13
Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat
Odgovorni urednik: _________Ciril Brajer
Telefoni -tajništvo: 313-942, 132-61-92 redakcija: 313-942, 131-61-63 naročnina in prodaja: 321-255, 133-52-55
Telefaks: 311-956 Naslov:
časopis slovenskih delavcev
ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana
Ljubljana, 14. marca 1996 • letnik 55
stra*1
MM
PRAVNA (NE)VARNOST
Po mnenju Gregorja Mikliča, člana predsedstva ZSSS, se pravno(ne)var-nostne razmere, ki v novi slovenski državi že tako nikoli niso bile rožnate, vse bolj slabšajo.
V delovnopravni zakonodaji je cela vrsta vrzeli, in s pridom jih izkoriščajo naši samozvani menedžerji:
»Delavcem očitajo nekakšne ‘socialistične pravice’, hkrati pa jih sebi izplačujejo tudi s faktorjem 10, česar ne poznajo nikjer na Zahodu!«
Več o tem alarmantnem položaju v zapisu z okrogle mize o pravni varnosti delavcev, ki jo je pripravila ZSSS.
Ravbarkomanda
ZAKAJ ROKE NOČEJO ZlEIEn GOR
DELAVSKI PREDSTAVNIKI V NADZORNEM SVETU DRUŽBE
stran 21
VRANA VRANI KUUJE OČ
■i

■
stran 22 _______________________
SO ZDRAVNIKI NEDOTAKLJIVE SVETE KRAVE?
stran 23

Kllllllll
fitis
.
SKEI SE ZAČENJA
POGAJATH
stran 4
Z
AGROTEHNIKIMMI DELAVCI DELAJO KOT SVINJA Z MEHOM
stran 5
TE, sreda 1400
Zadnja telefaksa, ki sta pred oddajo časnika v tisk, prišla v uredništvo, poročata o dogodkih s severovzhoda.
Iz Sladkega Vrha sporočajo, da je Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ugodilo pritožbi Palome. To podjetje se je namreč proti koncu lanskega leta pritožilo proti odločbi in sklepu Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, ki je celotni družbeni kapital Palome prenesla na Sklad za razvoj. Ta sporni sklep je zdaj ministrstvo izničilo, no, skorajda, sajje zadevo vrnilo v ponovni postopek spet isti Agenciji.
Iz Maribora pa smo dobili sporočilo, da je odstopil Branko Fingušt, ki je bil doslej glavni direktor Jeklotehne.
Odstop je ponudil upravnemu odboru in ta ga je razrešil. Vzrok so »osebni razlogi, saj je na reševanje gospodarskih problemov Jeklotehne še posebej močno vplivalo dogajanje, povezano z lastninjenjem«.
Tu je zgodba drugačna kot v Palomi. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je namreč Jeklo-tehnino pritožbo na prenos 60 odstotkov lastništva na Sklad za razvoj zavrnilo. Upravnemu odboru je sicer ostala še pritožba na Vrhovno sodišče, a je sklenil, da po tem sredstvu ne. bo segel.
V_____________________________________________z
Piše: Ciril Brajer
Ko smo do kraja zmanipulirani, trdimo,
da je črno belo,
in pri tem sploh ne zardevamo.
Rudi Ringbauer
SIT VOLK, CELA KOZA
Delavska enotnost je o vprašanju višine in delitve sindikalne članarine pisala velikokrat in, prepričan sem bil, dovolj izčrpno. Pa vendar gre očitno za stvar, ki jo kaže še in še ponavljati.
Tokrat me o tem prepričuje polemika, ki jo je s članom predsedstva ZSSS Branetom Mišičem v prejšnji številki zastavil Ivan Jurše.
Zbodla ga je predvsem misel, ki jo je Brane Mišič zapisal v uvodniku 9. številke Delavske enotnosti na račun »nerazumljivih zahtev po ohranjanju dosedanje višine članarine oziroma nepristajanja enega sindikata (GiT) na drugačno delitev znotraj 0,6 odstotka...«
Ivan Jurše je potem še pribil, da v tem sindikatu ne pristajajo na znižanje deleža, ki pripada sindikatu dejavnosti. Prav tako pa se ne strinjajo z od hoc znižanjem deleža, ki pripada območnim organizacijam, saj te že zdaj ne vedo, kako bodo preživele, in se jim vrstijo nove in nove težave.
S tem pisanjem se ne kanim vtikati v polemiko med omenjenima kolegoma. Toda mimo nje resnično ne morem, saj se bolj ali manj neposredno dotika pisanja tega časopisa. Pisanje, ki ga je bilo obilo, pa očitno ni pojasnilo temeljne stvari, ki je to obilico sprožila:
Delovni pogovor predsednikov in sekretarjev sindikatov dejavnosti o tej temi je bil že 27. 2.1995 in potem je maja 1995 sledila utemeljitev predloga za povišanje sindikalne članarine.
Razčlenjevala je osnutek Pravilnika o financiranju in jinančno-materialnem poslovanju ZSSS ter predvidela najmanj 1-odstotno članarino od obračunane bruto plače.
Zanimiva je že opredelitev osnovnega cilja teh sprememb:
»Krepitev finančne moči ZSSS, njenih članov, njihovih oblik organiziranja, območnih organizacij ZSSS je predpogoj za njihovo učinkovito organizacijsko, strokovno in akcijsko delovanje.«
To besedilo poudarjam, ker najbolje odgovarja na zgoraj enako poudarjene dileme Ivana Juršeta. Sama dikcija uvodne opredelitve namreč dokazuje, da ne gre za nikakršna uvodna frazarjenja, ampak za še kako vsebinsko ugotovitev: TA PREDLOG BI FINANČNO OKREPIL ZSSS IN VSE NJENE ELEMENTE!!!
Čeprav bi bila delitvena razmerja v 1-odstotni članarini res nekoliko drugačna, kot so v zdajšnjih 0,6 odstotka, so bila izračunana tako, da bi nekaj več dobil vsak, ki zajema iz mase sindikalnih članarin.
Ali če povem še bolj po domače: več bi ostalo sindikatom v podjetjih, več bi dobili sindikati dejavnosti, več območne organizacije in tudi Zveza. Brezplodni so bili in so sebični apetiti, ki v končni fazi izkopljejo grob tudi onemu, ki se mu zdaj zdi, da bo s svojo sebično pogoltnostjo pograbil največ. Če pa je nekomu že uspelo ponuditi rešitev, s katero bi ob celi kozi nasitil tudi volka!
Problem zavrnitve tega predloga torej očitno ni bil v tem, da bi se kdo bal, da bi dobil manj, kot dobiva zdaj! Problem je po vsaki logiki lahko nastal le, ker se sindikati dejavnosti niso zmogli uskladiti pri »delitvi viškov«.
Ponavljam, že osnovnošolska matematika neizpodbitno dokazuje, da bi po izvirnem predlogu višine in delitve članarine vsi dobili več.
Srednješolska pa potem dokaže, da bi jo najbolje odnesel ČLAN. Imel bi zagotovljena gmotna sredstva za čas stavk in s tem okrepljeno pogajalsko pozicijo. Imel bi zagotovljeno neko stopnjo gmotne varnosti v primeru smrti, trajne invalidnosti in podobno. Imel bi boljše možnosti za dodeljevanje pomoči socialno najbolj ogroženim in s tem okrepljeno solidarnost. Imel bi boljše in dostopnejše sindikalno in drugo izobraževanje...
Boljše bi jo odnesli tudi sindikati dejavnosti, tako na področju mednarodnega sodelovanja in delovanja, izobraževanja, usposabljanja, informiranja in informiranosti kot celotne pahljače svojih aktivnosti, ki so dandanašnji eksistenčni pogoj za obstoj slehernega sindikata.
In več za območne organizacije, ki se dobesedno utapljajo v vse hujših obremenitvah in vse bolj žgočem pomanjkanju sredstev, več za delovanje Zveze...
Vse to je dokazano tako z najbolj osnovnim aritmetičnim izračunom kot z vsebinskimi in organizacijskimi programi. Zakaj se pri sklepanju o takšnem predlogu vse roke niso družno in takojci sprožile navzgor, pa je retorična uganka. Žal bo odgovor od odgovornih izterjal šele čas in žal bo spet članstvo tisto, ki bo, kot vse druge, bridko plačalo tudi to uganko.
- - -
časopis slovenskih delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov:
Priimek in ime:............................................
Naziv podjetj a ali ustanove:..............................
Naslov:..
Podpis naročnika:
Javna zahvala predsedniku ZSSS g. Semoliču
Spoštovani g. predsednik,
zahvaljujem se vam za tako hiter in obširen odgovor na moje javno vprašanje, objavljeno v Delavski enotnosti št. 6/7, 7. februarja 1996.
Več pa, spoštovani g. predsednik^ v pismu, da se izogneva polemiki.
Irena Haas, predsednica sindikata Mariborski vodovod
Logatec je lep kral
Ožarčenje vseh (s)pom( ejnikov preteklosti daje priložnost za razmišljanje vsakemu fu/turistu, ki ga po (vesti?) naključju zanese v to tihoto logaških logov objeto občestvo.
Kakšno je bilo šele počutje takoj po tistem holokavstvu revolucionarjev, ki so morali(!) na to priseči pred samim komsomolcem, da (zdaj) nič ne vedo, zato da se jim(ni)ne bo nič zgodilo, če bodo molčali kot grob, in onih, ki so ostali, lahko samo g. Kušlan (in še kdo) ugiba. Da o izgubi spomina sinov pobojev sploh ne govorim.
Varjamem v resnico in da za njo pride pravica, nikakor pa, da so »nevidne sile«, ki so pol stoletja manevrirale v obliki kladiva in srpa, od katerega so tako težko poslavljajo, in ki so tako usodno in žalostno za/ pečatile usodo naroda, ki se zaradi storjene krivice komaj pobira.
Režim, ki se s svojimi nedonošenčki, hvala Bogu, poslavlja, ni prizanašal ali prenesel nobenih pobud, izboljšav in sprememb, če ni »dišala« po naftalinu, saj bi v nasprotnem ta sistem realsocializma brez »inkubatorja« še prej gagnil, kot je.
Neodvisni pa je rohnel in pribijal, da država bo, ali pa je ne bo!!! Zamolčano, ali pozabljeno, je medtem lahko le kameleonsko širjenje »IDEJE« za pripadnike vseh preostalih (nedonošenčkov), ki jih je zares povozil čas, kar niti ni presenetljivo, saj tudi SMERI RAZVOJA... niso kaj prida p ref usmerile, zalegle. Še več. Pojavila se je celo rahitičnost in »proizvedla« armado hrbteničarjev; na take pa ni moč računati.
Zato trpi demokratizacija in demokracija, kajti če fiakarski konj ne bi imel zastrtega (maskiranega pogleda - ne vidi ne levo ne desno, se ne bi moglo zgoditi, kar se je. Pravzaprav se je (žrebec) zaustavil pod berlinskim zidom (hrzal v luno) in čakal, čeprav
je »vedel« za Marxov kapital, za kamuflažo pa ga je Stasi »ošteval« in mu namesto ovsa dal bič, s katerim ga je mlatil do onemoglosti. In glej ga, zlomka. Tudi to ni kaj dosti »pomagalo«, in prišle ter odhajale so takšne in drugačne POMLADI; tudi 17 (sedemnajst) trenutkov pomladi. »Naši« pa so kar gledali - VRNITEV ODPISANIH, in ni jih bilo malo, ki jih je (zdaj) sram »in hkrati strah. Prastrah, ki se je zažiral v kosti slednjih, ki so ga »zdravili« s Pismi diktatorja.A tudi to ni kaj prida zaleglo, zakaj nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito. In nič ni večno; materija - tvarina pa je neuničljiva.
Če tega dejstva, g. KUŠLAN še ni spoznal ali morda noče vedeti in ni vedel, bo pač moral stopili (ponovno)? na pot trpljenja ali pozabljenja. Ob spočetju se tega nihče ne more zavedati, in občutiti tako, kot vsakega spremlja ob minevanju. In takrat. Takrat se bo vzravnal in (morda) pogledal v (polno?) luno, ne da bi lajal, in prosil odpuščanja in se (morda) tudi vprašal: O Bog, zakaj si me zapustil? Luna pa bo molčala in oddajala sijaj na vse tiste, ki moritve krivi so velike! In sedaj svojo zmoto, ki je »doslej ni bilo«, priznavajo.
Sekretar Gregor pa nič.
Sultan II
Še enkrat: obseg storitev določa višina članarine
DE, št 11/12, 7. marec 1996
Zelo sem zadovoljen, da se moj kolega Ivan strinja z mojim razmišljanjem v komentarju z naslovom »Obseg storitev določa višina članarine«.
Namen mojega razmišljanja je bil in še vedno ostaja, da se ne ukvarjamo s posledicami in da se najprej osredotočimo na vsebino in vzroke. Zato nisem z eno besedo omenjal pravilnika, saj je ta posledica poprej urejenega odnosa vsebine med članom in organizacijami. Pravilnik zagotovo te vsebine ne more urediti in se bodo v različnih sindikatih pojavljale različne rešitve, skupno določene naloge pa bodo enotno urejene. Pravilnik bo torej določal pretok finančnih tokov med subjekti v organizaciji. Ureditevfinančnih tokov in odnosov je za člana sekundarna. Primarno za člana pa je, da se mu zagotavljajo storitve. Zato tudi izhajam iz legitimitete člana in neposredne povezave višine članarine z obsegom storitev. Dejstvo je, da obstaja sindikalni pluralizem in da so na trgu. Uspešen je in bo sindikat, ki bo na temeljih solidarnosti utrdil svojo finančno in strokovno neodvisnost, omogočil članstvu večji obseg storitev ter si tudi s stavko, kadar bo to potrebno, pridobil realno ugotovljene zahteve. Prepričan sem, da vse te prednosti imajo sindikati, vldjučenivZSSS. Zato je dobrodošel vsak dialog, ki gradi in utrjuje položaj sindikatov v tej smeri.
Brane Mišič
Odprto pismo,
ministru za šolstvo dr. Slavku Gabru, ministru za zdravstvo dr. Božidarju Voljču, vladi Republike Slovenije, poslancem državnega zbora in vsej slovenski javnosti
Sprašujem vas, kaj bomo storili za lepšo mladost cveta slovenskega naroda, to je naše mlade generacije. To vprašanje neizprosno terja ugotovitev strokovne analize o obremenjenosti šolajoče se mladeži v slovenskih šolah, objavljene v osrednjem TV dnevniku nacionalne televizije dne 5. 3. 1996. Strokovnjaki so namreč potrdili tisto, kar sam kot oče šolajočih se otrok opažam že vrsto let. Namreč prejšnja in sedanja generacija zelo sebično in slabo skrbi za bodočnost slovenstva, saj z neprijaznimi in prenatrpanimi programi predšolske in šolske vzgoje uničuje mladež. Analiza obremenjenosti šolajočih se otrok je pokazala prezgodnje okvare hrbtenice, vida in sluha, da o psihični razrvanosti mlade generacije sploh ne govorimo. Država Slovenija na ta način postaja skrajno neprijazna za mlade.
Zaradi slabšanja življenjskega standarda naraščajočega števila družin in borbe za preživetje naše otroke že praktično od rojstva navajamo na nenaraven in nezdrav način življenja. Budimo jih taka rekoč še v nočnih urah in jih vodimo v varstvo, ker je zaradi nizkih plač nujno, da sta na kakršenkoli način oba starša zaposlena. Nato se prične šolanje, v katerem otroke s preobširnimi učnimi programi in snovmi prekomerno obremenjujemo. Otroci večji del dneva presedijo v zaprtih prostorih pri pouku in nato še pri domačih nalogah. Zaradi preobširnega učnega programa predavatelji ne morejo snovi podati tako, da bi otroci večino znanja pridobili pri pouku, in zato otrokom ostaja vedno manj prostega časa. Poleg navedenega so nadaljnje možnosti šolanja pogojevane še z učnim uspehom, kar še dodatno psihično in časovno obremenjuje otroke. Prav tako tudi način individualnega preverjanja znanja ni najbolj ustrezen, saj daje občutek, kot da se pri šolajočih se išče neznanje namesto znanja, kar pri otrocih povzroča stresna stanja. Šola postaja zanje mora, ne pa veselje, kot naj bi v bistvu bila. Še posebej se to kaže v srednjih šolah. Šola z izključno individualnim ocenjevanjem proizvaja egoiste, ne pa kadre, usposobljene za timsko delo, kot ga zahteva delovni proces, zato bi bilo nujno vpeljati v večji meri tudi skupinsko ocenjevanje. Nenazadnje pa s stalnim zmanjševanjem zaposlitve-
Potres
Kozerija (ali pa tudi ne)
U, nekega lepega dne. Zbrali so se in pomirili vznemirjeni narod.
»Potres,« so rekli, »je bil na Kitajskem, to pa po-
kimi plačami in pokojninami, ker bi se zaradi takih anomalij naše prisotnosti vsi Evropejci sramovali Poleg tega bi vzgudili njihovo veliko zavist, ta pa jih nič ne briga, saj je to le naša, tipično slovenska lastnost, tako rekoč naš nacionalni ponos. Mi se torej moramo primerjati z Madžarsko, Slovaško, Mongolijo in Novo
DEM je torej nesprejemljiva postavka, ki nas nikakor ne more spraviti v Evropo. Zavedati se moramo, da ste stranke, ki naš cilj ni lagodno in brezskrbno življenje (s tem naj
ne razume, vsekakor v veliko zadovoljstvo.«
Tako se je na tiskovni konferenci začela razprava o odhodu ZLSD iz koalicije. Pa se je seveda takoj oglasil neki tečnež k Albanije in vprašal, koliko bi stal tak potres, če bi ga naročili na Kitajskem, in ali je v proračunu za leto 1996 to sploh predvideno. »Kajti namreč,« je dejal Albanec, »stroškovna katastrofa je tako ali tako že predvidena na letošnji maj, ko bo Slovenijo obiskal poglavar...« Pa so ga hitro prekinili z zagotovilom, da potresa zaenkrat še nihče ni naročil, predsednik vlade dr. Janez Novšek pa je poudaril, da bomo zZLinz drugimi njihovimi simpatizerji in drugimi takimi tiči že še opravili tudi brez potresa. Nakar se je v parlamentu zaradi uporabe pojma »tiči« razvila zelo konstruktivna znanstvena razprava o tem, kam taki tiči sploh spadajo: v omitologijo, seksologijo ali v kriminologijo. Vendar pa razprava še ni končana, ker je Hvalica pred nekaj trenutki začel svojo dvain-sedemdesetumo razpravo, pri čemer mu zelo pomaga Poljšak, Babyface pa je izračunal, da bo majsko sejo parlamenta lahko začel že februarja 1997.
