do živega. Med 10. tekmovalci (tudi premalo) je bil Ferdo Paradiž tretji. O tekmovanju v kategoriji nad 45 let pa bomo poročali v naslednji številki. če ŠAH V Moravcih so bila dne 11. in 12. januarja odigrana zadnja tri kola prve slovenske lige — vzhod. Igre so bile borbene, saj se po novem upošteva doseženi uspeh posameznikov pri kategorizaciji. Fužinar je v zaključnem delu tekmovanja nastopil oslabljen. Porazi proti Celju, Rudarju in Slovenjem Gradcu so bili prehudi, tako da tudi tri ekipne zmage in neodločen izid proti močnemu Kovinarju niso bile dovolj za boljšo uvrstitev. Se posebej zato, ker so se ekipe, ki jim je grozil izpad iz prve lige, celo okrepile, je Fužinar pristal na predzadnjem mestu pred slabim Dravogradom. Slovenj Gradec je med 10 ekipami zavzel tretje mesto. Zmagali so Celjani pred Kovinarjem iz Maribora. Pri naši ekipi se je slabše odrezala članska vrsta. Igrali so: Zunec, Ristič, J. Jesenek, Kolar, Komarica, Erjavec, Stimnikar, F. Jesenek in Pesjak pri članih, Pušnik in Planinšek pri mladincih ter Planinšek in Valtl pri članicah. Nad petdesetodstotni uspeh so dosegli: Valtl na drugi pri ženskah, Planinšek na drugi pri mladincih ter J. Jesenek na tretji in delno prvi deski pri članih. Glede na to, da je naša mlada ženska in mladinska vrsta igrala dokaj solidno, si lahko ob večji pozornosti za člansko vrsto v bližnji prihodnosti obetamo novih uspehov. Dipl. ing. Jože 2unec je odigral z delavci iz valjarne simultanko. Rezultat je bil naslednji: 10 dobljenih, tri izgubljene in štiri neodločene partije. Zmagali so: Kovač, Ivan in Franc Stinjek, remizirali pa so Franc Jesenek, Plemen, Gerdej in Cvetkovič. Po vesteh iz sindikalnih podružnic bodo odigrane simultanke še s sodelavci iz drugih obratov. Jože Jesenek Gibanje zaposlenih v tovarni S Z; od 21. XII. 1974 ZžatP' Priimek in ime Rojen Kvalifikacija Sprejeti delavci 1. Bjeljac Milan 3. 5. 1953 NK delavec 2. Gostenčnik Jožef III. 29. 3. 1948 PK strugar 3. Gruden Jože 2. 2. 1950 VSS 4. Hancman Branislav 27. 7. 1947 PK strugar 5. Iskrač Maks 11. 10. 1948 NK delavec 6. Jamnik Mihael 20. 10. 1955 PK rezkalec 7. Kobovc Stanislav 30. 3. 1945 KV ključavničar 8. Krevh Milan 11. 1. 1951 VSS 9. Kričej Milan 16. 8. 1958 NK delavec 10. Laznik Rupert 26. 10. 1959 NK delavec 11. Lesjak Rudolf 11. 11. 1949 SS strojni tehnik 12. Marič Marko 31. 5. 1953 NK delavec 13. Mehič Ibrahim 14. 4. 1957 NK delavec 14. Mori Stanko III. 7. 4. 1940 NK delavec 15. Mrak Jernej 23. 8. 1957 NK delavec 16. Ovčar Jože 3. 3. 1944 NK delavec 17. Povoden Vincenc 22. 1. 1947 NK delavec 18. Proje Karel II. 2. 11. 1951 NK delavec 19. Pšeničnik Ivan 22. 8. 1959 NK delavec 20. Repnik Ivan II. 25. 4. 1954 PK zidar 21. Robin Adolf 15. 5. 1944 KV mizar 22. Sonjak Marjan 1. 7. 1956 NK delavec 23. Strgar Nevenka 24. 2. 1957 NS 24. Strmčnik Milan 11. 8. 1954 KV kalilec 25. Sušeč Avgust III. 10. 8. 1953 KV zidar 26. Sčepulovič Ljubomir 8. 8. 1945 NK delavec 27. Tahiri Vehbi 27. 6. 1955 NK delavec 28. Velunšek Anton 22. 9. 1945 NK delavec 29. Vukovič Cedo 7. 10. 1948 NK delavec 30. Zlof Stanko 23. 10. 1956 NK delavec 31. Žunko Demetrij 22. 4. 1946 SS gimn. Odjavljeni delavci 1. Bratovščak Štefka 1. 6. 