»Mi moramo na vsak način v Evropo,« je poudaril Dr. Janez Novšek. »Tukaj, v jugovzhodni Aziji na mongolski meji blizu Avstralije nimamo kaj početi. Zemljepis nas jasno uči, daje to natančno tako in tudi ne preveč drugače. Toda v Evropo ne moremo zviša-
le računska napaka, tako kot pri 8,5-odstotni inflaciji, za katero je znano, da je nastala le kot posledica matematične napake. Na to mu je zelo konstruktivno odgovoril svetovni strokovnjak za dobrodelne namene g. sv. Peter-le, ki je dejal, da ne bo nič hudega, če bodo pokojnine in plače manjše kot sedaj, ker bo vsem, ki zmotno mislijo, da bodo prizadeti, vsekakor bog pomagal, posebno pa tistim, ki bodo poglavarju RKC, papežu Janezu P, ob njegovme obisku v Sloveniji poljubili roko. Ker pa to zaradi velikega števila prizadetih delavcev in upokojencev v praksi ni izvedljivo, je poudaril, g. Sv. Peter-le, bo pa kar on svojo roke> ponudil v poljubljanje, in sicer od zdaj naprej vsako nedeljo po maši v cerkvi sv. Lojzeta Pomočnika in vsak delavnik od 14. do 24. ure prav tam. Ker pa tudi to ni izvedljivo (zaradi mnogih neodložljivih državniških poslov...), bo po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu, posebno v Argentini, za poljubljanje na razpolago nekaj tisoč mavčnih odlitkov njegove dobrodelne roke. Tako bodo z božjo pomočjo in s pomočjo sv. Peter-leta po skrajšanem postopku rešeni vsi ekonomski problemi najštevilnejšega in k sreči najrevnejšega sloja slovenskega prebivalstva. (Sv. Peter-leta pa zato, ker so mu zadnjič v Vatikanu podarili angelske repetničke, da zdaj lahko tako ljubko leta...).
Brane Praprotnik
nih možnosti zapiramo obetavno prihodnost mladi generaciji, s tem pa tudi samim sebi.
Vse te negativnosti, ki jih vsiljujemo mladim v dobi odraščanja, povzročajo, da so mladi, ko končajo šolanje, že dodobra zdravstveno razrvane osebnosti, in ko bi morali v procesu dela dajati največ, se pojavljajo kot posledica zgrešene vzgoje prezgodnja obolenja ter zaradi njih odsotnosti od dela in prepogosta invalidnost. Takšno nenehno ; vzgajanje bolehnih generacij povzroča j rast stroškov za zdravstvo, obremenjuje pokojninski sistem in tudi povečuje stroške preostalih socialnih institucij-Z zapiranjem prihodnosti mladim, kef v našem neomejenem egoizmu živimo samo za ta trenutek, ne pa za prihodnje rodove družbe, pirvzročamo nezdravo psihozo v družbi. Slednje pa v veliki meri vpliva na povečevanje pojavov najrazličnejših zasvojenosti, kot so mamila, alkohol in drugo, ter na povečevanje števila samomorov, po katerih smo v svetovnem vrhu.
Ali je to tisto, kar si v Sloveniji želimo? Ali ni morda zmanjševanje natalitete v Sloveniji tudi posledica takšne skrbi za mlade ? Ali smo v svoje sebičnosti res tako naklonjeni samouni-čevalnosti? Menim, da ne, zato pozivam vse državljanke in državljane Slovenije, politične stranke, organizacije upokojencev, še zlasti pa pristojna ministrstva v vladi in državni zbor Republike Slovenije, naj se v čimkrajšem času z vso resnostjo posvetijo problematiki mladih. Prenehajmo z našim lastnim egoizmom in začnimo mladim graditi lepšo prihodnost. Poskrbimo za otrokom prijazno predšolsko vzgojo in varstvo, prijazne šole, skratka prijazno mladost. Omogočimo, da bodo tisti, ki so uspešno končali izobraževanje na srednjih ali višjih stopnjah, lahko opravljali pripravništvo in si s tem pridobili pravico enakopravnega konkuriranja. na razpisana delovna mesta. Če smo znali uzakoniti obvezno pripravništvo, pa zakonsko uredimo tudi obligatoren način izvajanja le-tega. Vložimo maksimalne napore, da bi sistemsko sprožili zaposlovalni ciklus. Olajšamo mladim družinam nastanitvene možnosti. Skratka polepšajmo in naredimo mladim rodovom prijaznejšo in zdravo mladost. Na ta način bomo v dolgoročnem smislu najučinkoviteje prispevali k zmanjševanju pojavov zasvojenosti, stroškov zdravstva, stroškov pokojninskega in ivnalidskego zavarovanja, stroškov zadruge socialne namene in posredno tudi davkov in prispevkov. Zdravje in sposobnost družbe je odvisno od zdravja in sposobnosti temeljev, to pa so naši otroci, zato namenimo večjo skrb prav njim. Zavedati se moramo vsi skupaj, daje naša prihodnost in prihodnost slovenske države nasploh dolgoročno odvisna prav od mladih generacij. Prav tako se velja spomniti pregovora »Kar seješ, to žanješ«, menim pa, da zelo slabo sejemo, ali drugače, kar počnemo sedaj, ni drugega kot žaganje veje, na kateri sedimo.
Brane Bambič, Jakčeva 20, Novo mesto
V Slovenili gospode
V Sloveniji gospodje po letu 1991 lastninijo delo tovarišev. Ko bo vse lastninjenje končano, bodo eni bogataši, drugi pa hlapci Jerneji, kot so bili v Francjožefovsem raju. Pisatelji Cankar, Gregorčič in drugi, ki so takrat živeli, so nam opisali, kakšne je bil tisti raj. Bil je to raj za bogataše, za hlapce Jerneje pa beda brez pravic. Enako je bila v kapitalistični kraljevini Jugoslaviji-
Kapitalisti so danes zelo zadovoljni, ker živijo v izobilju in imajo pravi raj. Delavci(ke) delajo po 10 do 12 ut dnevno, tudi ob nedeljah, praznikih in ponoči, pa več mesecev ne dobijo plač. Prisiljeni so stavkati. Stavke se kar naprej vrstijo in se bodo nadaljevale. Kapitalisti pa vedo, da delavci(ke) niso zaščiteni. Dokler ima delavec sklonjeno glavo in molči, ga delodajalec hvali, da je priden, sposoben in pošten. Ko pa se oglasi, češ da ne dobi plače, go gospod kapitalist grdo ožigosa, daje len, nesposoben in tat. Nato ga spodi. zato delodajalci vedno iščejo nove delavce(ke) za 3,4,6 mesecev, kbtse vidi v oglatih časopisov. To so delodajalčevi hlapci Jerneji brez pravic. Kapitalisti bi takoj zaposlili vse brezposelne, kar jih je, če bi jim ti delali brezplačno.
Delavci(ke) so danes obupani. Kapitalist jih izkorišča na vse načine, kolikor hoče. Brez plače se delavec ne more preživljati. Danes lakota ubogo rajo prisili, da mora krasti, če hoče, da preživi, delodajalec pa lepo bogati na delavskih hrbtih. Vedno bogatejši postaja brez kapljice znoja.
Delavski razred se rad spominja socializma, ki mu je dal redno plačo in socialno varnost. Ta velikanska
Nadaljevanje na 22. strani
elavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • OE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, tel. 313-942, 132-61-92, faks 311->6 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindika-, Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Igor Žitnik (Kultura, šolstvo), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotograf) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313-942,132-61-92 • Naročnina: 321-15 * Marketing: 321-255,133-52-55 • Posamezna številka stane 230 SIT • Žiro račun: 50101-603-46834 • Trsk: Trskama Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Jernej Jeršan, Edo Kavčič, Alojz Omejc, Dušan Semolič, Ciril Urek, Mira Videčnik.

SOCIALNO PARTNERSTVO
Modeli industrijskih odnosov
SINDIKATI
Obdobje »deindustrializacije«
Od druge polovice 20. stoletja daljeje bilo ohranjanje gospodarskega razvoja in rastoče blaginje vse bolj odvisno od rastočega državnega intervencionizma in razvoja storitvenih dejavnosti.
Pomembna razsežnost državnega intervencioniz-maje bila širitev javnega sektorja v industriji.Ta širitev je v desetletjih po drugi svetovni vojni ugodno vplivala na ohranjanje in rast sindikalnega članstva, saj je s prevzemanjem proizvodenj, ki so bile za kapital nianj zanimive, država ohranjala delovna mesta tistih delov populacije, ki so bili tradicionalno nagnjeni k sindikaliziranju.
Kakovostna rast storitvenih dejavnosti v javnem in zasebnem sektorju je imela manj jasne, tudi protislovne učinke. Ker je radikalno spreminjala strukturo delojemalcev, je začela deformirati in omejevati učinke tradicionalnih sindikalizacij. Številne nove kategorije zaposlenih (t. i. beli ovratniki) so bile zaradi narave storitvenih dejavnosti, narave poklicev oziroma delovnih aranžmajev - v primerjavi z zaposlenimi v tradicionalnih industrijskih panogah - manj koncentrira-
ekonomskih in širših življenjskih, kulturnih in političnih interesov delavcev.
V obdobju množične industrijske proizvodnje je sindikalno članstvo naglo naraščalo. Množice fizičnih delavcev iz »nosilnih« industrij so se tedaj praviloma združevale v splošne oziroma panožne sindikate, ki so določali »koordinate« homogeniziranja interesov vseh zaposlenih v industriji. Velikost in rastoča kompleksnost organizacij sta pogojevali tudi njihovo rastočo birokratizacijo. Z upadanjem tradicionalnih industrij in rastjo storitvenega sektorja seje začel zmanjševati (relativno in tudi absolutno) proporc sin-dikaliziranih industrijskih delavcev znotraj celotne sindikalne populacije. Sindikati so se soočili s' splošnim trendom zmanjševanja članstva, ki ga rast stopenj sin-dikaliziranosti v (posameznih) storitvenih dejavnostih ni bistveno spreminjala. Zdi se, da so se ob koncu 20. stoletja tradicionalni obrazci interesnega organiziranja ponudnikov delovne sile, izvajalcev odvisnega dela, dokončno zgodovinsko izčrpali.
Gospodarske konjunkture in recesije
Vpliv cikličnih ekonomskih sprememb na rast sindikatov sta G. S. Bain in F. Elsheikh (1976) predstavila s pomočjo obrazca, ki izpostavlja štiri ključne eksplanatome spremenljivke sindikalne rasti (T).Te
gnjene k sindikaliziranju. Ta nova polja interesnih p]ag (\y), obstoječa raven in/ah stopnja spremembe A/.___________________________
artikulacij so se le delno ujemala z interesi delavcev, brezposelnosti (U) ter stopnja sindikaliziranosti za-
sindikatov, pa s svojimi politikami ta omejevanja in marginalizacijo sindikatov običajno spodbujajo.
Sindikati in politično
Industrializiranost družbe, oblikovanje razvite gospodarske in socialne strukture ter gospodarska konjunktura so nujni, nikakor pa ne zadostni pogoji oblikovanja in rasti sindikalnega gibanja v neki družbi. Če so politični pogoji neugodni, se delavci kljub ugodnim »temeljnim« pogojem v taki družbi ne bodo sindika-lizirali.
Civilnodružbene predpostavke sindikalizmaTemeljna predpostavka oblikovanja (za sindikalizem) ugodnih političnih razmerje izdiferenciranost sfer civilne družbe in države. Ta izdiferenciranost ni nujna implikacija industrializiranosti ter razvite gospodarske strukture (kar nazorno kažejo aktualne industrijsko razvite tranzicijske družbe), temveč je predvsem metoda (in tudi rezultat) določenega tipa »organskega« razvoja, ki je temeljil na primarno tržni regulaciji družbene reprodukcije.
Na strukturni izdiferenciranosti civilne družbe in države se lahko oblikuje pluralistični (dvostrankarski ali večstrankarski) politični sistem.Tako utemeljen politični sistem je ugoden za sindikalizacijo, saj so v njem politične stranke »omejene« na doseganje političnih ciljev, ob njih pa civilnodružbene organizacije avtonomno artikulirajo ekonomske interese velikih družbenih
poslenih (D). Obrazec:T = f (P, W, U, D, e) povezuje te štiri eksplanatome spremenljivke v razlago, po kateri (zaradi ogrožanja življenjskega standarda) rastoče cene spodbujajo sindikalizacijo zaposlenih, rast mezd (ter vpliv sindikatov na to rast) se ujema z rastjo sindikatov, rast brezposelnosti pa zmanjšuje pogajalsko moč sindikatov ter sindikalno članstvo. V razmerah visoke izhodiščne stopnje sindikaliziranosti je vpliv naštetih ekonomskih sprememb zmeren, ob nizki izhodiščni sindikaliziranosti pa izrazit.
Recesije omejujejo moč sindikatov
Ker je stopnja sindikaliziranju delavcev odvisna od njihove ocene (razmerja) stroškov (članarina, nevar-
zaposlenih v industriji.
Globino razcepa, ki nastaja med interesnimi organizacijami industrijskih delavcev in zaposlenimi v storitvenih dejavnostih, najbolje ilustrira nezdružljivost prej omenjene identitete industrijskega sindikalizma z nekaterimi ključnimi značilnostmi zaposlenih v storitvenih dejavnostih. Rast storitvenih dejavnosti je namreč povezana z značilno rastjo stopnje zaposlenosti žensk, saj je ženska delovna sila običajno večinska v storitvenem sektorju. Ob tem so ženske tudi pogosteje izpostavljene posebnim oblikam zaposlovanja (na primer zaposlitvi s skrajšanim delovnim časom) in se tudi nadpovprečno ujemajo z manj kvalificiranimi kategorijami zaposlenih. V vseh bistvenih točkah (identitete) industrijskega sindikalizma - moški, polno zaposleni kvalificirani delavci -predstavljajo zaposlene(i) v storitvenem sektorju skorajda idealno nasprotje, nekakšno “negativno” podobo uveljavljene sindikalizacije; so populacija, ki jo tradicionalna sindikalizacija po definiciji izključuje in marginalizira.
Zmanjšuje se pomen tradicionalnih industrijskih panog
Drugi pomemben dejavnik, ki ob splošnih značilnostih storitvenih dejavnosti tudi močno vpliva na (re)strukturacije sindikalnega prizorišča, je razmerje med sektorji javnih in zasebnih storitev. V Evropi sta razpoznavna dva modela velikega »deindustria-lizatorskega« obrata v sektorski in poklicni strukturi zaposlovanja. Skandinavski model je utemeljen na zgodnjem vgrajevanju ekstenzivnih storitev države blaginje, kar je sprožilo tudi ustrezne zgodnje restruk-•uracije zaposlovanja. Bistvo južnega modela je množično samozaposlovanje v sferi zasebnih storitev (na primer turistične storitve). V tem primeru sta bila velik agrarni sektor in zapoznela industrializa-cijadejavnika oblikovanja močne sfere zasebnih storitev, kar nekateri avtorji interpretirajo kot primer (oziroma model) neposrednega prehoda iz »predindustrijskega« v »postindustrijsko« gospodarstvo.
Ker oba modela vsebujeta značilno zmanjševanje »pomena« tradicionalnih industrijskih panog, sta za tradicionalni sindikalizem načeloma neugodna. Znotraj teh, za sindikalizacijo na splošno neugodnih moda-litet velikih strukturnih sprememb je bil skandinavski model za sindikalizacije v storitvenih dejavnostih manj neugoden, saj je temeljil na javnih storitvah, v katerih so zaposleni v primerjavi z zaposlenimi v zasebnih storitvenih organizacijah praviloma številčno močnejši in interesno bolj homogeni.
V celoti gledano udeležba fizičnih poklicev oziroma modrih ovratnikov proti koncu 20. stoletja v strukturi zaposlenih (v razvitih zahodnih družbah) upada.
Ob koncu 20. stoletja je v večini teh družb število zaposlenih belih ovratnikov preseglo število zaposlenih v »materialni proizvodnji«. Pod vplivom teh dolgoročnih sprememb seje v drugi polovici 20. stoletja rast stopnje sindikaliziranosti upočasnila, ustavila in (proti koncu 20. stoletja tudi) začela tendenčno zmanjševati.
Na splošno lahko rečemo, da so različne faze industrijskega razvoja ter sprememb v gospodarskih in Poklicnih strukturah nedvoumno povezane zrazlikami v stopnjah in oblikah sindikalnega organiziranja zaposlenih. V zgodnjih fazah industrializacije je bilo članstvo sindikatov maloštevilno ter praviloma organizirano po poklicih. Sindikati so bili militantne, med delavstvom zakoreninjene organizacije, ki so učinkovito
sooblikovale njegovo kolektivno identiteto. Stopnja ------- . -	-
birokratizacije teh (majhnih) organizacijje bila nizka, spodarske rasti in polne zaposlenosti, ko postajajo motiviranost članstva in pripravljenost delavcev za sindikati močnejši, delodajalci do sindikatov bolj »to-kolektivno delovanje pa sta bili izjemno visoki.	lerantni« oziroma jih upoštevajo kot »socialne part-
Učinkovitost teh organizacijje slonela na integracijah	nerje«, v času recesije, ki samodejno omejuje moc
v katerem se lahko diferencirajo ekonomski in politični interesi delavcev in (nasploh vseh) zaposlenih, kar seveda s svoje strani stabilizira (reproducira) in spodbuja funkcionalno ločitev dveh sfer.
Tako izdiferencirano okolje spodbuja oblikovanje sindikatov kot organizacij primarno civilnodružbe-nih, v tem okviru pa posebej ekonomskih interesov. Te organizacije lahko svoje cilje dosegajo tudi z uporabo političnih sredstev, kar v predstavljenem kontekstu njihove narave načeloma sploh ne spreminja. Zaradi promocije ekonomskih interesov zaposlenih se sindikati namreč lahko povezujejo s političnimi strankami, ob poudarjenem državnem intervencionizmu pa lahko tudi sistematično vplivajo na oblikovanje in razvoj vladnih gospodarskih in socialnih politik, ne da bi se odpovedali svojemu primarno ekonomskemu značaju.
nost izgube delovnega mesta) ter koristi (višje plače, večja varnost zaposlitve itd.), ki jim jih prinaša članstvo v sindikatih, je rast sindikalnega članstva (praviloma) v pozitivni korelaciji z gospodarsko prospe-riteto (konjunkturo).V obdobjih konjunktur oziroma v pogojih rasti realnih plač in nizke brezposelnosti imajo namreč delavci od članstva v sindikatih največje koristi ob najnižjih stroških.
Posebni dejavniki, ki so tesno povezani z gospodarsko konjunkturo in recesijo in lahko močno vplivajo na razvoj in oblikovanje sindikatov, so strategije delodajalcev. Militantne, do sindikatov sovražne strategije delodajalcev se običajno povezujejo z zgodnjimi obdobji industrializacije, ko so bile te protisindikal-ne strategije v pozitivni korelaciji z delavskim radikalizmom in militantno politizacijo sindikalnega gibanja. Sindikatom bolj naklonjene strategije delodajalcev naj bi bile značilnost »zrelega«, »organiziranega« kapitalizma, ko tudi praviloma inducirajo bolj “konstruktivne” ter na ekonomske interese članov osredotočene sindikate. Znotraj teh splošnih razlik med »zgodnjimi« in »pozno kapitalističnimi« obrazci delodajalskih strategij in politik pa je mogoče prepoznati značilna nihanja, ki so očitno povezana s fazami ekonomskih ciklov. Načeloma velja pravilo, da so v obdobjih go-
Sindikati in politične stranke
Povezava s politiko in posebej s političnimi strankami je nasploh bistvena razsežnost (zgodovine) sindikalnega gibanja. V evropskem kontekstu so se ideološke identitete najmočnejših sindikalnih gibanj in organizacij oblikovale predvsem v interakciji s socialdemokratskimi in komunističnimi strankami, v nekaterih primerih pa tudi s krščanskodemokratskimi.
Dr. MIROSLAV STANOJEVIČ je napisal študijo, ki jo bodo gotovo z zanimanjem prebirali tako delodajalci, stebri državne oblasti, kot tudi delojemalci.
IVAN SVETLIK jo je pospremil takole: »Besedilo prinaša sistematični pregled problematike
industrijskih odnosov in je v tem pogledu prav gotovo prvo delo te vrste pri nas. Glede na novi kontekst družbene in ekonomske ureditve ima splošno informativno vrednost, neposredno vpletenim stranem pa daje tudi povsem uporabna izhodišča za regulacijo industrijskih odnosov v slovenskem prostoru...
Izvirna je avtorjeva interpretacija samoupravljanja kot najvišje stopnje industrijskih odnosov. Pri tem se oddalji od avtorjev, ki so samoupravljanje interpretirali bodisi kot politično in ideološko prevaro bodisi kot obliko, ki se ne more razviti zaradi ureditve, ki je temeljila na institucijah realsocializma.
To je po molku o samoupravljanju, ki je sledil spremembi sistema, prva razprava, ki ta pojem zelo realno umesti in ga na neki način postavi v okvir zgodovinske neponovljivosti...
Študiji lahko brez oklevanja pripišemo ne le splošno izobraževalno, ampak tudi regulativno oziroma razvojno vrednost.
POLEG ŠTUDENTOV BI JO MORALI BRATI PREDSTAVNIKI SINDIKATOV, DELAVSKI ZAUPNIKI, MENEDŽERJI IN VSI, KI SE S TEMI VPRAŠANJI UKVARJAJO NA NACIONALNI RAVNI!«
Knjigi, ki bo izšla pri naši založbi, bo v popotnico tudi Delavska enotnost v nadaljevanjih objavila nekaj zanimivih odlomkov.
Zveza sindikatov s strankami ni nujno zlo
Celovita razlaga teh povezav mora vsekakor upoštevati zainteresiranost (pretežno levih) političnih strank za sindikate, saj ti praviloma pokrivajo pomembne dele njihovega volilnega telesa. O pomembnosti sindikatov za politične stranke, vsaj v določenih zgodovinskih obdobjih, zgovorno priča dejstvo, da so v večini primerov prav politične stranke spodbujale oblikovanje sindikatov kot »ekonomskega« krila širšega delavskega gibanja. Primer britanskih sindikatov, ki so se konsolidirali pred ustanovitvijo Laburistične stranke in imeli pri njenem ustanavljanju celo zelo pomembno vlogo, je zgodovinsko sicer najstarejši, obenem pa tudi dokaj »atipičen«.
Drugi segment razlage povezovanja sindikatov .in političnih strank bi moral upoštevati zainteresiranost sindikatov, natančneje: sindikalnih vodstev za te povezave. Potencialno sindikalno članstvo je zmeraj bilo izpostavljeno močnim (objektivnim) interesnim cepitvam, kijih abstraktni skupni interes vseh ponudnikov delovne sile običajno ni mogel zadovoljivo (re)artikulirati. Omenili smo že, da so močnejše sektorske organizacije pomembno vplivale na integracijo sindikalnega prizorišča, za učinkovito mobilizacijo širšega kroga ponudnikov delovne sile pa to zagotovo ni zadostovalo. Ideološko politični prijemi, ki so se ujemali s temeljnimi in-terpretacijskimi obrazci (ustreznih) političnih strank, na primer v terminih nasprotovanja ali boja proti “peščici” lastnikov/delodajalcev (kapitalistov), so bili več kot dobrodošli instrumenti interesnega integriranja oziroma »preseganja« empiričnih interesnih cepitev »baze«.
Povezava s političnimi strankami je v sindikalno delovanje dejansko vnašala tudi širša vprašanja, ki niso bila le sredstvo omejevanja in potlačitve »manj pomembnih« sektorskih interesov, temveč tudi sredstvo preseganja sindikalnega sekcionalizma. V tem pomenu je povezava s političnimi strankami, če se ni iztekla v podrejanje in ozko strankarsko funkdonaliziranje sindikatov, sindikatom koristila, saj jim je zagotavljala jasen okvir širšega povezovanja in uveljavljanja interesov članstva.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Novo Novo Novo Novo Novo Novo Novo Novo Novo Novo
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, bo v aprilu izšla knjiga Miroslava Stanojeviča: SOCIALNO PARTNERSTVO, s podnaslovom: Modeli industrijskih odnosov.
Prednaročniška cena knjige je 5.300 SIT in 5-% prometni davek. Po izidu bo njena prodajna cena 7.000 SIT in 5-% prometni davek.
Naročilnica - PriČZPEnotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 nepreklicno naročamo ........ izvodovknjige
Miroslava Stanojeviča: SOCIALNO PARTNERSTVO
Naročeno pošljite na naslov: .....................................................................
Ime in priimek: ............................................
(Račun bomo plačali v zakonitem roku, po prednaročniški ceni)
Žig
Naročeno dne .........................
Podpis
Prednaročila sprejemamo tudi po telefonu (061) 321 255 in 133 52 55 ali po faksu 311 956.
SKEI SE ZAČENJA POGAJATI
Kot nam je povedal Albert Vodovnik, predsednik Skei, se bodo pogajanja o novi kolektivni pogodbi začela v ponedeljek. Pogledi partnerjev so precej vsaksebi, vendar jih je po Vodovnikovem mnenju mogoče zbližati. Ker v sindikatu niso povsem prepričani o možnosti sporazuma, se skladno z voljo članstva pripravljajo tudi na stavko. Izvršni odbor Skei pa je na zadnji seji postavil več vprašanj o reprezentativnosti njihovih kolegov in o pripravljenosti različnih sindikatov, da novo pogodbo izsilijo tudi s stavko.
Kot je znano, je Skei že pred mesecem dni pripravil svoj predlog nove kolektivne pogodbe in se o njem uskladil z drugimi sindikati, ki združujejo kovinarske delavce. Na enak način so pripravili tudi pisna stališča o predlogu kolektivne pogodbe, ki so ga pripravili delodajalci.
Normativni del pogodbe bo, sodeč po pripombah, manj sporen kot tarifna priloga. Skei predlaga naj bi nova kolektivna pogodba veljala dve leti, po enem letu pa bi dopolnili le tarifno prilogo. V nasprotju z delodajalci, ki bi dopuste radi skrajšali, predlaga Skei za vsakih pet let delovne dobe dodatni dan dopusta. Skei predlaga tudi razširitev poglavja o delovanju in zaščiti sindikalnih zaupnikov.
Novosti v tarifni prilogi se začenjajo z zamudnimi obrestmi za kasnitev izplačila plač po 18. v mesecu. Še pomembnejši je predlog o črtanju možnosti zniževanja plač, kar je dopuščal dosedanji 62. člen kolektivne pogodbe. Valorizacija plač naj bi upoštevala vso rast cen v posameznem obdobju in ne le osemdeset odstotkov, kot predlagajo delodajalci. Dodatek za nadurno delo naj
bi bil 80-odstoten in naj bi delodajalcev ne spodbujal k nadurnemu delu, ampak k novemu zaposlovanju. Podobno visok naj bi bil tudi dodatek za delo v dela prostih dnevih. Delavci naj bi dobivali 30 odstotkov doseženega uspešnega poslovnega rezultata. Regres za letni dopust naj bi bil enoten za vse zaposlene in naj bi znašal 107.000 tolarjev.
Če bi predlogi Skei obveljali, bi delodajalci lahko kolektivno pogodbo uporabljali neposredno. Kolektivna pogodba dejavnosti bi razveljavila vse določbe podjetniških pogodb in splošnih aktov podjetij, ki z njo ne bi bile usklajene.
Po tarifni prilogi, kot jo predlaga Skei, bi izhodiščne plače v letošnjem aprilu, maju in juniju znašale od 51.600 tolarjev za prvi tarifni razred do 159.960za deveti razred. Razmaje
med prvim in devetim razredom bi bilo 1 :3,1. Delodajalci v nasprotju s Skei predlagajo le izhodiščne plače za prve tri mesece letošnjega leta, predlagali so tudi znižanje osnovnih in izhodiščnih plač. Pogajalska skupina sindikatov ni pooblaščena, da pristane na znižanje izhodiščnih plač po tarifnih razredih.
Delodajalci naj bi zaposlenim povrnili stroške prehrane med delom v višini 10.605 tolarjev ter vse stroške prevoza na delo, seveda le po cenah javnega prevoza. Cela dnevnica naj bi znašala 3500 tolarjev
Takšna pogajalska izhodišča sindikatov bo skušala uveljaviti skupina, ki jo še naprej vodi Bogdan Ivanovič. Ta seje prejšnja leta izkazal za potrpežljivega in modrega pogajalca. Nasprotno stran bo vodil Stane Habjan, ob njem bodo tudi predstavniki novih delodajalskih združenj. Časa ni veliko, saj 31. marca poteče veljavnost sedanje plačne ureditve, ki temelji na uzakonjenem dogovoru med delodajalci in delojemalci. Glede na dokaj različne cilje obeh strani, je uspešen izid odvisen zlasti od sposobnosti in potrpežljivosti pogajalcev. Na pogajalce iz vrst delodajal-
Če jim dragi sindikati ne bodo odgovorili, se bodo pogajali sami, o rezultatih pogajanj pa bo vodstvo poleg svojega članstva obveščalo vse zaposlene in torej tudi člane drugih sindikatov. Najnovejša dogajanja v zvezi z novo kolektivno pogodbo po Vodovnikovih besedah potrjujejo že znano ugotovitev Skei, da zaposleni potrebujejo enoten in čimmočnejši sindikat, saj jih razdrobljeni sindikati ne morejo učinkovito zaščititi.
cev lahko vpliva grožnja s stavko, zlasti če niso prepričani o pravilnosti svojih pogajalskih izhodišč. Mogoče imajo tudi širša pooblastila kot njihovi partnerji iz sindikatov.
Albert Vodovnik opozarja tudi na medsindikalne probleme. Izvršni odbor Skei se je na zadnji seji spraševal o pravici Neodvisnih sindikatov Slovenije s sedežem na Ptuju, da sodelujejo na pogajanjih in pri sklepanju kolektivne pogd-be, saj na republiški ravni niso reprezentativni. Vprašljivo naj bi bilo tudi sodelovanje sindikata kovinarjev iz sestave KNSS-Neodvi-snost, saj jim je sodišče že pred časom zavrnilo vpis v register in naložilo uskladitev naziva in aktov.
Skei ne izpostavlja le formalnih vprašanj, sprašuje se tudi o uradnih stališčih vodstev drugih sindikalnih central. Ugotavlja namreč, da so vsi zaposleni podprli njihov predlog o splošni stavki, ki naj bi jo uporabili, če delodajalci ne bi pristali na sklenitev nove kolektivne pogodbe dejavnosti. Skei ni obveščen, da se bodo nameram delodajalcev za zmanjšanje pravic zaposlenih tudi drugi sindikati uprli s splošno stavko. Vseeno še čaka, da se bodo vodstva drugih sindikatov podredila volji svojega članstva in odločila za sodelovanje v morebitni splošni stavki. V nasprotnem primeru bo njihovo sodelovanje na pogajanjih vprašljivo. Vodovnik pravi, da tako menijo delodajalci, ne le Skei.
Franček Kavčič
ODLOČITEV 0US0DI TAMA SE BLIŽA
“Čeprav so se razprave o nadaljnji usodi Tama med vsemi odgovornimi vendarle premaknile z mrtve točke, so delavci nezadovoljni, saj traja negotovost v zvezi s sanacijo Tama že predolgo,” pravi predsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije v Tamu Drago Gajzer. “Zaposleni vTamu upamo, da bo odločitev o njegovi nadaljnji sanaciji resnično sprejeta še v tem ali najkasneje v naslednjem tednu, tako kot so odgovorni prejšnji mesec obljubili.”
Delavcem Tama prav tako ni vseeno, da vodilni delavci v podjetju niso uspeli poenotiti svojih pogledov na njegovo nadaljnjo sanacijo. Predsednik uprave Janez Lah se očitno v tej fazi zavzema za ohranitev Tama v celoti, medtem ko je večina direktoijev Tamovih družb poslala republiškemu razvojnemu skladu, lastniku Tama, pismo, v katerem se zavzemajo samo za sanacijo nekaterih programov. Direktorji posameznihTamovih družb so namreč prepričani, da podjetja v celoti ni več mogoče saniratri, saj njegove obveznosti presegajo vrednost premoženja in njegovih terjatev. Poleg tega proizvodnja vTamu že dalj časa stoji, in konec vsakega meseca prosi za kredite za plače. Skupina direktoijev Tamovih družb je prepričana, daje mogoče sanirati in ohraniti samo nekatere proizvodne programe, ki bi dajali delo in kruh tisoč delavcem izmed sedanjih tri tisoč.
Medtem pa je predsednik uprave Janez Lah upravni odbor na zadnji seji seznanil, da poslovanje podjetja oživlja. Tako je Tam januarjas skromnim vložkom svežega kapitala v proizvodnjo ustvaril denarni tok v višini 286 milijonov, celotna realizacija pa je januarja dosegla 810 milijonov tolarjev. Februarja je bil denarni tok v podjetju še večji, realizacija pa nekoliko manjša. Zaradi tega si Tamova uprava še naprej prizadeva sa sanacijo celotnega podjetja.
V tednu ali dveh bo verjetno jasno, kakšna bo nadaljnja usoda Tama in delavci bodo po dveh letih negotovosti končno vedeli, kaj jih čaka.
T. K.
Delavci mariborske Hidromon-taže, ki so sredi prejšnjega tedna eno uro opozorilno stavkali, so se v petek zbrali še na protestnem zboru. Terjali so izplačilo plač za lanski december in letošnji januar za delo v Sloveniji ter plače za delo v tujini za oktober, november, december in januar. Po besedah predsednika stalnega stavkovnega odbora Antona Bratuša so delavci dali vodstvu podjetja še teden dni časa, da zagotovi sredstva za plače. Če do petka plač ne bo, bodo delavci 18. marca organizirali splošno stavko. V tem pri meru se bodo vsi delavci Hidromontaže zbrali v obratu v Hočah, verjetno pa bodo protestno zaprli tudi tamkajšnje križišče na magistralni cesti Maribor- Ljubljana.
“S stavko želimo opozoriti državo, v kako težkem položaju smo se znašli delavci Hidromontaže. Mnogi delavci, potem ko že dva meseca in pol niso prejeli plač, nimajo dovolj denarja niti za prevoz na delo in nazaj ter za osnovne življenjske potrebščine,” pravi Anton Bratuša. Ker Hidromontaža že peto leto zapored posluje z izgubo, so mnogi delavci prepričani, da brez državne pomoči podjetja ne bodo mogli rešiti. Zato se nekateri zavzemajo, da bi družbeno premoženje Hidromontaže prešlo v last Sklada Republike Slovenije za razvoj.
Novi direktor Hidromontaže Stane Božičnik, kije za njeno krmilo poprijel prejšnji mesec, si prizadeva za izplačilo plač pridobiti bančne kredite, vendar banke
BODO DELAVCI HIDROMONTAŽE STAVKALI?
brez poroštva države Hidromontaže niso več pripravljene kreditirati. O tem so se predstavniki podjetja že pogovarjali tudi z ministrom za gospodarske dejavnosti Metodom Dragonjo ob njegovem nedavnem obisku v Mariboru.
Sicer pa imajo v Hidromontaži sedaj dovolj dela. Za letošnje leto ima podjetje sklenjenih že 70 odstotkov potrebnih pogodb, kar kaže, da večina poslovnih partnerjev v Hidromontažo še vedno zaupa. Res pa je, daje v preteklosti nekaj tradicionalnih poslov tudi izgubila.
Po besedah sekretarke območnega odbora Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti v Podravju Branke Jurak so za nastale razmere in težave v Hidromontaži odgovorni tudi vodilni delavci, ki so se v preteklosti izčrpavali v medsebojnih igricah za oblast, hkrati pa so bili premalo učinkoviti pri pridobivanju novih poslov in pri vodenju poslovne politike.
“Upam, da Hidromontaža še ni na kolenih,” pravi Jurakova. “Vendar
pa bodo morali delavci sedaj temeljito premisliti, na kakšen način in s kakšnimi metodami sindikalnega boja se bodo borili za svoje pravice. Ne smejo dovoliti, da bi jih kdorkoli vključil v svoje igrice oziroma da bi jih izrabljali za ustvarjanje pritiska na banke in državo, na koncu pa bi vsi skupaj s prstom pokazali na delavce - češ oni so krivci za stečaj, saj so s stavko podjetje sami uničili. Za to, da delavci izterjajo zaostale plače, obstaja več načinov - nenazadnje tudi individualne tožbe na delovnem sodišču. Podjetja, v katerih zaradi stavke ne teče proizvodnja, danes namreč težko računajo na podporo in kredite bank. Skratka, delavci Hidromontaže so v zelo nehvaležni situaciji, saj se morajo na eni strani odločno boriti za svoje pravice, na drugi strani pa tudi za ohranitev podjetja in delovnih mest. Razmere terjajo od njih preudarno odločitev, kako bodo ukrepali naprej.”
T K.
TOVARNO LEPENKE V CERŠAKU SO EKOLOŠKO SANIRALI
V Tovarni lepenke v Ceršaku v Slovenskih goricah, kije ena izmed treh tovarn Palome iz Sladkega Vrha, so v teh dneh končali prvo fazo ekološke sanacije. Z namestitvijo posebne čistilne naprave so za več kot 90 odstotkov zmanjšali količino ne-topnih delcev v odpadnih vodah, hkrati pa bodo v bodoče za enak obseg proizvodnje potrebovali 10 odstotkov manj surovin, ki so doslej skupaj z odpadno vodo odtekale v Muro.