1933 NK delavka 2. Cas Miroslav, dipl. inž. 12. 12. 1945 VS dipl. inž. str. 3. Fortin Edvard 23. 10. 1956 KV topilec o. p. 4. Gerdej Franc 1. 3. 1951 KV valjavec 5. Golob Franc III. 29. 9. 1948 KV radiomehanik 6. Haber Sonja 1. 9. 1957 NK delavec 7. Kokalj Anton 12. 4. 1956 KV strugar 8. Kovbčič Janez 7. 12. 1956 KV strojni ključavničar 9. Kotnik Gregor 23. 10. 1929 NK delavec 10. Markovič Branislav 11. 7. 1957 NK delavec 11. Merkužič Vladimir 23. 3. 1956 NK delavec 12. Robnik Viktor 30. 8. 1946 VS ekonomist 13. Rogina Vladimir 5. 6. 1956 KV kovač o. p. 14. Stojanovič Radivoje 4. 1. 1955 KV ključavničar 15. Strmčnik Jožef 10. 1. 1956 NK delavec 16. Štrbac Milan 10. 6. 1956 NK delavec 17. Vukovič Bogoljub 23. 3. 1953 NK delavec 18. Weisbacher Miroslav 28. 5. 1953 PK rezkalec do 20. I. 1975 ______________________________________________________________________________________________P c Obrat Odkod je prišel j topilnica ponovna zaposlitev v ZR obrat strojev in delov iz inozemstva pripravnik štipendist ZR TRO — meh. del. iz inozemstva kovačnica iz druge delovne organiz. obrat industrijskih nožev iz JLA obrat strojev in delov iz inozemstva pripravnik štipendist žel. Ravne obrat pnevmatičnih strojev iz druge delovne organizacije TRO — pilarna prva zaposlitev priprava dela tehničnih s poklicne rehabilitacije služb iz druge delovne organiz. čistilnica topilnica iz druge delovne organiz. topilnica prva zaposlitev mat. gosp. TOZD II. prva zaposlitev valjarna iz druge delovne organiz. topilnica iz druge delovne organiz. livarna iz druge delovne organiz. mat. gosp. TOZD I. ’ prva zaposlitev gradbeni obrat iz JLA topilnica z inozemstva obrat pnevmatičnih strojev iz druge delovne organiz. finančno računov. prva zaposlitev kalilnica iz JLA gradbeni obrat iz druge delovne organiz. topilnica prva zaposlitev topilnica iz druge delovne organiz. valjarna iz druge delovne organiz. valjarna ponovna zaposlitev v ZR valjarna iz druge delovne organiz. AOP iz druge delovne organiz. obrat industrijskih nožev invalidska upokojitev energetski obr. dana odpoved topilnica v JLA valjarna dana odpoved elektro obrat dana odpoved šibki tok TRO — pilarna samovoljna zap. dela centralna delavnica v JLA obrat strojev in delov v JLA valjarna invalidska upokojitev topilnica izključen — DS TOZD I. TRO — skupne službe dana odpoved prodaja I. dana odpoved kovačnica v JLA obrat pnevmatičnih v JLA strojev valjarna v JLA topilnica dana odpoved topilnica samovoljna zapustitev dela obrat industrijskih nožev dana odpoved Izobrazba — kvalifikacija Izobrazba — kvalifikacija Sprejeti 2 — VSS — abs. 1 — SS strojni tehnik 1 — SS gimnazija 1 — KV ključavničar 1 — KV mizar — KV kalilec — KV zidar — PK strugarja — PK rezkalec — PK zidar — NS 18 — NK delavcev Odjavljeni 1 — VS dipl. inž. strojništva 1 — VS ekonomist 2 — KV ključavničarja 1 — KV strugar 1 — KV radiomehanik 1 — KV valjavec 1 — KV kovač o. p. 1 — KV topilec o. p. 1 — PK rezkalec 8 — NK delavcev Delovne nezgode v januarju 1975 Grobelnik Franc II., kovačnica — pri brušenju osi mu je izza zaščitnih očal priletel tujek v oko. Kotnik Mihael, valjarna — pri odlaganju veza gredic so se te posule ter mu poškodovale nart desne noge. Tander