Po besedah direktorjaAndreja Kaurana so se ekološke sanacije v tej tovarni lotili v drugi polovici lanskega leta, ko je krmilo Palome in njenih tovarn prevzela nova vodilna ekipa z Zvezdanom Žlebnikom na čelu. Večina članov te ekipe je bila namreč pred tem zaposlena v razvojnem oddelku Palome, kije že leta 1991 pripravil projekt za ekološko sanacijo celotnega podjetja, a ga pristojni v Palomi kasneje niso uresničili.
Mura bo poslej bolj čista
»V naši tovarni dnevno izdelamo 30 ton lepenke. Pred ekološko sanacijo je bilo v litru odpadne vode več kot 900 miligramov netopnih snovi, letošnje januarske meritve pa so pokazale, da jih je zdaj samo še 77 miligramov na liter. Po naših predpisih pa sme biti v litru odpadne vode največ 80 miligramov netopnih snovi,« pravi Andrej Kauran. »Doslej smo vsak dan v Muro izpustili 2.500 kilogramov netopnih delcev, poslej pa jih bomo manj kot 200 kilogramov. Onesnaževanje okolja merimo tudi s populacijskimi enotami. Doslej je Tovarna lepenke v Ceršaku onesnaževala okolje za 11.600 populacijskih enot, poslej pa ga bo onesnaževala samo še za 4.200 populacijskih enot.«
Takšno zmanjšanje netopnih snovi v odpadnih vodah so vTo-vami lepenke dosegli z zagonom mehanske čistilne naprave (nabavili so jo že pred leti, vendar je niso začeli uporabljati, ker niso imeli dovolj sredstev za nabavo pomožnih kemičnih sredstev) ter s tehnološkimi izboljšavami na stroju za izdelavo lepenke. Hkrati so uspeli v izpustnih odpadnih vodah skoraj za dve tretjini zmanjšati tudi kemično porabo kisika (od 810 na 298 v letošnjem letu). V naslednjih mesecih nameravajo v sodelovanju z Inštitutom za celulozo in papir to stanje še izboljšati.
Drugo fazo ekološke sanacije, ki zajema zmanjšanje količine odpadnih vod na evropsko sprejemljivo raven, bodo izvedli v naslednji treh mesecih. Trenutno porabijo na kilogram proizvedene lepenke sto litrov vode. Z drugo fazo sanacije želijo doseči, da bi za proizvodnjo kilograma lepenke potrošili samo 30 litrov vode. V tretji fazi sanacije, ki bo zahtevala tudi največ vlaganj, pa načrtujejo nakup kemične ali biološke čistilne naprave.
Celovit program varovanja okolja
DeležTovame lepenke v Ceršaku v celotni proizvodnji Palome znaša približno deset odstotkov, njen delež pri onesnaževanju okolja pa je bil doslej 20-odstoten. Zato so se ekološke sanacije v Palomi lotili ravno v tej tovarni. Skupaj z občino Šentilj pripravljajo tudi celovit program izboljšanja razmer na področju varstva okolja, ki bo sestavni del sanacijskega programa Palome. Program bo pripravljen do konca tega meseca.
Ekološka sanacija vTovami lepenke v Ceršaku se bo obrestovala tudi v finančno. Z nabavo pomožnih kemičnih sredstev in z de-
lovanjem čistilne naprave bodo imeli letno blizu milijon tolarjev stroškov, vendar bo zato plačali veliko manj ekološkega davka, čeprav se je ta v zadnjem času povečal za 2,2-krat. Lani so plačali 5,7 milijona tolarjev ekološkega davka, letos pa ga bodo samo še 3,5 milijona tolarjev.
Po besedah direktorjaAndreja Kaurana letos načrtujejo 966 milijonov tolarjev celotnega prihodka (lani je ta znašal 809 milijonov tolarjev). Blizu 60 odstotkov celotnega prihodka ustvarijo z izvozom. Največ lepenke in končnih proizvodov izvozijo v Avstrijo, Švedsko, Veliko Britanijo, Italijo, Nemčijo ter v nekatere afriške in azijske države.
Boljše življenjske razmere za delavce in prebivalce
Tovarna lepenke si v zadnjem času prizadeva tudi posodobiti proizvodni program. Poleg različnih vrst lepenke (siva, čevljarska, prešpan, kovček lepenka), ki obsega 70 odstotkov celotne proizvodnje, izdeluje še celo vrsto končnih izdelkov, od različnih map, kovčkov in regi-stratorjev do šolskega programa in programa biro konfekcije. Lani je tovarna proizvedla za 6.965 ton lepenke in različnih proizvodov iz nje, letos pa nameravajo fizični obseg proizvodnje povečati na 7.620 ton.
Ekološka sanacij aTovame lepenke v Ceršaku bo izboljšala tudi kakovost življenja njenim 242 delavcem in drugim prebivalcem, saj bodo poslej živeli v manj onesnaženem okolju. V tej tovarni se namreč že od nekdaj zaposljujejo predvsem iz okoliških slovenjego-riških krajev. Doslej jim je tovarna na eni strani dajala kruh, na dragi pa onesnaževala življenjsko okolje. Odslej ne bo več tako.
Tomaž Kšela

Direktor Agrotehnike Peter Rogelj je prejšnji teden povabil zaposlene na sestanek. Nas so povabili delavci, saj so zadnje plače dobili pred tremi meseci. S sestanka poročamo, čeprav direktor pred npvinarji ni želel govoriti. Delavci se z direktorjevimi poja-snili niso zadovoljili in zahtevajo, naj ga Sklad, večinski lastnik Agrotehnike, čimprej razreši in imenuje novo vodstvo.
Nekdanje veliko trgovsko podjetje Agrotehnika, ki ima trgovine in poslovalnice po skoraj vsej Sloveniji, je že kmalu po razpadu Jugoslavije zašlo v težave. Od nekdanjih 600 zaposlenih jih je ostalo le še 124, tudi premoženje je skoraj skopnelo ali pa je pod hipotekami. Zadnje plače so dobili decembra, ko so jim z zamudo izplačali kar tri. Sekretar sindikata trgovine za celjsko območje Lado Kaluža je pred tednom dni dobil anonimno pismo, v katerem ga prizadeti delavci obveščajo o navedenih in drugih nepravilnostih. Zaradi tega pisma in pritiska sindikata
Delavci Agrotehnike na svoji koti občutijo, da je njihovo premoženje obteženo s hipotekami, nekaj pa ga je odteklo prek bajpasov. Ker direktor fotografiranja sestanka ni dovolil, objavljamo posnetek izpred treh let, ko so sedanji akterji nastopali v drugačnih vlogah, kot jih imajo sedaj.
Z AGROTEHNIKINIMI DELAVCI DELAJO KOT SVINJE Z MEHOM
podjetja, ki mu predseduje Tone Emeršič, je v. d. direktorja Peter Rogelj sklical sestanek in nanj povabil vse zaposlene. Na vabilo je dodal, naj zaradi sestanka zaposleni trgovine kar zapro. Predsednik Agrotehnikinega sindikata je povabil sekretarja sindikata delavcev trgovine Sandija Bartola. Nekdo od zaposlenih je obvestil še naše uredništvo, prišla je tudi ekipa Pop Tv. Ko nas je direktor zagledal med delavci, ki so se zbrali v skoraj praznem velikem skladišču, je najprej hotel izvedeti, kdo nas je povabil. Odgovorili somu,dakar vsi,ker bodo
z nami njegova pojasnila o zamudi plače in drugih nepravilnostih dobila večjo veljavo. »Peter, če imaš čiste račune, je prav, da govoriš pred njimi,« so povedali in dodali, da sestanka ni bilo že leto dni, da se zaposlenim izmika, čeprav je prej rad prihajal mednje, da mu gre dobro, medtem ko oni stradajo.
Direktor se s temi pojasnili ni zadovoljil in je odšel v drugo skladišče, češ daje sestanek sklical on in da sam odloča, ali bo govoril tudi pred novinatji. Staknili smo glave in se dogovorili, da odidemo, če sestanek po našem odhodu bo. Po
našem odhodu in dogovoru, da bomo počakali zaključke, seje direktor vrnil med zaposlene. Zanimivega dogodka podpisani ni hotel zamuditi, zato je poslušal v sosednjem prostoru, ko se je sestanek razvnel, pa kar med zaposlenimi. Direktorja in drugega člana vodilne ekipe so posamezniki obdolževali zlasti, da živita boljše, kot gre zaposlenim, in preveč trošita tudi za potovanja v tujino. Na razpolago imata draga službena avtomobila in kartice za nakup bencina. Udeleženci sestanka so ponovili prav vse, kar je zapisano v uvodoma omenjenem anonimnem pismu.
Zadnje plače so dobili decembra, regres za prehrano septembra, nadomestilo stroškov za prevoz na delo pa junija lani. Regresa za dopust v letu 1994 sploh niso dobili, za lansko leto pa so le v Agro-tehnikinih trgovinah lahko vnovčili bone za 57.000 tolarjev. Mendaje skladišče zato tako izpraznjeno. V letu 1994jeAgrotehnika izplačala štiri, v lanskem letu pa dve zajamčeni plači. Za odpravnine presežnim delavcem je podjetje najelo kredit, za plače pa denarja ni bilo.
Za neizplačane plače in druge denarne pravice podjetje ni nare-
dilo niti izračuna, kaj šele da bi zaposlenim dalo kakšno potrdilo. Zaradi odpuščanja presežnih delavcev Agrotehniki delavcev primanjkuje, zato najema delavce po pogodbi in jih drago plačuje.
V Agrotehniki ni delavskega sveta ali kakšnega drugega organa, sindikat je nemočen, tudi inšpekcija dela ni naredila ničesar. Na vprašanja, kdaj bodo plače, jim vodstvo odgovarja, da ni prometa. Za slab promet pa zaposleni krivijo poslovodstvo, saj je z neplačevanjem odgnalo vse dobavitelje. Vodilni živijo boljše kot delavci in se nad njimi izživljajo, saj imajo lastniške deleže v drugih firmah.
Na vse to in glasne očitke udeležencev sestanka sta odgovarjala v. d. direktorja Peter Rogelj in njegova desna roka Dušan Jereb. Čeprav sta se šest mesecev borila proti, je Agrotehnikino premoženje dokončno preneseno v večinsko last Sklada in o usodi podjetja bodo odločali novi organi. Direktorje zaposlene obdolžil, da so krivi za to slabo rešitev, ker so neosnova-ne govorice prenašali iz podjetja na sindikat in agencijo. Obtožbe o bajpas podjetjih in boljšem življenju vodilnih so po njegovih besedah lažne.
Agrotehnika je lani ob polletju skoraj pokrivala stroške poslovanja, kasneje pa seje poslovanje poslabšalo. Delali so brez lastnega denarja. Ministrstvo za delo jim je pomagalo le z osmimi milijoni tolarjev. Regresa za prehrano Agrotehnika ni mogla izplačati, saj je zaradi njenega slabega finančnega položaja Agencija izplačilo prepovedala.
Agrotehnika je po Jerebovih besedah od leta 1991 do danes ustva-rila devet milijonov mark izgube. Ker niso imeli svojega denarja, so se morali zadolževati. Nevarnost stečaja so preprečevali tudi s podpisovanjem hipotek na premoženje. Z dezinvestiranjem so poplačali stare dolgove, vendar so prodali le 40 odstotkov planiranega. Ko so lani ustavili najemanje kreditov, so se v poslovanju pokazale prave vrzeli. Dolgo čakanje na prvo soglasje k
lastninskemu programu je poslovanje zelo oviralo.
Agrotehnika je tudi zdaj zelo zadolžena, vendar bi s prodajo premoženja upnike lahko poplačala in ostalo bi dovolj za novi začetek. S prodajo pa mora soglašati večinski lastnik.
Rogelj je omenjal možnost izplačila zamujenih plač 8. ali 11. marca, za kar naj bi takrat Agrotehnika imela več kot polovico potrebnega denarja.
Zaposleni se s temi pojasnili seveda niso zadovoljili. Na predlog Sandija Bartola, sekretarja Sindikata delavcev trgovine Slovenije, so sprejeli tele sklepe:
-	informacije direktoija in njegovega pomočnika za finančne zadeve so nesprejemljive, saj zaposlenim ne zagotavljajo socialne varnosti skladno s kolektivno pogodbo;
-	vodstvo je pri delavcih izgubilo vse zaupanje, zato predlagajo Skladu, naj ga razreši in čimprej imenuje novega vršilca dolžnosti;
-	o usodi podjetja naj se vodstvo sindikata podjetja pogovori s pooblaščencem Sklada Iztokom Svetino. Vodstvo sindikata naj članstvo sproti obvešča o vseh aktivnostih in rezultatih;
-	agencija za plačilni promet naj opravi revizijo Agrotehnikinega poslovanja, v reviziji naj sodeluje tudi kriminalistična služba. Revizija naj bo pozorna slasti na bajpas podjetja, saj se vanje veijetno pretaka Agrotehnikin kapital;
-	decembrska plača naj bo izplačana najkasneje do 12. marca.
Te sklepe je predsednik Agrotehnikinega sindikata Tone Emeršič poslal pristojnim državnim orga-' riom in sredstvom javnega obveščanja.
Kot smo obveščeni, je vodstvo sindikata ob pomoči Staneta Drobniča, sekretarja odbora sindikata delavcev trgovine za Ljubljansko območje, že navezalo stik s kontaktno osebo na Skladu. O razpletu položaja v tem podjetju sredi Ljubljane bomo še poro čali.
Franček Kavčič
“Na Ptuju je bil in ostala naj večji problem pomanjkanje delovnih mest. Na območju Ptuja je namreč trenutno 26.600 delovno aktivnih prebivalcev, od tega pa jih kar 6.300 išče zaposlitev. Brezposelnost že presega 23 odstotkov. V podravski regiji beležijo višjo stopnjo brezposelnosti samo v občini Lenart v Slovenskih goricah,” Pravi sekretar območne organizacije Zveze Svobodnih sindikatov na Ptuju Boris Frajnkovič. “Najhuje pa je, ker zaenkrat nič ne kaže, da se bo število delovnih mest na Ptuju kmalu Povečalo. V zadnjem času so več delavcev na novo zaposlili le v Perutnini, tu in tam pa se odpre novo delovno mesto tudi pri kakšnem zasebnem delodajalcu.”
Hitreje kot nastajajo nova, na Ptuju propadajo stara delovna mesta. “Na stečaj čaka zasebno tekstilno podjetje Arba, ki je v preteklosti dajalo delo in kruh več kot 20 zaposlenim, sedaj Pa delavke že skoraj dva meseca stavkajo, ker niso dobile plač za opra-
NA OBMOČJU PTUJA JE NAJVEČJI PROBLEM BREZPOSELNOST
vljeno delo. Število delovnih mest se bo zmanjšalo tudi v obratu Planike, ki deli usodo z matičnim podjetjem. Po zadnjih informacijah nameravajo izmed 230 zaposlenih odpustiti 20 do 30 trajno presežnih delavcev. Tudi iz nekaterih drugih podjetij prihajajo informacije, da je po ocenah vodilnih glede na ustvarjeni dohodek preveč zaposlenih.” Sicer pa bo o gibanju zaposlenosti v gospodarstvu več znanega potem, ko bodo v podjetjih obravnavali zaključne račune in dopolnili poslovne načrte in načrte zaposlovanja za letošnje leto.
Do kdaj bo Ptuj brez sodnika na enoti delovnega sodišča?
Tam kjer zelo primanjkuje delovnih mest, delodajalci velikokrat ne spoštujejo delavskih pravic tako, kot bi jih morali. Tudi na Ptuju je tako.
“Ob pomoči naše službe pravne pomoči se na sodiščih trenutno bori za svoje pravice več kot 200 naših članov in članic. Na pravico pa morajo ptujski delavci čakati še dalj časa kot delavci drugod po Sloveniji, saj ptujska enota delovnega sodišča iz Maribora še vedno ne dela, ker ji ni
Člani svetov delavcev in drugi delavski predstavniki! Sindikalni _______zaupniki! Kadrovski delavci in pravniki v podjetjih!
Končno bomo lahko ustregli vašim željam in zadostili vašim potrebam po praktično uporabni strokovni literaturi s področja uveljavljanja novega sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. V založbi ČZP Enotnost in Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« je izšel
SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVLJANJE
Napisala sta ga Mato Gostiša in Gregor Miklič. Namenjen je ljudem iz prakse za prakso. Vsebuje preko 200 strani predpisov s celotnim besedilom zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju; navodil za vodenje volilnih in drugih postopkov, obrazcev, vzorcev splošnih aktov (poslovnik sveta delavcev, participacijski dogovor, statut, dogovor o oblikovanju sveta delavcev kapitalsko povezanih družb, dogovor o medsebojnih razmerjih med sindikatom in svetom delavcev), priporočil in odgovorov na najbolj pereča odprta vprašanja Praktičnega uresničevanja zakona. Obsega 35 poglavij v 5 delih, ki nosijo naslov: 1. del - Predstavitev sistema delavske participacije, 2 del - Kako aktivirati sistem delavske participacije v podjetjih, 3. del - Pristojnosti in način dela sveta delavcev, 4. del -
Avtonomna pravna ureditev delavske participacije z vzorci splošnih aktov, 5. del - Aktualne dileme in vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakona.
Imeti bi ga moral prav vsak novoizvoljni član sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu in delavski direktor, sindikalni zaupniki pa bodo brez njega težko unčinkovito izpeljali akcijo za izvolitev sveta delavcev in vzpostavitev drugih mehanizmov delavskega soupravljanja v svojem podjetju ter se kasneje tudi aktivno vključili v njegovo delovanje. Novosti je namreč preveč, prav v tako tudi odprtih vprašanj. Zato bo priročnik lahko dobrodošel pripomoček tudi pravnikom in kadrovskim delavcem, ki se z uveljavljanjem zakonskega sistema delavske participacije ukvarjajo na strani delodajalcev (podjetij).
Cena priročnika je 6.900 SIT, naročite pa ga lahko pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana.
uspelo najti sodnika. Zato delovne spore iz območja Ptuja obravnava delovno sodišče v Mariboru. Med nerešenimi delovnimi spori je še veliko takšnih, ki sojih delavci sprožili že leta 1991 in 1992,” pojasnjuje Frajnkovič.
Dejstvo, da morajo delavci na sodiščih na pravico čakati zelo dolgo, pa delodajalci marsikdaj izkoriščajo. “Nekateri direktorji delavcem zavestno kršijo temeljne pravice. Če se delavci ne uklonijo in se pritožijo, jih takšni direktorji cinično napotijo na sodišče...”
“Zaradi dolgotrajnih postopkov so tudi sindikalni zaupniki večkrat v dilemi, kaj in kako naj svetujejo delavcem. Nekateri delovni spori namreč izgubijo smisel, če se vlečejo v nedogled. Od česa naj denimo delavec, ki mu je delodajalec nezakonito prekinil delovno razmerje, živi, če traja postopek na sodišču več let?”
Najslabše gre tekstilcem
V najslabšem položaju so sedaj na Ptuju delavci v tekstilni industriji. “Delavke in delavci Labodove tovarne Delta še vedno prejemajo izredno nizke plače, ki so daleč pod kolektivno pogodbo, čeprav smo se pogajali tudi z generalnim direktorjem Laboda Andrejem Kirmom. Skupaj s člani sindikata delavcev tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije v podjetju sedaj razmišljamo, kako bi ukrepali: ali naj delavci tožijo podjetje (o tem, kako dolgo se vlečejo postopki, smo že govorili) ali naj pokličemo na pomoč inšpekcijo dela ali pa naj se zatečemo k drugim oblikam sindikalnega boja za pravice delavcev,” pojasnjuje Frajnkovič. “V Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku si morajo delavci domala vsak mesec izboriti plače, v Planiki bodo odpustili trajno presežne delavce, Arba pa bo morala v stečaj. V Čevljarstvu v Kidričevem delavci dobivajo plače,
Boris Frajnkovič, sekretar območne organizacije ZSSS na Ptuju
podjetje pa po prisilni poravnavi bremenijo terjatve upnikov.”
Na področju kovinske in elektroindustrije so se razmere po številnih stečajih v prejšnjih letih že nekoliko zbistrile. “V prostorih bivšega Agi-sa, kjer je delalo nekoč več kot dva
tisoč delavcev, dela sedaj več zasebnih firm, ki so jih ustanovili bivši agi-sovci. V vseh skupaj je zaposlenih okoli 400 delavcev, ki prejemajo plače po kolektivni pogodbi.Tudi vTalumu prejemajo delavci plače po kolektivni pogodbi,” pojasnjuje Frajnkovič.
“Na področju kmetijstva trenutno ni večjih problemov, le nad kam-binatom kot Demoklejev meč visi denacionalizacija. Najbolj svetla točka ptujskega gospodarstva pa je Perutnina.”
V trgovini in drugih gospodarskih panogah in negospodarstvu na Ptuju se delavci srečujejo s podobnimi problemi kot povsod po Sloveniji.
Nujno je usposabljanje za delničarstvo
Kako pa poteka na Ptuju lastninska preobrazba podjetij? “Počasi. Drugega soglasja Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo doslej ni dobilo niti 10 odstotkov podjetij. V nekaterih podjetjih, kjer so drugo soglasje že dobili, pa prihaja do različnih zapletov pri imenovanju nadzornih odborov, pripravi statutov, sklicevanju skupščin in podobno. Kar se delničarstva tiče, so delavci v podjetjih mnogo premalo usposobljeni, zato jih posamezni vodilni delavci lahko marsikdaj žejne prepeljejo čez vodo...” opozarja Frajnkovič. “Na področju usposabljanja naših zaupnikov in članov za delničarstvo nas čaka še veliko dela.”
Tomaž Kšela
N0DVISNIM SINDIKALISTOM V MERINKI UKRADLI DOKUMENTE S PODPISI DELAVK
Predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl je poslal Upravi za notranje zadeve v Mariboru - Oddelku za gospodarski kriminal prijavo, da so neznano kam izginili dokumenti s podpisi 64 delavk mariborskega tekstilnega podjetja Merinka Melinda v stečaju. Delavke, ki so tudi upnice podjetja, so predlagale, da bi v tem podjetju izvedli prisilno poravnavo ter tako ohranili podjetje in delovna mesta. V Neodvisnih sindikatih sumijo, daje njihovim zaupnicam dokumente s podpisi delavk nekdo ukradel.
»Ker je omenjeno podjetje v stečajnem postopku in je obstajala realna možnost prisilne poravnave in ohranitve delovnih mest, menimo, daje izginotje omenjenih dokumentov povezano z interesom, da bi podjetje šlo dokončno v stečaj. Stečaj podjetja bi pomenil dejansko izgubo delovnih mest in bi prizadejal škodo tako podjetju kot mariborskemu gospodarstvu,« je v prijavo zapisal Rastko Plohl.
Zaupniki Neodvisnih sindikatov so ponovno začeli zbirati podpise za izvedbo prisilne poravneve v Merinki Melindi.	j- ^
Sindikalna lista
Prvi del	marec 1996
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom
delovnega časa in konča dve uri po njem)	1.218,00
2.	Kilometrina (od 7. 6. 95 dalje)	24,66
3.	Ločeno življenje	42.422,00
4.	Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5.	Regres za prehrano	11.040,00
Drugi dei
V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje oktober-december 95 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 70.741 SIT.
1.	Jubilejne nagrade
- za 10 let	35.370,00
-za 20 let	53.056,00
-za 30let	70.741,00
2.	Nagrada ob upokojitvi	212.223,00
3.	Solidarnostne pomoči	70.741,00
Vir: Zavod RS za statistiko	Strokovna služba ZSSS
Opomba:
Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS.
KAJ DELAJO
V območnih organizacijah
Hi
Zasavje
Zbor članov sindikata TKI Hrastnik
Po temeljitih pripravah je sindikat Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik pripravil volilni letni zbor članov sindikata. Jože Kačič, predsednik sindikata, je v obširnem poročilu o delu sindikata posebej izpostavil pomembne aktivnosti sindikata ob sprejemu in realizaciji sanacijskega programa podjetja, ki zagotavlja perspektivo nad 335 zaposlenim.
Pomembna programska naloga sindikata so bile priprave in izvedba volitev v svet delavcev, saj bodo na ta način po končanem lastninjenju vključeni člani sveta delavcev v organe upravljanja.
Sindikat je že v maju lani uspel podpisati podjetniško kolektivno pogodbo, in tu je stalna naloga skrb za izvajanje pridobljenih pravic iz kolektivne pogodbe. Sindikat podjetja se je vsebinsko vključeval v delo ROS KNG Slovenije in Območne organizacije ZSSS Zasavje.
V	bogato razpravo članov sindikata so se vključili še direktor podjetja Branko Majes, Franjo Krsnik in Ciril Urek.
Po izvedenih kadrovskih postopkih po sindikalnih skupinah bodo vodstvo sindikata v TKI sestavljali: predsednik Jože Kačič in člani Ljuba Pavčnik, Andrej Klemen, Davorin Potokar, Sebastijan Dacar, Majda Zorko in Janez Zorko.
Za velik prispevek, ki so ga dali sindikatu v preteklem letu, so prejeli praktične nagrade in zahvalo za delo Irena Zupan, Anton Potušek in Marija Sihur.
Priprave na letno konferenco
V	sekretariatu Območne organizacije ZSSS Zasavje potekajo zaključne priprave za konferenco območne organizacije, ki bo konec tega meseca. Na tem pomembnem srečanju sindikalnih delavcev bomo med drugim obravnavali aktualne naloge sindikalnih organizacij v Zasavju, aktivnosti ZSSS na področju socialnega, zdravstvenega in invalidsko pokojninskega sistema, predstavili osnove in zahteve sindikatov o socialnem sporazumu za leto 1996 z oceno razmer pri sklepanju kolektivnih pogodb.
Konferenca bo obravnavala tudi poročilo o finančno-materialnem poslovanju območne organizacije in sprejela dogovor za organizacijo kresovanj - 1. maja v zasavskih občinah Hrastnik, Trbovlje in Zagotje ob Savi.	„. ..	,
V republiških odborih
Sindikat kmetijstva, živilske in tobačne industrije
Bo Evropa ogrozila slovensko kmetijstvo?
Položaj delavcev v primarni kmetijski proizvodnji kot tudi v celotnem agroživilstvu se v zadnjih nekaj letih naglo spreminja, kar ni značilno za to najbolj tradicionalno proizvodno panogo. V petih letih se je število zaposlenih v primarni kmetijski proizvodnji skoraj za polovico zmanjšalo, na 6.600.
Kot večkrat v zgodovini, delavčev kos kruha v kmetijstvu ni bil odvisen od njegovega trdega dela, znanja in spretnosti, temveč od zunanjih (pa ne vremenskih) vplivov.
Prve resnejše spremembe so se pričele najprej kot posledica embarga na prodajo izdelkov, potem pa zaradi prekinitve vseh gospodarskih vezi z republikami nekdanje Jugoslavije.
Drugi zunanji vpliv je bil posledica sprejetih lastninskih in privatizacijskih zakonov in zakona o denacionalizaciji. Navedeni procesi še zdaleč niso zaključeni, v javnosti pa se vedno bolj politizira in napoveduje kot odločilni udarec slovenskemu kmetijstvu in agroživilstvu zadnji zunanji vpliv - približevanje in vstop Slovenije v Evropsko unijo. Ob tem se bo naše kmetijstvo prav gotovo srečalo z učinkovitejšo proizvodnjo in boljšo tržno oiganiziranostjo. Konkurenčnost bo izjemna in ji ne bo več moč parirati s prepoceni delovno silo.
Nekatere skrajne ocene celo trdijo, da bo vstop Slovenije v Evropsko unijo pomenil ne le konec njenega kmetijstva in agroživilstva, temveč tudi njene neodvisnosti in državne samostojnosti. Da bi se izognili nadaljnji politizaciji in skrajnim ocenam, seje Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije odločil svoj najširši aktiv seznaniti z najnovejšo primetjalno interdisciplinarno raziskavo o učinkih vključevanja Slovenije v mednarodne integracije na slovensko kmetijstvo.
Rezultate te raziskave bo na celodnevnem posvetu 11. aprila predstavil eden od njenih nosilcev doc. dr. Emil Erjavec z Biotehnične fakultete v Ljubljani.
Javo Labanac, sekretar
Sindikat delavcev gostinstva in turizma
Posvet s sekretarji območij
Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije načrtuje 15. marca posvet s sekretarji na območjih. Namen srečanja je oceniti organiziranost na območjih in možnost vključevanja novih članov. Večje število zaposlenih sploh ni vključeno v naš sindikat.
Kadrovske spremembe v večjem delu sindikalnih organizacij narekujejo potrebo po takojšnjem izobraževanju sindikalnega kadra. Govorili bomo tudi o načinu in možnostih nagrajevanja sindikalnih zaupnikov ter prehodu na višjo članarino.
Sprejeta kolektivna pogodba zavezuje vse podpisnike, dajo dosledno spoštujemo. Na žalost ni povsod tako, prav zato bomo temu področju namenili posebno pozornost ter se dogovorili za nadzor nad izvajanjem PKP. V akciji »spoštujmo dogovorjeno« bo sodelovala tudi delovna inšpekcija. Statistični podatki kažejo zelo negativen trend gibanja plač v gostinstvu, čeprav je naša izhodiščna plača za 1. tarifni razred v prvi tretjini izhodiščnih plač. Razlog za takšno stanje moramo iskati predvsem v gostinskih obratih, kjer nismo prisotni.
(Nadaljevanje na sosednji strani)
Pred sejo ekonomsko-socialnega sveta
SPOPAD MED SINDIKAT IN DELODAJALCI?
Člani ekonomsko-socialnega sveta bodo v četrtek, 14. marca, obravnavali najnovejši predlog socialnega sporazuma za letošnje leto, kot gaje pripravila pogajalska skupina. Pogajalci so se, vendar brez predstavnikov ZSSS, sporazumeli o podaljšanju veljavnosti tarifne priloge splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in tudi o podaljšanju veljavnosti vseh kolektivnih pogodb dejavnosti in podjetij. Plače direktorjev in drugih poslovodnih delavcev bi se po novem dogovoru med Združenjem Manager in Gospodarsko zbornico Slovenije lahko povečale kar za petdeset odstotkov.
Če bo najnovejši predlog pogajalske skupine obveljal, bo socialni sporazum podaljšal veljavnost vseh v lanskem letu sklenjenih kolektivnih pogodb. Pri podpisovanju kolektivnih pogodb, ki niso bile sklenjene v lanskem letu, pa naj bi partnerji ohranili nespremenjena razmerja do izhodiščnih plač v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Seveda takšna, kot sojih podpisali ob sklenitvi zadnje kolektivne pogodbe dejavnosti. Ker bi socialni sporazum veljal eno leto, bi za toliko časa podaljšal tudi veljavnost vseh v lanskem letu sklenjenih tarifnih prilog.
Podaljšanje veljavnosti tarifnih prilog bi omogočilo nadaljevanje politike zadrževanja plačne mase za rastjo življenjskih stroškov. Prvo usklajevanje plač na podlagi rasti cen bi izplačevalci lahko opravili šele na podlagi
podatkov za obdobje od aprila do junija letos, vendar le za 80 odstotkov rasti cen.
Brane Mišič pravi, da sta on in Jovo Labanac v predlogu socialnega sporazuma uveljavila skoraj vse predloge ZSSS, izjema je le plačno področje. Na zadnjih pogajanjih, bila so 5. marca, pa nista sodelovala, saj sta ocenila, da nimata pooblastila za nadaljevanje pogajanj o zadevah, kjer jima je svet ZSSS postavil stroge omejitve. Prav na zadnjih pogajanjih so se pogajalci sporazumeli o podaljšanju veljavnosti tarifne priloge splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in pogodb dejavnosti ter podjetij. Zdi se, da bi takšna rešitev lahko ponovno odložila sklepanje kolektivnih pogodb dejavnosti, kar je ena od glavnih zahtev ZSSS.
Plače direktorjev in drugih z individualnimi pogodbami bo določal nov dogovor med Združenjem Manager in Gospodarsko zbornico. Znano je, daje lani v te plače zarezal državni zbor in gornjo višino omejil na 700.0000 tolarjev. Če je poročevalka Dnevnika pravilno obveščena (glej Dnevnik, 8. marec, stran 9), sta se partnerja že dogovorila za kar precejšnje povišanje teh plač. Dogovor ne bo veljal le za podjetja z manj kot desetimi zaposlenimi, za podjetja v večinski lasti države in za javna podjetja. Podjetja, za katera bo dogovor veljal, pa bodo razdeljena v tri skupine. V majhnih podjetjih naj bi direktorji imeli pravico do štirih povprečnih plač v gospodarstvu (dozdaj povprečnih plač v podjetju), v srednjih do šestih, v naj večjih pa do osmih. Dejanske naj višje plače v majhnih podjetjih bi skupaj z dodatki znašale 525 tisočakov, v srednjih 795, v največjih pa 1.060.000 tolarjev. Če bo predlog obveljal, bodo v primerjavi z lanskim letom direktorji dobili pravico do petdesetodstotnega povišanja plač. Ker plače po individualnih pogodbah predstavljajo kar sedem odstotkov plačne mase, je jasno le, da si bodo direktorji
odrezali največji delež dovolje'1 povišanja. V predlogu social® sporazuma ni upoštevana za va ZSSS za ločeno izkazov1 in spremljanje direktorskih?
Brane Mišič je prepričal1 bi moralo zadrževanje rasti P ki naj bi veljalo za zaposlene, v* tudi za direktorje. Tt naj bi motivirani za ustvarjanje dob* in njegovo delitev. O predlo? ta teden razpravljalo Združenj® lodajalcev, za njim pa še G& darska zbornica Slovenije. & predlog obveljal, lahko iz* nepripravljenost sindikatov Z® daljevanje pogajanj o letoŠtl’ socialnem sporazumu.
Sindikati bodo nezadov® tudi s predlogom, da bi naji11 plače znašale le toliko, kot do® lanskoletni socialni sporah Neuradno smo obveščeni, dah vztrajali pri vsaj malenkost® povečanju najnižjih, saj ne si® opustiti tega cilja, s katerim so1 soglašali vsi socialni partnffl
Možnosti za sklenitev nov® socialnega sporazuma so torti, naprej slabe.To lahko potD^
da smo vsak dan bližje ki jo bo vlada morala sprt) zaradi makroekonomskih gov. Časa je še tri tedne.
Franček K‘
Dohodnina za leto 1991
Ker nas v zadnjem času pogosto vprašujejo o obračunavanju dohodnine za leto 1995, posredujemo bralcem nekaj najpogostejših vprašanj in odgovore nanje.
Vprašanje:
Konec leta 1995 sem se za stalno preselil v drugo mesto zaradi spremembe zaposlitve. Kje naj vložim napoved dohodnine za leto 1995?
Odgovor:
Napoved dohodnine za leto 1995 vložite in oddate na izpostavo Republiške uprave za javne prihodke v kraju stalnega bivanja na dan oddaje napovedi.
Vprašanje:
Del regresa za letni dopust sem prejel v bonih. Ali se to izplačilo všteva v dohodnino?
Odgovor:
Da, ker je bon ena od oblik izplačila in jih je treba v napovedi dohodnine vključiti.
Vprašanje:
V letu 1995 sem prejel jubilejno nagrado v višini ene povprečne plače v gospodarstvu. Ali od tega zneska plačam dohodnino?
Odgovor:
Po uredbi vlade jubilejna nagrada v znesku do ene povprečne plače v gospodarstvu Slovenije za pretekle tri mesece ni obdavčena. Če bi jubilejna nagrada presegala ta znesek, morate presežek tega zneska vključiti v napoved dohodnine.
Vprašanje:
V letu 1995 sem kot presežni delavec prejel odpravnino. Ali moram od tega zneska plačati dohodnino?
Odgovor:
Od odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih, se skladno z 19. členom zakona o dohodnini (Uradni list RS št. 71/93, 7/95) ne plačuje davek na osebne prejemke.
Vprašanje:
V letu 1995 so mi v podjetju izplačali dividendo. Ali naj to vključim v prijavo dohodnine?
Odgovor:
Izplačilo udeležbe v dobičku (dividende) vključite v napoved dohodnine. Osnova za davek iz udeležbe v dobičku je vsak posamezni prejemek, povečan za plačano posebno akontacijo po zakonu o davku od dobička pravnih oseb, zmanjšan za 40 %. Zato v prijavi dohodnine vpišite znesek
prejete dividende in znesek že plačane ^ tacije davka.
Vprašanje:	i
V letu 1995 sem dobival plačo v v,|i zajamčene plače. Ali moram oddati nap0' dohodnine?