Miloš, valjarna — pri nakladanju kamiona mu je spodrsnilo, pri tem je padel z njega in si poškodoval glavo ter desno roko. Prikeržnik Franc, valjarna — pri nameščanju materiala na tehtnico je padel ter si pri tem poškodoval prsni koš. Praznik Drago, valjarna — pri ročnem uravnavanju gredice na delovni mizi se mu je ta skotalila na desno roko ter mu poškodovala tretji, četrti in peti prst. Polcnik Konrad, čistilnica — pri obračanju ulitkov se mu je eden skotalil na golen desne noge. Orešnik Mihaela, čistilnica — pri čiščenju ulitka se je udarila po palcu desne roke. Goričan Stanko, skupne službe enote I. — stopil je na desko, v kateri je bil žebelj, ter se vbodel v stopalo leve noge. Pšeničnik Mihael, čistilnica — pri odlaganju ulitka se mu je ta skotalil na nogo ter mu poškodoval palec. Ovčar Dragica, obrat strojev in delov — pri čiščenju ostružkov med struženjem si je poškodovala kazalec leve roke. Merkužič Emil, obrat nožev — pri pri-‘aganju lamel za razrez na krožni žagi se 11111 je ena prevrnila in mu poškodovala zapestje leve roke. Vrdinck Jože, obrat strojev in delov — Pri odstranjevanju ostružkov na stružni-Cl se je urezal v kazalec desne roke. Sedar Alojz, obrat strojev in delov — Pri vrtanju na radialnem vrtalnem stroju mu je sveder zaradi opletanja skrivilo, pri čemer si je poškodoval koleno in desno roko. Kladnik Slavko, jaki tok — pri preizkušanju napetosti v elektro razdelilcu s pomočjo preizkusne svetilke je prišlo do kratkega stika, pri čemer je dobil vnetje oči in opekline po rokah. Novak Marija, TRO Prevalje — pri normalni hoji v delavnici si je iz neznanega razloga zvinila desno nogo v gležnju. ®Ranje Alphonse Daudet Francoske vile »Obtoženka, vstanite!« je dejal predsednik. Na ostudni klopi požigalk se je nekaj zganilo in neko brezoblično in od mraza Šklepetajoče bitje je stopilo korak naprej ln se naslonilo na ograjo pred sodniško ^dzo. Bil je to sveženj cunj, preluknjanih CaP, koščkov blaga, trakcev, suhih rož, starih peres in pod vsem tem reven, osu-Sen obraz, ves ožgan od sonca, naguban in razPokan, kjer je v sredi teh gub iz dveh "tajhnih črnih oči pobliskovala zloba, kakor miglja z repom martinček iz luknje v starem zidovju. »Kako vam je ime?« se je glasilo vpra-anje. »Meluzina.« »Kako pravite? ...« Zelo resno je odgovorila: »Meluzina.« Pod košatimi brki dragonskega polkovna se je predsednik nasmehnil, toda ni ^enil z očesom: »Starost?« »Ne vem več.« »Kaj ste po poklicu?« »Jaz sem vila!...« Na mah so se občinstvo, sodni dvor in Celb sam vladni poverjenik, skratka vsi so se silno zakrohotali; nje pa to ni nič zme- dlo, in s svojim jasnim in meketajočim glasom, ki se je dvigal visoko pod strop dvorane in plaval tam kakor zvok iz sanj, je starka povzela: »Ah, kje so vile Francije? Vse so pomrle, dragi gospodje. Jaz sem poslednja; nobene ni več, razen mene. Prav res, velika škoda je, zakaj Francija je bila mnogo lepša, ko je še imela svoje vile. Me smo bile poezija dežele, njena vera, njena nravstvena preprostost, njena mladost. Vsi kraji, ki smo jih rade obiskovale, globine zaraščenih parkov, kamni ob vodnjakih, stolpiči starih gradov, megla po ribnikih in prostrane močvirne goličave so dobivale zaradi naše