Odgovor:
Da, ker ste prejeli obdavčljivih doho^* več kot 147.835 tolarjev, kolikor znaša sp^ znižanje neobdavčljivega dela dohodke'
Brane F'
J
5
ilje«
iali>
:0vi
ihP
iti P
.v«
bi,
lobi1
M
'■$
iz«
V-Z«
oW
3v0'
ajtf
dot
raz"
IaW
jst«1
so1
sol
neii
K
■ vil
jp°'
lOlil
Iplo1
Iko'1
J'
s
DAN
ODPRTIH
POLITIČNI
NORIŠNia
Vzdušje v politični Sloveniji v zadnjem času še nekako najbolj spominja na dan odprtih vrat v kakšni norišnici. Seveda bo kdo porekel, daje takšna prispodoba možna in celo pogosta za vsako politično okolje. Že res. Samo da zlepa ne boste našli dežele na tej ali na oni strani Alp, kjer bi se tedensko ali kar dnevno zgodilo toliko političnih neumnosti, škandalov, pretresov M. kotprinas.
Slovenska nacionalna varnost
OD UDBE DO SOVE
“Samo primer »nesodelujočih upnikov« je zadosten razlog za razmišljanje. Gre za 700 milijonov dolarjev dolga, ki ga lahko nezadovoljni upniki iztožijo na newyorškem sodišču. Pri iskanju »nesodelujočih upnikov« gre za obveščevalno povprečno zahteven projekt. Zgolj popolnemu pomanjkanju domišljije in inovativnosti je potrebno pripisati dejstvo, da slovenskim oblastem še ni uspelo razvozlati enigme »ciprskenaveze«.”
Drago Mirošič, izredni in pooblaščeni veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Bosni in Hercegovini:
VELIKA PRIPRAVLJENOST ZA SODELOVANJE NA OBEH STRANEH
“O velikem interesu slovenskega gospodarstva v BiH pove na primer podatek, daje bilo na mednarodnem gospodarskem sejmu v Zenici oktobra lani izmed 300 razstavljavcev tretjina iz Slovenije.”
Angelca Žiberna:	v
SLOVENKE SKOZI CAS
KOSTANJE VISKI KLOSTER -SPOMENK fflIURI IN VZTRAJNOSTI
“Poosamosvojitvene dileme in napačni odgovori krožijo v javnosti že sedmo leto. Pobalini, politični vajenčki, novi profeti in pastirji nam vsiljujejo psihologijo, po kateri je bolj dopadljiva demagogija kot pa reševanje vsakdanjih skrbi in težav državljanov. Sejejo sovraštvo do antifašistične tradicije, do enobe, Kidričev in vsega partizanskega, in netijo populizem pogromaško poulične politične kulture. ”

Kdoje »Tadai«
Janševi socialdemokrati so sporočili, da Slovenca »potrebne« večinski volilni sistem. Ta sistem naj bi onemogočal zlorabe, volivcem pa nsj bi dejansko omogočil izbiro med kandidati, ne samo med strankami... S tem bi preprečili tudi centralizacijo, saj večina poslancev v parlamentu naj ne bi bila več pretSŽSO iz mestnih središč, zmanjšali bi število strank na razumno mero, poenostavili in pocenili bi volitve, uveljavili osebno odgovornost poslanca do volivcev, uresničili ustavno načelo, da so poslanci zastopniki ljudstva, večjo preglednost političnega prostora in onemogočili prestopanje poslancev iz stranke v stranko med mandatom. Ljudje bi lahko poslance, če ne bi izpolnjevali predvolilnih obljub, še med mandatom zamerjali z izrednimi volitvami. Slovenec piše, da socialdemokrati poudarjajo, da naredi večinski volilni sistem pohtični prostor trdnejši in manj dovzeten za ekstreme ter varnejši za demokracijo... Socialdemokrati mislijo, da lahko večinski volilni sistem v Sloveniji onemogoči zlorabe, volivcem pa dejansko omogoči izbiro med kandidati in ne samo med strankami. »Sedanji proporcionalni sistem volitev sicer vsebpje nekaj navideznih elementov večinskega volilnega sistema, kar pa po mnenju SDSS povzroča predvsem nesporazume in upravičeno razočaranje volivcev. Tako je sedanji način glasovanja v volilni enoti za volivca varljiv, saj formalno glasuje za človeka, vendar da svoj glas v resnici politični stranki... Socialdemokrati so še povedali, da so svojo odločitev za večinski sistem »oprli na ločeno mnenje ustavnega sodnika Matevža Krivica pri odločbi o ustavnosti nacionalnih Ust«.
Skoraj istočasno pa je ustavni sodnik Matevž Krivic časopisom razposlal svoje »pojasnilo«, v katerem (posplošeno) ugotavlja, da se njegovo ime oziroma njegovo ločeno mnerje k odločbi Ustavnega sodišča o nacionalnih listah »uporablja in morda tudi zlorablja v aktualnih strankarskih polemikah o sedanjem m bodočem volilnem sistemu, ne da bi bila javnosti vsebina tega mojega ločenega mnenja znana...« Krivic pohtike poziva, naj njegovo ločeno mnenje (»katerega besedilo imajo«) najprej vsaj preberejo do konca, preden bodo iz njega kaj citirali.
Predvsem pa Krivic kategorično trdi, da so bile predmet njegove ustavnopravne kritike »deformacije (popačenje) proporcionalnega sistema kot tak (oziroma kot nasprotje večinskega sistema). Kdor je imel možnost prebrati moje ločeno mnenje v celoti (in politiki so jo imeU), bi zlasti v poglavju n.b lahko videl, kaj si ne le jaz, ampak tudi nemška ustavnopravna teorija misli o večinskem sistemu: da pomeni tako grobo kršitev ustavnega načela enakosti volilne pravice, daje ustavnopravno nedopusten.«
Kdoje (bil)prvi
Podobnikova Slovenska ljudska stranka se je na Janševo pobudo zarazpis referenduma, na katerem bi se državljani odločali za uvedbo večinskega volilnega sistema, odzvala razmeroma naklonjeno, vendar užaljeno. Ker Janša pričakuje njihovo zavezništvo, menijo, da bi jih Janša lahko vprašal za mnenje in vnaprej obvestil o svoji nameri. Hkrati pa dodajajo, da so pravzaprav sami že zdavnaj pred Janšo, pred petimi leti predlagali uvedbo večinskega sistema. Zdaj misijo, da bi morala biti morebitna radikalna sprememba volilnega sistema posledica čim širšega soglasja in temejite strokovne priprave, zato se javno sprašujejo, ali je ideja o večinskem volilnem sistemu sploh uresničljiva.
Peterletovi Slovenski krščanski demokrati so Janšev poziv k sodelovanju pri spreminjanju volilnega sistema pospremili u užaljeno ugotovitvijo, da se do zakona, »s katerim želi SDSS uvesti večinski volilni sistem, ne bodo opredelili, dokler ga ne bodo dobili v roke, saj ga ne željo komentirati le na podlagi časopisnih člankov«. Hkrati je izvršilni odbor SKD izrazil začudenje, ker so socialdemokrati aobdržali v parlamentarnem postopku svojo novelo sedanjega zakona o volitvah v državni zbor. Predsednik stranke Lojze Peterle je v izjavi za Dnevnik dejal, da Janez Janša očitno ne računa z resno podporo »pomladnih« strank (SKD in SLS), sicer bi se s predlogom za večinski volilni sistem prej obrnil nanje in iskal zavezništva; tako pa so za predlog zakona o volitvah poslank in poslancev izvedeli šele iz medjevl Tiskovna predstavnica SDSS Nika Dolinar pa je sporočila, da ta trditev, »če jo je gospod Peterle sploh izrekel, ne drži, saj je predsednik SDSS Janez Janša že na začetku leta gospoda
Peterleta seznanil s stališčem stranke o volilnem sistemu in o tem, da se zavzemamo za spremembo volilnega sistema, ki bo zagotavjal volitve Judi namesto strank in enakomerno zastopanost vseh volilnih okrajev. Podrobneje je želel gospod Janša predsednika SKD in predsednika SLS s pobudo seznaniti v torek, 27. februarja 1996, na sestanku, kije bil vnaprej dogovorjen, vendar gaje SKD odpovedala.«
Janševa predvolilna megja?
Desni poslanec Marjan Poljšak, nekdanji član Slovenske nacionalne desnice in član Nacionalne stranke dela v ustanavljanju, je živčno reagiral na Janšev predlog o večinskem volilnem sistemu. Siceršiji Janšev »naravni zaveznik« zdaj Janšo ogorčeno sprašuje, ali ni morda njegova pobuda zgoljpredvolilna igra oziroma »blef«. »Če jaz sam - Poljšak Marjan - znam pripraviti korektne žpapirje’ za referendum, je nesprejemjivo, da tega ne zna pripraviti žsilni’ Janšev štab. Nepojmjivo je, da si privoščjo take formalne napake, kot so sijih pri sedanji pobudi. Nisem pozabil in ne bom pozabil, pravi Po Jšak, da Janše ni prav nič zanimala moja pobuda, procedura in akcja zbiranja 40 tisoč podpisov za referendumjeseni 1994 za dodatno razdelitev acertifikatov in za referendum jeseni 1995 za odvzem državjanstev, pode Jenih po 40. členu. Janše torej ne zanima reševanjer največjih problemov slovenskega naroda, pač pa ga očitno zanima predvolilno spuščarje megle.«
Pojška seveda ne bi bilo treba posebej omenjati, če rjegova igjava ne bi posebej namigovala na »nedoslednost« liderja socialdemokratov Janeza Janše. Predvsem tudi zato, ker Poljškovo mnerje ravno na desnici ni osamljeno. Tako se komentatorji Slovenca sprašujejo, ali Janša s svojo pobudo sploh misli resno. »Če socialdemokrati s svojim predlogom misijo resno, potem bodo morali zarj zbrati 40 tisoč podpisov...«(Slovenec, 5. marca 1996) »Socialdemokrati morajo dokazati, da so sposobni zbrati 40 tisoč podpisov. Tudi če jih ne bodo, bo Janez Janša znal najti razloge za neuspeh in potolažiti prizadevne strankine aktiviste...« (Slovenec, 9. marca 1996). Prav tako ni malo tistih, ki Janši očitajo, da se s svojo pobudo za večinski volilni sistem oglaša prepozno glede na to, da morajo biti letošnje parlamentarne volitve razpisane najkasneje do 10. avgusta. Če bi mislil resno, bi se s predlogom pojavil že znatno prej, se glasi kritična pripomba. Glavni urednik Slovenca pa je zapisal, da se govori, da je predlog SDSS podoben lepemu rdečemu jabolku iz znane Cankarjeve črtice, kije bilo kljub lepi in vabjivi zunanjosti nagnito in tako neužitno.
Združevanje (nezdružljivih
Ena izmed značilnosti večinskega sistema je tudi ustvarjanje predvolilnih koalicij. Janez Janša misli, daje veliko bolj normalno predvolilno povezovanje sorodnih strank in programov, saj tako volivci vedo, za kaj glasijejo, kot pa povolilno ustvarjanje različnih, včasih tudi sumljivih koalicij. Janez Janša si že nekaj časa (neuspešno) prizadeva, da bi tesneje povezal v predvolilno sodelovanje stranke tako imenovane pomladi, še zlasti SDSS, SKD in SLS. Posamezni opazovalci namigujejo, da bi mu to v večinskem volilnem sistemu vendarle uspelo. Za zdaj pa tako v SKD kot v SLS vztrajajo na samostojnem soočanju z volivci, medtem ko naj bi se o koalicjskih povezavah pogovarjali po volitvah. Pri tem niti eni niti drugi, še zlasti pa krščanski demokrati ne mislijo, daje lahko edino možna koalicija zgoj koalicija »pomladnih« strank. Drugače rečeno - nočejo si zapreti vrat za (so)udeležbo pri vladarju zgoj z navezavo na eno politično grupacjo.
Glede tega je bila v svojem nedavnem intervjuju še posebej jasna glavna tajnica SKD Hilda Tovšak. »Skleparje predvolilnih koalicj ni smiselno... Pri skleparju povolilnih koalicj pa bomo upoštevali sprejemjivost strankarskih programov glede zunanje in socialne pohtike... Za nas bo pomembno, kakšno stališče bosta SLS in SDSS imeh do vstopa v Evropsko zvezo... Z nikomer ne bomo šli v koalicijo na lepe oči. Tisti, s katerim dogovor ne bo mogoč, ne bo naš koalicjski partner. Glede na to, da se imamo vsi za državotvorne, se nam bo verjetno uspelo dogovoriti. V obratnem primeru se
postavja vprašarje, ali sploh smo pomladne stranke...«
Na povsem direktno novinarsko pripombo, da »mnoge čudi, da SKD ni odgovorila na Janševo ponudbo za sporazum o predvolilnem nenapadarju in da SKD ni ganila niti rjegova ponudba o večinskem sistemu,« pa je Hilda Tovšak dejala: »Velikih projektov se ne dela pompozno, s pozivarjem prek javnih občil, ampak s poštenim in resnim dogovorom s priho-drjimi partnerji. Bojim se, da gre le za iSl Janševe predvolilne strategije.«
Normalno -prepiri Drnovšek ne dviga telefonov
Republika poroča, da je premier dr. Janez Drnovšek na svoji zadnji tiskovni konferenci izjavil, da so »razmere v koalicji stabilne, da so se novi ministri znašli in delajo dobro«. Tri dni prej pa je Dnevnik v naslovu zapisal, da je SKD nezadovoljna z LDS (in ta z njimi). Tovrstno nezadovojstvo je potrdil tudi Slovenec, kije »zvedel«, da se bosta zaradi tega sestala predsednik krščanskih demokratov Lojze Peterle in predsednik Liberalne demokracje ter predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Lojze Peterle naj bi Drnovšku pisno očital, »da delovanje koalicije ni mogoče, če se Drnovšek ne namerava odzivati niti na telefonske klic«. Ker je očitno, da kandidiraije državnih sekretarjev za posamezna ministrstva ne poteka po koalicjskem dogovoru, je zoper takšen odnos vladajoče LDS protestiral tudi izvršilni odbor SKD, piše Slovenec. Krščanski demokrati so že pred časom za državnega sekretarja na ministrstvu za znanost predlagali Petra Volaska, medtem ko želijo za mesto državnega sekretarja za privatizacjo kandidirati Eda Pirkmajerja. Vendar pa nobeden od predlogov ni po vo Ji glavnega tajnika vlade Mirka Bandlja (LDS). Taje že zavrl Pirkmajerjevo kandidaturo, češ da želi nekdanji državni sekretar Tone Rop sam določiti svojega naslednika. Ustavil pa je tudi kandidaturo Petra Volaska, čeprav ga je že pred tem potrdila vladna medresorska kadrovska komisija. Slovenec še dodaja, da SKD tudi čudi, da ima ZLSDS kjub izstopu iz koalicije še vedno osem državnih sekretarjev...
Dnevnik je 6. marca zapisal, da po ocenah iz krščanskodemokratskih krogov »libe-ralno-demokratski del vlade (na čelu z generalnim sekretarjem vlade Mirkom Bandljem, ki je tudi predsednik kadrovske komisije vlade/ z imenovanjem krščansko demokratskih državnih sekretarjev namerno zavlačuje, saj želi s tem vplivati na odločitev poslancev SKD na glasovarju o interpelaciji o delu in odgovornosti zunanjega ministra Zorana Thalerja oziroma želi skleniti kupčjo: če bodo krščanski demokrati podprli Thalerja, bo vlada omenjena kandidata imenovala za državna sekretarja...« To naj bi povzročilo med krščanskimi demokrati precej nejevolje in komentarjev, kako nezanesjiv partner so liberalni demokrati. »Sicer pa je v liberalno-demokra-tskih krogih slišati, da naj se krščanski demokrati najprej zamislijo nad svojim ravnanjem ob glasovarju o predlogu za razrešitev predsednika Državnega zbora Jožefa Školča. In zaradi tega in takšnega ravnanja SKD tudi morebitna trgovina v smislu: Slovenski krščanski demokrati naj podprejo Thalerja, Liberalna demo-kracja Slovenije pa bo podprla njihove predlog za državne sekretarje, ni povsem izključena, poudarjajo nekateri predstavniki LDS.«
Glavni tajnik vlade in predsednik vladne kadrovske komisije Mirko BandeJ (LDS) je zaradi »trditev v nekaterih medjih, ki povzemajo razpravo in sklepanje izvršilnega odbora Slovenskih krščanskih demokratov, da zadržije imenovarje Petra Volaska za državnega sekretarja v ministrstvu za znanost in tehnologjo in Eda Pirkmajerja za državnega sekretarja v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj zato, ker nobeden od predlogov ne bi bil po moji voh« v posebni izjavi za javnost zapisal, da so »očitki neutemejeni«. BandeJ navaja, da je bil predlog za imenovarje Volaska v normalni proceduri pripravjen za skleparje na prvi seji vlade in so zato »očitki o zadrževarju predloga za ime-novarje, naslovjeni name, povsem neutemejeni. Še boj so brez kakršne koli osnove očitki o zadrževarju imenovarja gospoda Pirkmajerja, saj tega predloga, tudi če bi hotel, nisem in ne morem zadrževati, ker ga še nihče niti ni dal.« Hilda Tovšak, glavna tajnica SKD, še naprej vztraja,« da se do četrtkove vladne seje,
ko je bil Volasko končno imenovan za državnega sekretarja, zadeva ni premaknila z mrtve točke, zadeve so se premaknile šele po našem ostrem protestu in Peterletovem pismu vladnemu predsedniku. Dejstvo je, da se LDS glede kadrovskih zadev ni držala dogovorjenih rokov... Pri kadrovskih zadevah sem zelo korektna - zahtevam to, kar smo se dogovorih, in ne prenesem obotavjarja ah mencarja. Pol leta je že dogovorjeno, da Peter Ven-cej dobi veleposlaniško mesto v Bonnu, pa zadeva še vedno ni šla v postopek, ue SK ne bo pokazala svojega jaza in se bo ob vsakem kandidatu špPSŠ8VS.lS, bo všeč drugi strani, potem ne bo prišla daleč... Odslej se bo treba o vseh zadevah pogovoriti razločneje. Vladam o z minimalno večino, zato se LDS ne more več samovoljno obračati na eno ah drugo stran, ampak se mora z nami temejito dogovoriti o vseh projektih, kijih namerava izpejati vlada. Vse nedogovorjene projekte bomo ustavili, brez dogovora v koahcji ne bo šlo naprej...«
V novi koahcji je očitno živahno. Ah tudi »normalno«, kot zatrjuje premier dr. Drnovšek?
Evmjavija - neresno
Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je zaradi nenavadnega nastopa predsednika slovenskega društva za mednarodne odnose in funkcionarja slovenskega zunarjega ministrstva dr. Iztoka Simonitja zahteval pojasnilo zunarjega ministrstva »oziroma predsednika vlade«.
Zmago Jehnčič piše, daje »kot vabjeni na okroglo mizo Slovenskega društva za mednarodne odnose, kije bila 6. marca 1996 pod naslovom 'Aktualni mednarodni položaj Republike Slovenje’ silno presenečen ob razpravi dr. Iztoka Simonitja, predsednika slovenskega dela komisje za meje. V svoji razpravi je zagovarjal odpravo 68. člena slovenske ustave, za katerega je rekel, daje absoleten, apeliral in zagovarjal je popuščarje Italiji v rjenih zahtevah, in kar je najhvje, propagiral je ustanavjarje nekakšne nove Jugoslavje pod imenom Evroslavja. Govoril je o tej tvorbi kot o evropskem oziroma svetovnem projektu, ki se mu skoraj ne moremo upreti in s katerim moramo ni^jno \ in tesno sodelovati. Njegovo sicer pre- ' vidno izvajarje med je napejalo na misel, da v imenu nekoga preizkuša teren in reakcje slovenske javnosti. S temi izjavami morda lahko povežemo tudi glasove, ki govore o dvovladju s Hrvati v slovenskem morju, in pa dejstvo da vlada navkjub izglasovanemu sklepu parlamentarnega odbora za zunanjo politiko pred meseci noče pripraviti zgodovinsko, etnično in geopolitično utemejenih novih stališč za arbitražo o mejah s Hrvaško. Želim pojasnilo Ministrstva za zunarje zadeve oziroma predsednika vlade, ah gre za nove (tajne) smernice slovenske zunanje pohtike ah za privatno razmišljanje. Glede na položaj razpravljalca pa v obeh primerih zahtevam tudi v imenu Slovenske : nacionalne stranke ustrezno ukrepanje.«
Delo je poročalo, da je na okrogli mizi predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose dr. Iztok Simoniti dejal, »daje Evropa postala stražar italjanskih zahtev. 'Italja lahko določene stvari internacionalizira brez nas,’ pravi Simoniti. Nazadnje se to dogaja s krško jedrsko elektrarno in fojbami. Toda bistvo težav z Rimom po Simonitju niso hiše ah ezuli. ’Ne Italji bi pomenil ne Evropski uniji. To lahko povzroči antievropsko razpo-ložerje, zavre notraijo transformacjo, s tem pa ostanemo na isti ravni kot del, od katerega smo se odcephi,’je dejal predsednik društva. Opozorh je tudi na ideje o 'mehki rekompoziciji Evroslavje’, kije ne smemo izkjučiti iz zunarjepohtičnih razmišjarj. Evropska unja po njegovem ne misli dajati prednosti kateri od novih držav, vse pa imajo enake interese.«
Dnevnik 9. marca 1996 piše, daje predsednik vlade Janez Drnovšek na svoji tiskovni konferenci na očitek opozicje, »da slovenska vlada vodi tiho politiko združevaija v nekakšno Evroslavjo«, odgovoru, »daje zadovojen, da opozicja postavja takšna vprašarja, saj to pomeni, da ji maijka resnih tem. Nekakšna Evroslavja je po rjegovem prepričaiju povsem nerealna zadeva in o čem takem nerazmišjsjo. To so vprašaija preteklosti. Slovenja se je osamosvojUa in vsa pri-zadevarja gredo v smeri vkjučitve Slovenje v Evropsko zvezo in Nato.«
Dr. Iztok Simoniti paje časopisom razposlal ijavo, v kateri piše, da Jelinčičeve trditve o rjegovem nastopu »niso vsebina mojih nastopov«.
Neresno na’vseh straneh...
Pripravil: J. K.
lili
“K
"ir
lil!


14. marca 1996	PAMCMMA
Matiaž Roinik. direktor poh.elske2a Garanta: KO KMRM IN KRA.T DIHM Z	ENAKIM RUMOM.
KO CUTIS PRIPADNOST TOVARNI	
	—^ ^	IBM) PRETEH1MI
Dobri gospodarji nikdar ne sedijo križem rok • Ko so se drugi umikali z Bližnjega vzhoda zaradi vojne, ie Garant ostal • Pravočasna previdnost na bivšem jugoslovanskem trgu * Dve tovarni v eni krajevni skupnosti se dosovariata • Banke premalo spremljajo prizadevanja realnega sektorja ^.Parlament preveč o ideoloških zdrahah, premalo o pametnih zakonih za gospodarstvo
Ko sva se s kolegom pripeljala pred tovarno pohištva Garant v Polzeli, se nisem mogel načuditi miru, kije vladal okrog tovarne sredi delovnega dne. Tudi značilnega razmetanega lesa, skladovnic desk ni bilo opaziti. Prvi vtis, kakšni gospodarji so v tej tovarni, dobi obiskovalec že ob vhodu pri vratarju, z njegovim odnosom do prihajajočega.
Prav prjjetno meje presenetilo vse, kar sem doživel že ob prvem stiku z Garantom. Zdi se mi, da tovarna kar samoumevno sodi v dolino zelenega zlata in v Polzelo.
Direktor Matjaž Hojnik, s katerim sva bila dogovorjena za intervju, je kljub najinemu prvemu srečanju deloval, kot da sva že stara znanca. Najin pogovor je stekel brez trohice treme, psihološkega ocenjevanja drug drugega, iskanja šibkih točk pri sogovorniku ali nekakšne vzvišenosti, kije Pogosta zlasti med mlajšimi slovenskimi menedžerji.
No, kaj kmalu mi Je postalo jasno, zakaj je direktor Garanta Matjaž Hojnik, diplomirani inženir lesarstva, tako miren v pi-imeijavi z drugimi direktorji lesnopredelovalnih in pohištvenih družb. Podjetje je že olastninjeno. Kljub težkim časom za to industrijo se Garant dobro prebjja na domačem in tnjem trgu, stavk podjetje ne pozna, počasi in previdno pa snujejo tudi nove Izdelke, ki niso vezami samo na lesarstvo. »Sicer pa,« smeje doda, ko ga pobaram, ali je težje biti direktor v svoji vasi ali prihajati na delo od daleč,
»morate vedeti, da sem s to tevarno rasel. Po končanem študjju sem se v tovarni ubadal s številnimi posli. Bil sem razvojni tehnolog, zatem vodja proizvodnje in potlej Pristal na sedanjem delovnem mestu. Sem domačin, streljaj od tovarne stannJem in odgovor na vaše vprašanje ni enostaven. Mislim, da je težje biti direktor v svojem kraju. Tisti direktorji firm, ki niso tako usodno povezani s krajem in tovarno, kot sem sam, ki se vozijo na delo po več kot dvajset kilometrov, so na boljšem, lažje delsjo. Niso v sosedskih odnosih z delavci, lahko so man) pazljivi in občutljivi pri razreševanju Posameznih težav v podjetju, zlasti kadrovskih in organizacijskih. Pri nas pa so zaposleni ljudje iz domačega okolja, kar je svojevrsten pritisk name, če si to priznam ali pa ne.«
Pripadnost delavcev tovarni
Panorama: Če je taverna življenjsko povezana s krajem, z ljudmi, če kraj in tovarna dihata v enakem ritmu, ima to tudi Pozitivne strani. Večja je pripadnost delavcev tovarni, in če je se vodstvo domače, je to nekakšna naravna simbioza, kije za stabilnost podjetja zelo pomembna. Hojnik: Imate prav. Če se v tovarni zgodi kaj pomembnega, koristnega, to čuti tudi kraj. Zadovoljstvo ni zaprto za tovarniški plot. Vsi se srečnjemo kot delavci in krajani. Na, gre za naravno zraslost, simbiozo, ki je dobra tudi za kraj.
Panorama: Potemtakem je bil način lastninjenja Baranta vpet v predstavljeni sistem vašega razmišljanja o simbiozi.
Hojnik: Smo med prvimi podjetji, ki so se olastninila, če ne celo prvi. Zdaj bo že dve leti, odkar delujemo kot delniška družba, letos pa bo skupščina delničarjev tudi prvič odločala o delitvi dobička.
Izbrali smo tisti način, kije pravzaprav Večinski v Sloveniji. Z interno razdelitvijo te notrar\jim odkupom zaposlenih, bivših
zaposlenih in upokojencev smo si pridobili 60 odstotkov kapitala družbe, preostalo pa je pripadlo skladno z zakonom o lastninjenju skladom. Rdzvojni skladje že prodal družbi Triglav svoj 20-odstotni delež in mislim, da je Triglav naredil dober posel. Zgleda pa, da odškodninski in kapitalski sklad svojih delnic ne bosta prodajala, ker računata pri nas na dobiček in dividende.
Panorama: Kako bi uvrstili Garant po velikosti in uspešnosti med slovenskimi podjetji?
Hojnik: Smo večje podjetje s 310 zaposlenimi in z okrog dvema milijonoma mark mesečne realizacije. Po plačah bi rekel, da smo v vrhu v slovenski pohištveni industriji, kajpak pa pod povprečjem gospodarstva. Kljub težavam na tržišču, predvsem zaradi izpada jugoslovanskega trga, smo našo barko kar dobro prevesla-li v mirne vode poslovanja in prodaje doma in na tujem.
“Vidite, o teh zgodovinskih temah so velike razprave v parlamentu, o političnih in ideoloških konstruktih se krega naš zakonodajalec. Na hitro, skoraj brez razprav pa sprejme različne zakone, ki so usodnega pomena za slovensko gospodarstvo in razvoj. Za poglobljeno razpravo o tem ni časa, ni znanja m vo1je.,,
Tveganje, kije koristilo
Panorama: Kako vam je to uspelo? Vsepovsod lahko slišimo o nakopičenih problemih zaradi razmer na trgu in še posebej zaradi dolarskega izvoza, kjer so naše tovarne nekonkurenčne, Američani in drugi pa se vse bolj ozirajo za nakupi pohištva v vzhodnih deželah.
Hojnik: Mi smo imeli tudi malo sreče ali pa smo več tvegali kot drugi v določenem času. Resje, da smo se z jugoslovanskega trga že dve leti pred razpadom umikali. Ko pa je nastal ta prelom in razpad, smo dobili velika naročila z Bližnjega vzhoda. Mi smo namreč v arabske dežele izvažali tudi v času zalivske vojne, pa čeprav smo morah plačevati visoke zavarovalnine transporta. V tistem času so se namreč zaradi vojne umaknili z Bližnjega vzhoda drugi dobavitelji, zlasti Nemci in Italijani, kajti za njih je bilo tvegarje očitno preveliko. Naši kupci so.videli, da smo lojalni partnerji. Ko so se začele težave v Jugoslaviji, so v trenutku povečali naročila in nam za najmanj šest mesecev zagotovili polno proizvodrjo. To nam je omogočilo, da smo
se tudi pri nas prestrukturirali in stvari speljali tako, da smo normalno poslovali.
Panorama: Toda tedanja odločitev za sodelovanje z Bližnjim vzhodom v času zalivske vojne bi lahko bila tvegana tudi za Garanti?
Hojnik: Seveda bi lahko bila. Toda po analizah, ki smo jih opravili, smo se odločili za takšno pot, in izkazala seje za dobro.
Panorama: Ste se povsem umaknili iz držav, ki so nastale iz nekdanje SFRJ?
Hojnik: Ne, kje pa. Praktično delamo z vsemi, razen s kupci iz Zvezne republike Jugoslavije. Verjetno pa potuje naše pohištvo tja iz Makedonije. Delamo z Makedonijo in Hrvaško, vendar pa obseg poslov niti slučajno ni tako velik, kot je bil v preteklosti. Rekel bi, da delamo v razumnih mejah sodelovanja.
Parlament ne ve za pametno gospodarsko zakonodajo
Panorama: Garant je velik izvoznik. S katerimi težavami se srečujete pri izvozu in kaj bi morala po vašem mnenju storiti država, da bi lesnopredelovalna industrija postala na tujih trgih konkurenčnejša, saj je velik neto izvoznik?
Hojnik: Mi trenutno izvozimo polovico izdelanega pohištva, polovico pa prodamo doma. Na domačem trgu pa prodajamo še dodatne izdelke, neke vrste polproizvode za druge tovarne.
Naša konkurenčna sposobnost je zelo odvisna od tečaja tolarja in sploh od gibanja cene dolarja. Cena dela je pri nas zaradi nenormalnih obremenitev res visoka, kar seveda slabša našo konkurenčno pozicijo. Neumnosti imamo tudi v carinskem zakonu, sej so dajatve na uvoz opreme previsoke, in to za takšno strojno opremo, kije doma nikakor ni mogoče dobiti. Plačati morate skupaj 21 odstotkov carine in prometnega davka. Te stvari bi morali čim prej urediti, če hočemo, da ostanemo na tujih trgih in da se podjetja hkrati normalno razvijajo in posodabljajo.
Ni mogoče pričakovati, da bodo delavci s svojimi nizkimi plačami v nedogled
“Mi smo imeli tudi malo sreče ali pa smo več tvegali kot drugi v določenem času. Resje, da smo se z jugoslovanskega trga že dve leti pred razpadom Umikali. Ko pa je nastal ta prelom in razpad, smo dobili velika naročila z Bližnjega vzhoda. Mi smo namreč v arabske dežele izvažali tudi v času zalivske vojne, pa čeprav smo morali plačevati visoke zavarovalnine transporta. V tistem času so se namreč zaradi vojne umaknili z Bližnjega vzhoda drugi dobavitelji, zlasti Nemci in Italijani, kajti za njih je bilo tveganje očitno preveliko. Naši kupci so videli, da smo lojalni partnerji. Ko so se začele težave v Jugoslaviji, so v trenutku povečali naročila in nam za najmanj šest mesecev zagotovili polno proizvodnjo. ”
nosili vso težo konkurenčnega boja na tujem, država pa se noče pri tem ničemur odpovedati. Je že res, da lahko še kaj naredimo tudi v tovarnah na področju racionalizacije proizvodpje in poslovanja, vendar tega ni mogoče storiti brez nove sodobne opreme, brez novih tehnoloških postopkov... Postati moramo konkurenčni z modernejšo tehnologijo, ne pa s slabo plačanimi delavci. Zato sem omenil neumnosti okrog carinskega zakona, kajti mi lahko storilnost dvignemo z novo tehnologijo, na osnovi tega pocenimo proizvod, vendar pa pri tem ni mijno, kar se pri nas žal pogosto dogaja, da bi se kot po pravilu zatekali tudi k marijšemu številu zaposlenih v tovarnah.
Naj glede uvoza opreme še dodam, da gre za takšen uvoz strojev in linj, kijih slovenske tovarne ne izdehijejo, zato je nesmiselna blokada teh tovarn pri uvozu. Gre zato, da niso sposobne narediti tehnološko zahtevnih strojev in tudi konkurenčne niso po cenah, saj dosegajo takšne višine, da se kar za glavo primeš.
Panorama: Bržkone ne bo odveč, če ob tem povprašam, kako banke sledijo tej vaši logiki.
Hojnik: Tiste tovarne, ki delajo normalno, bi morale imeti tudi normalno dostopnost do posojil po normalnih cenah. Tudi na področju odpravljarja nelikvidnosti lahko banke mnogo več storijo kot doslej. Nekaj se to že pozna s tem, ko so začele direktno financirati končnega kupca, Slovenska izvozna banka regresira obrestne mere za najem izvoznih kreditov itd. S tistim H in previsokimi obrestmi danes pravzaprav plačujemo sanacijo bančnega sistema. Večji problem je v tistih tovarnah, ki počasi tonejo, pa ni ustreznih ukrepov ali pa programov, ki bi se usmerili na ohranitev in razvijanje rentabilnih delov proizvodnje. Mi smo v Sloveniji imeli velike in znane sisteme tudi v pohištveni industriji. Spomnite se Mebla, Bresta... To so bile tovarne za drugačne razmere in trge, imele so dobro ime, vendar so se v pjih prepozno lotili prestrukturiranja proizvodnje in poslovanja glede na sprernepjene razmere. Zgodilo seje, kar seje pač moralo zgoditil Ni pa bilo nujno, da seje to zgodilo s temi tovarnami.
Panorama: V slovenski lesnopredelovalni industriji, v pohištveni pa še sploh, se nekako vsa podjetja »prodajajo« na trgu z enakim, dane rečem kar istim asortimanom. Specializacija proizvodnje se pri nas nekako ni prijela...
Hojnik: Garant je specializirana in specifična tovarna. Izdelujemo tako imenovano tiskano pohištvo. Gre za direkten ofsetni tisk na plošče. Že v rajnki Jugoslaviji smo bili edini tovrstni proizvajalec pohištva. Le malo
Nadaljevanje na naslednji strani
Nadaljevanje a prejšnje strani
pa jih Je tudi v svetu. Imamo pa takšno proizvodno tehnologijo, da lahko delamo tudi furnirano pohištvo na istih zmogljivostih, kar nam daje seveda nekolika!*] več manevrskega prostora na tržišču. Večinoma izdolbemo tiskano pohištvo, namenjeno po kupni moči srednjemu in višjemu razredu kupcev. Toda na zahodnem trgu imamo veliko konkurenco. Pojavili so se proizvajalci iz vzhodnoevropskih držav, kjer so v njihovih tovarnah stvari vzeli v roke predvsem Nemci, postavili so nove tehnološke linjje, in ob poceni delovni sili so te tovarne za nas huda konku-
renca.
Hojnik: Morda smo tudi zato relativno dobro prišli skozi minule viharje, ki smo jim bili priče v slovenskem gospodarstvu. Zato tudi pri lastninjenju ni bilo velikih težav, ki pa bijih zagotovo imeli, če bi ne bili vseskozi enovita organizacija.
Panorama: Oospod Hojnik, uvodoma sva še nekaj povedala o simbiozi med krijem in tovarno. V krajevni skupnosti Polzela imate še eno, in sicer večjo tovarno, kot je vaša. Kakšno je sodelovanje med Tovarno nogavic in Garantom? Na videz absurdno vprašanje, kajti gre za dve povsem različni tovarni in proizvodnji...
Hojnik: To je že res, vendar delamo v istem okolju in odnos tega okolja ter ljudi je do obeh tovarn istoveten. Tovarna no-

In poslovanja, vendar tega ni mogoče storiti brez nove sodobne
konkurenčni z modernejšo tehnologijo, ne pa s slabo plačanimi delavci.n
Panorama: Tudi različne preiskovalne _ komis Je delujejo, pa do njih ni ničesar. Ce bi tako delali v tovarni, bi jo hitro vrag vzel, mame!?
Hojnik: Ko sem nastopil delovno mesto direktorja podjetja, se nisem ubadal s tem, kar je bilo, ampak tistim, kar naj bi bilo. Naša podjetja so preživela hude čase, skušajo se ohraniti in uveljaviti na trgu. Zato si morajo zastavljati naloge za naprej. Tudi ljudje v parlamentu bi morali tako razmišljati, ne pa se okupirati z zgodovino, saj stvari iz zgodovine ostanejo in jihje zmeraj čas razčiščevati. Toda spet na osnovi stroke, ne pa ideoloških obra-čunavanj. Nas pa hočejo na vsak način zastrupiti z delitvami, za katere nismo krivi, niti se nočemo z pjimi ubadati, ker imamo bolj pametno delo.