navzočnosti ne vem kaj čarobnega in vzvišenega. V fantastični luči legend so nas ljudje videli, kako hodimo skoraj prav povsod in kako se v blesku luninih žarkov vlečejo za nami krila ali pa kako tekamo po prstih čez travnike. Kmetje so nas imeli radi, častili so nas. V preprostih domišljijah se je z našimi čeli, ovenčanimi z biseri, z našimi vilinskimi paličicami in našimi zažaranimi preslicami mešalo malce strahu z oboževanjem. Tako so naši vrelci ostajali zmerom čisti. Kmečki vozovi so se ustavljali na potih, ki smo jih me varovale. In ker smo vlivale ljudem spoštovanje pred vsem, kar je sta- Naše zime ro, me, ki smo najstarejše na svetu, so puščali, da so se gozdovi razraščali po mili volji od enega konca Francije do drugega in da so se kamni rušili sami od sebe. Toda čas je hitel. Prišle so železnice. Izdolbli so predore, zasuli ribnike in tako izsekali gozdove, da kmalu nismo imele več, kam bi se dejale. Polagoma kmetje niso več verovali v nas. Če smo zvečer potrkale na polkna, je Robin dejal: »Veter je,« in spet zaspal. Zenske so hodile prat v naše ribnike. Odtlej je bilo z nami pri kraju. Ker smo živele samo od ljudske vere, smo vse izgubile, ko smo njo izgubile. Moč naših paličic je izginila in iz mogočnih kraljic, kar smo nekdaj bile, smo se znašle stare ženice, nagubane in hudobne, kakršne so vile, na katere so vsi pozabili; povrhu si je bilo treba služiti kruh, in to z rokami, ki niso ničesar znale. Nekaj časa so nas srečavali, kako po gozdovih vlačimo butare suhljadi ali kako pobiramo ob potih šope izgubljenega klasja. Toda gozdarji so trdo ravnali z nami, kmetje so nas pa obmetavali s kamenjem. Tedaj smo kakor reve, ki se na kmetih ne morejo več preživeti, odšle v velika mesta iskat dela. Nekatere so šle v predilnice. Druge so prodajale pozimi ob mostovih jabolka ali pa rožne vence pred cerkvenimi vrati. Potiskale smo pred seboj vozičke z oranžami, ponujale smo mimogredočim šopke po grošu, ki jih pa živa duša ni marala in otroci so se norčevali iz naših majavih brad in mestni stražniki so nas podili in omnibusi so nas prevračali. Nato bolezen, pomanjkanje in špitalska rjuha čez glavo... Vidite, tako je dopustila Francija, da so ji pomrle vse vile. Hudo je bila za to kaznovana! Pač, pač, le smejte se, dragi moji, saj smo pravkar videli, kaj je z deželo, ki nima več vil. Videli smo vse te site in posmehljive kmete, kako so odpirali Prusom skrinje za moko in jim kazali pota. Vidite! Robin ni več veroval v čarovnije; toda prav tako ni več veroval v domovino ... Jasa NASA UPOKOJENCA Štefka Bratovščak, roj. 1. junija 1933, v železarni od 23. novembra 1949 dalje, nazadnje v obratu industrijskih nožev kot brusilka. Inval. upok. 31. dec. 1974. Gregor Kotnik, roj. 23. oktobra 1929, v železarni od 14. januarja 1953 dalje, nazadnje v valjarni kot čistilec obrata. Inval. upok. 7. januarja 1975. Ah, če bi bile me tam, me, niti eden od vseh teh Nemcev, ki so prišli na Francosko, ne bi odnesel glave. Naši čari, naše vešče bi jih bile zapeljale v globoke rupe. V vse te čiste izvirke, ki so jih ljudje na-zivali z našimi imeni, bi bile zlile čarodejnih pijač, od katerih bi bili poblazneli; in ko bi se bile ob luninem svitu zbrale, bi bile s čarodejno besedo tako zmedle ceste in reke, bi bile tako prepletle robidovje in trnje pa vse grmovje po gozdovih, kamor so se hodili skrivat, da še mačje očke gospoda von Moltkeja ne bi bile nikdar mogle spoznati. Z nami bi bili šli tudi kmetje. Iz velikih cvetov po naših ribnikih bi bile naredile balzame za rane, iz babjega leta bi bile izdelale šarpljo. In na bojišču bi bil umirajoči vojak videl, kako se mu sklanja nad priprte oči vila iz njegovega domačega kraja, da mu pokaže kos gozda, ovinek steze, sploh kaj, kar ga spominja na dom. Tako se bije narodna vojska, sveta vojska. Toda joj, v deželah, ki ne verujejo v nič več, v deželah, ki nimajo vil, taka vojna ni mogoča.« Tanki glasek se je za trenutek pretrgal in predsednik je spregovoril: »Vse to nam še ne pove, kaj ste počeli s petrolejem, ki so ga našli pri vas, ko so vas vojaki prijeli.« »Pariz sem požigala, dragi moj gospod,« je starka prav mirno odgovorila. »Požigala sem Pariz, ker ga sovražim, ker se posmehuje vsemu, ker nas je on ubil. Pariz je poslal učenjake, da so raziskovali naše lepe čudežne studence in da so prav natančno določili, koliko je v njih železa in žvepla. Pariz se je norčeval iz nas v svojih gledališčih. Naše čarovnije so postale gledališke prevare, naši čudeži mastne šale in ljudje so videli toliko odurnih obrazov, ki so šli mimo njih v naših rožnatih oblačilih, v naših krilatih vozeh, v luninem siju bengaličnega ognja, da ni mogoče več misliti na nas brez smeha. .. Med otročički jih je bilo mnogo, ki so nas poznali po imenih, nas imeli radi, se nas malce bali; toda namesto lepih, čisto zlatih knjig s podobami, kjer so se učili zgodb o nas, jim je Pariz zdaj dal v roke znanost, prirejeno za otroke, debele bukve, od koder se dviga dolgčas kakor siv prah, ki v otroških očeh zabriše naše začarane dvorce in naša čarobna zrcala . .. Ah, kako zadovoljna sem bila, ko sem videla, kako s plamenom gori ta vaš Pariz!... Jaz sem polnila s petrolejem ročke požigalkam in jaz sama sem jih vodila na pripravne kraje... »Le naprej, dekleta, požgite vse, požgite, požgite!« ...« »Ta starka je očitno blazna,« je rekel predsednik. »Odvedite jo!« ZA DOBRO VOLJO Spomin je predal, ki se pogosto zatakne. Misli ima samo starost, mladost ima domisleke. Ironija je surovost izobražencev. Kavalir je človek, ki vse plača in ničesar ne zahteva. Beseda je nastala iz španske »cabalo« in pomeni konj. Otroški voziček je lanska zabava na kolesih. Kritika je tašča umetnosti. Krona je pokrivalo, zaradi katerega je glava odveč. Umetnost je v razmerju do narave to, kar vino do grozdja. La — la — la — la — besedilo popevke. Življenje je risanje brez radirke. Strast do ljubezni — razlika kot med dnevom in nočjo. Ljubezen — huda bolezen pri kateri morata kar dva v posteljo. Človek je dober, ampak ljudje so slabi. OB 25-LETNICI LOVRA KUHARJA-PREZIHOVEGA VORANCA 55-LETNICI PARTIJSKE CELICE NA RAVNAH priredi Studijska knjižnica RAZSTAVO SLOVENSKE DRUŽBOSLOVNE LITERATURE ODPRE JO V TOREK, 18. FEBRUARJA OB 18. URI, Z UVODNO BESEDO O KUHARJU-KOMUNISTU. VABIMO VAS NA URO TEGA SPOMINA. Delavski muzej Studijska knjižnica RAVNE N/K Razstava bo odprta do 25. februarja 1975 od 7. do 19. ure. Jug Ugašanje