Vidite, o teh zgodovinskih temah so velike razprave v parlamentu, o političnih in ideoloških konstruktih se krega naš zakonodajalec. Na hitro, skoraj brez razprav pa sprejme različne zakone, ki so usodnega pomena za slovensko gospodarstvo in razvoj. Za poglobljeno razpravo o tem ni časa, ni znanja in volje. Zato tudi ni čudno, da dobivamo takšne zakone,
Panorama: Tuji kapital pa se izogiba naložbam v slovensko lesno industrjo. Ali se v naših podjetjih boj Jo vdora tujcev v lastništvo?
Hojnik: Ne, ne gre zato, pa čeprav ne smemo zanemaiftituihaspeidaBubosunmegavarovarja lastništva v naših podjetjih in skrbi, da bi ostala v domači lasti. Mislim, da tujci nimajo dolgoročnega interesa za investiranje v slovensko lesno industrijo, če pa se že Ige pojavijo, gre za kratkoročne interese, za katere ne moremo reči, da so s to ij eni z namenom dobrega partnerstva. Srečujemo primere, ko se ti*jec hoče usidrati pri nas samo z namenom, da se znebi tekmeca na trgu. Nima pa prav nikakršnega interesa, da bi vzdrževal doseženo raven zaposlenih v podjetjih ah celo razmišljal o povečanju števila delavcev. Pri tem ima svojo računico, kar je normalno. Normalno pa je tudi, da investira in se kapitalsko povezuje tam, kjer nima ovir pri upra-vljarju podjetij in Kjer je cenejša delovna sila. To pa so dežele Vzhodne Evrope. Mi za njih nismo zanimivi, ker znamo delati in upravljati, povrh tega pa je slovenske lesnopredelovalna industrija že desetletja na zahodnih trgih s svojim znaijem, s svojimi izdelki in s svojimi blagovnimi znamkami.
‘Z^i^ZTJ0’ ^ se
lotevamo z^deološldmi predznaki, strokovno mnenje pa izganjajo is politike in
strantjevnašemkrnjn
*
Brez tehnoloških in drugih presežkov
Panorama: Vaše podjetje seje prebilo skozi minule viharje na domačem in tujih trgih brez velikih reorganizacj ali celo množičnega odpuščanja delavcev.
Hojnik: Število zaposlenih se je skrčilo predvsem v režiji, vendar pa tehnoloških presežkov in odpuščal*} z dela ni bilo. Število zaposlenih v proizvodr*ji je vseskozi enako. Govorim seveda za Garant v Sloveniji, kajti ukiniti smo morali potniško mrežo in skladišča v republikah bivše Jugoslavije, dostavni park na tistih trgih itd. Doma pa smo nekaj režijskih delavcev preselili v proizvodi*jo. Tudi v Sloveniji smo dostavni park zmai*jšali na tisto mejo, da popolnoma zadostimo potrebam kupcev, na tujem pa skrbijo za distribucijo trgovska podjetja. Mi jim prodajamo naše izdelke po neto cenah, kar pomeni, da je potlej dosežena razlika v ceni r*jihova stvar. Tako imamo vsi najbolj čisto situacijo. Določen del izvoza opravimo sicer tudi sami, precejšen del izvažamo prek slovenskih trgovskih hiš, uvažamo pa za svoje potrebe sami. Panorama: Vaše podjetje tudi v preteklosti ni bilo deležno blagoslova različnih sozdov, pa tudi tozdi se pri vas niso »pr Jeli«.
gavic zaposluje znatno večje število delavcev, vendar se moramo z r*jimi usklajevati na nekaterih področjih. Gre predvsem za področje plač, regresa in podobnih stvari, saj bi vsakršno rivalstvo pri tem ustvarjalo v kraju in v širši okolici nezdrave razmere. Saj veste, kako je pri nas v Sloveniji, ljudje in tovarne se primerjajo. Če bi bil pri nas denimo nižji regres za dopust kot v Tovarni nogavic, bi takoj završalo, zakaj tukaj tako, tam pa drugače. Isto velja za plače in še mnoge druge stvari.
Panorama: Morda tudi zato obe polzela ki tovarni normalno živita in delata že desetletja.
Hojnik: V zadi*jih tridesetih letih res ni bilo kakšnih velikih pretresov, obe tovarni sta solidni, in to je dobro tudi za sam kraj.
Panorama: Morda tudi zato, ker menda ne pustite politike v podjetje?
Hojnik: Spadam med tehnične ljudi. Zame je centimeter centimeter, v politiki pa to ni zmeraj tako. Lahko rečem, da gre pri nas za lep primer nepolitične uprave podjetja, kajti nobeden ni v nobeni stranki. Sam trdim, da politika nima kaj iskati v podjetju. Mi smo tukaj zato, da ustvarjamo in delamo, ne pa politiziramo. Panorama: Pa bi bilo vseeno dobro slišati vašo oceno slovenske politične scene. Hojnik: Moti me razdrobljenost politične scene, neverjetno število strank, ki bi vse rade vladale temu slovenskemu narodu. Če vzamete, da nas je dva milijona in od tega 600 tisoč zaposlenih, to vse skupaj znese za eno korporacijo, ki pa brez stroke ne more preživeti. Mene moti predvsem to, da se vseh vprašar*) v družbi lotevamo z ideološkimi predznaki, strokovno mner*je pa izgar*jajo iz politike in odločar*ja v parlamentu. Ob taki množici strank je seveda to logično, vendar nenormalno za razvoj države in družbe. Sicer pa ne vem niti, koliko strank je v našem kraju.
cev.
En centimeter je en centimeter, vendar ne v politiki
Panorama: Nekateri trdjo, da imamo še _ srečo, ker se parlament tako malo ukvarja z gospodarstvom...
Hojnik: Če bi se malo, in to pametno, bi bil kar zadovoljen. Isto velja tudi za vlado, ki pripravlja parlamentu zakonske predloge, ki zadevajo gospodarstvo. Sicer pa mislim, da bi bilo drugače, če bi struktura poslancev glede na izobrazbo bila nekolikar*} drugačna.
Če bi sedelo v r*jem tudi več tehnične intehgence in ljudi iz gospodarstva, bi lahko šle razprave tudi v drugo smer. Je že tako, kar Je opazno tudi v svetu, da imajo tehnični ljuclje drugačen pogled na te stvari, rekel bi bolj racionalen in ideološko neobremer*jr*joč. Saj se najdejo tudi zadrteži, vendar taki tudi v gospodarstvu ne vzdržijo dolgo. Sicer pa vsi ne moremo biti poslanci ali pa zaposleni v državni in paradržavni upravi, kdo se mora ubadati tudi z razvojem v podjetjih, s tistimi stvarmi, ki ustvarjajo kruh.

kratkoročne interese, za katere ne moremo reči, da so storjeni z namenom dobrega partnerstva. Srečujemo primere, ko se tujec hoče usidrati pri nas samo z namenom, da se znebi tekmeca na trgu.
Nima pa prav nikakršnega interesa, da bi vzdrževal doseženo raven zaposlenih v podjetjih ali celo razmišljal o povečanju števila delavcev.”___________________________________________________
Panorama: Prej ste kategorično dejali, da za politiko ni mesta v tovarni. Zanima me, če so morda v minulih petih letih bili poskusi kakšne stranke, da se nekako usidra v tovarno in vpliva predvsem na kadrovske rešitve. V nekaterih tovarnah smo bili priče takim dejanjem. Marsikje so zaradi tega morali zapitek plačati delavci.
Hojnik: Ne, pri nas takih poskusov ni bilo. Tudi delavci, organizirani v sindika-
tu, so ostali enotni, s svojo notrar*jo organiziranostjo in sistemom zaupnikov. Med sindikatom in upravo je sodelovar*je solidno in mislim, da tudi uspešno. Imamo sprejete ustrezne listine, ki urejajo delovaje sindikata in sveta delavcev, kajti urejena pravila igre so pogoj za tvorno sodelovaje. N j malce samovšečno dodam, da so plače doslej bile zmeraj izplačane na dogovorjen plačilni dan, in to v zneskih, ki smo jih načrtovali z letnim gospodarskim načrtom.
Panorama: Ste relativno mlad človek na direktorskem mestu. Kako uspevate postoriti vse v tovarni in doma? Pa še lovec ste, če sem prav obveščen?
"Vse se da opraviti bolj ali manj vrednem delovnem času. Sam
pribijam v službo takrat kot vsi drugi delavci in odhajam iz službe z njimi, če nimam na obisku kakšnih poslovnih partnerjev ali sestanka zunaj tovarne. Tovarna dela v dveh izmenah, če je potreba, tudi v treh, in kdo iz uprave mora biti v tem primeru zmeraj v tovarni. Zato živim normalno in lahko mr'dem čas za družino in za hobije. Saj je treba za vse najti čas, ker je življenje kratko.”
kot je denimo carinski, o katerem sva že nekaj povedala, ki onemogoča normalno posodabljanje industrije, saj moraš denimo za uvoz stroja, vrednega milijon mark, plačati teh dajatev toliko, kot znaša celoletna plača kolektiva. To so absurdi in nešteto jih je, pa gredo mimo poslan-
★ ★★★★
PULSAR
g.m.o.
POOBLAŠČENA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE VZAJEMNIH SKLADOV IN INVESTICIJSKIH DRUŽB
CETRIFIKATE ZBIRAMO do 31.3.1996
Vlagateljem nudimo del provizije v višini 0,8 % v gotovini.
Informacije:
061/13 13 325 ali 062/224 756 ali 066/38 401
Ljubljana, Dalmatinova 2
Hojnik: Ko sem pred dvanajstimi leti prevzel direktorsko krmilo, sem bil najmlajši v žalski občini med direktorji. Preživeli smo burne čase in se marsikaj naučili. Za nami so časi hiperinflacije, obdobje vzpostavitve nove države, novega denarja, novega gospodarskega sistema - vsemu temu se je bilo treba prilagoditi in delati tako, daje tovarna izšla cela iz teh bojev. Z minimalno strokovno pomočjo od zunaj smo spehali tudi lastnir*jer*je, in to na ta način, da smo se sproti učili. Moram vam odkrito priznati, da marsikdaj ni bilo lahko, vendar za brezplodne sestanke, posedar*ja na njih brez haska, nisem. Vse se da opraviti bo*j ali manj v rednem delovnem času. . Sam prihajam v službo takrat kot vsi drugi delavci in odhajam iz službe z njimi, če nimam na obisku kakšnih poslovnih partnerjev ali sestanka zunaj tovarne. Tovarna dela v dveh izmenah, če Je potreba, tudi v treh, in kdo iz uprave mora biti v tem primeru zmeraj v tovarni. Zato živim normalno in lahko najdem čas za družino in za hobjje. Saj je treba za vse najti čas, ker je življenje kratko.
Panorama: Kakšna bo vaša tovarna, gospod
Kojnik, po letu ZOOO?
Hojnik: Nadaljevali bomo po sedar*ji poti. Postati moramo produktivnejši, bolj kakovostni in tudi bolj konkurenčni na domačem in ti*jih trgih. Razvojni oddelek bomo osvežili z novimi kadri, z novimi projekti, in to takšnimi, ki ne bodo sloneli na lesarstvu. O tem vam pa, razumljivo, ne bom pripovedoval.
Marjan Horvat
^1 g 9 ® g S § 19 g & g.5? I^l
Piše: Martin Ivanič
NOVINARJI
mOMESCAJO
DRŽAVO
Vprašujem se, ali naslovno vprašanje res kaj prida zani-®a delavce in nameščence. V resnici bi jih moralo. Država Je namreč nenadkriljlva pri izmišljanju načinov, stopenj Vi <Jruglh pretvez, s katerimi nam za vse, kar nam zaračunava že v obliki osnovnih davščin, še Posebej zasoli, kadar hočemo z njeno •pomočjo" kaj narediti tudi zase. Ravna enako kot npr. zavarovalnica, pri kateri zava-rnjete stanovanje ali avto, a ko se vam s tem kaj pripeti, vam vedno povedo, da bi pa to morali posebej zavarovati...
Vsakdo med nami se je že vprašal, kaj ima, od svoje države. Sako v resnici "občutimo" to evojo državo? Kako se z njo ‘‘srečujemo’’?Praviloma tako, čaji moramo kaj plačati, pa najsi bo to davek oziroma dohodnina, upravna taksa ali kazen. Država se pojavi v podobi policista, dacarja ali podobne nadloge, nam pobere davek, zaračuna globo... Toda kako je v obratnem primem, ko državljan, ki praviloma državi poravnava, kar mu je naložila, kaj hoče od nje?
Lahko vzamemo primer nemočne bolnice, o katerem je DE Pisala prejšnji teden. Lahko pa tudi tistega, o problematični iz Salje uvoženi zidni opeki, o katerem je Istočasno poročala televizija.
Oba primera sta poučna, četudi bi se v prvem lahko država iz-
mikala, češ da gre za vprašanje solidarnosti in da sicer smo socialna (?) država, vendar pa ne podporna ustanova. V resnici je tako, da človek plačuje osnovno in t.l. prostovoljno zdravstveno zavarovanje, pa se mora na koncu reševati s samoplačništvom ali pa v skrajno težkih primerih zbirati denar po sindikalnih poteh ter s pomočjo “anahronistične ” proletarske solidarnosti. Nqjsi bo človek nad državo, zdravstvenim ministrom in zdravniki, ki res vidijo predvsem še svoje plače, še tako ogorčen, je na koncu vesel, da javna občila in novinarji s svojim pisanjem o vpjočih primerih dokaj učinkovito pomagajo reševati zadeve, za katere državljani sicer plačujejo državi.
Drugi primorje še veliko boljši za ponazoritev ocene, da država ne delqje dobro in da njene službe pogosto nadomeščajo mediji. Kakor se verjetno gledalci TV dnevnika spomnijo, je bil on-dan govor o nenadzorovanem uvozu zidne opeke iz Italije, ki da je sicer na oko lepa in podobno, v resnici pa je (tudi glede na slovenske predpise) nedopustno lomljiva in predvsem •statično" nevarna, povrh pa še sestavljena iz zdravstveno sumljivih substanc.
Več kot očitno je, da so zadevo namesto inšpektorjev razgalili novinaijl. Tržna inšpekcija je (sledim TV poročilu) jadrno izjavila, da za zdravstveno
plat opeke ni pristojna (to menda sodi nekam v Voljčevo področje, skratka nekam drugam), kar pa zadeva skladnost uvoženega blaga s slovenskimi predpisi o trdnosti, bo bojda začela zadevo v bodoče nadzirati. Če bi sedaj pisal kakšno kozerljo, bi se skušal iz vsega skupaj norčevati. Lahko bi med drugim napisal, da novinarji na črno opravljajo vlogo države /inšpekcije ali podobne omlednosti. V resnici pa je takšen položaj za državo, ki niti ni več zadovoljna s pridruženim članstvom v Evropski uniji, temveč hoče že kar direktno včlanitev (morda obenem še pedsedovanje?), dobesedno obupen.
Po nekih optimističnih teorijah imamo državo zato, da kot servis državljanov opravlja tiste skupne zadeve, ki so sicer v interesu družbene (državne) skupnosti, vendar tudi posameznikov. V ta namen ji posamezniki plačijemo davke in ona jih je dolžna gospodarno uporabljati. Vse to pomeni, da je država dolžna svoje državljane tudi preventivno in kurativno varovati, in sicer doma in na tujem. Ali je vprašanje fizično in zdravstveno varnega gradbenega materiala vprašanje varovanja državljanov? Ah imamo v ta namen ne samo carino, ampak tudi več inšpekcij, policijo, sodstvo? Ah vse te službe državljani plačujejo po tarifi, ki jo je določila država?Ali državljane, ki so (ker druge možnosti niti nimajo) pristah na takšno tarifo države kot servisa, zanima, da bojda primanjkuje inšpektorjev, sodnikov in kdo ve česa in koga še? Ne, kajti kdorkoli od te države vam bo na neko drugo vprašanje odgovoril, da nismo podporna ustanova, temveč družba, ki posluje po načelih ekonomskih zakonitosti, sociala pa je lahko samo njihov korektiv.
Torej! Tisti, ki ta trenutek •sestavljajo" in predstavljajo
državo, so nam postavili ceno za to, da bodo funkcionirali kot spodoben servis, mi pa smo na to (s kislim obrazom seveda) pristah. Svoj del »pogodbe" smo izpolnili. Torej nas dejanski, največkrat pa namišljeni pro-blemnl (izgovori) države kot partnerja v tem poslovanju ne zanimajo. Kdor ni sposoben izpolniti pogodbe, mora pobrati šila in kopita in praviloma plačati še penale. To je vsa filozofija, ki bi jo morah državljani uveljaviti v svojem razmerju z lastno državo, kajti ta seveda nima nobenega razloga, da bi ravnala •poslovno", ima pa vrsto svojih razlogov, da se obnaša tako, kot okušamo na svoji koži.
Kadar gre za državo in politiko, se večinoma radi zatekamo k frazi, da v demokraciji volitve vse postavijo na pravo mesto. Z vidika države/pohtlke je to običajna demagogija, z vidika državljanov/vohlcev pa samoprevara v slogu jim bom že pokazal". Tega slepila bi se morah znebiti, saj nam že kratkotrajne strankarsko-parlamen-tarne izkušnje kažejo, kako hitro minejo štiri leta, in spet smo pred isto izbiro. Pozorni bi morah biti zlasti na trike tistih politikov, ki ob razpravljanju in morebitnem spreminjanju volilnega sistema spretno bežjo od takšne sistemske rešitve, ki bo omogočala pošten, demokratičen, in če hočete, tudi gospodaren odpokhc izvoljene osebe, kadar ne izpolnjuje zakonov in svojih predvolilnih obljub, človek zgrožen posluša •teorijo", da odpokhc ne pride v poštev, kajti poslanci niso samo predstavniki tistih, ki so jih izvolili, temveč so odgovorni vsem -državjanom.
Pristajanje na do državljanov tako zaničljivo stališče nam grozi, da bomo - če bomo enkrat pomotoma v parlament izvolih 90 duševnih bolnikov - pod rjihovo šthhlBtno torturo še sami zblazneli.
Piše: Jože Smole
1-
NEODGOVORNO
V načelu se strinjam z izjavo g. Zorana Thalerja, da diplomatsko ni modro reagirati na vsako provokacijo. Toda ko neki uradni organ sosednje države Slovenijo obtoži za ‘genocid nad Jtaljanl", bi prav naš zunanji minister moral to najodločneje obsoditi. In seveda uradno tudi naša vlada, ki bi morala protestirati v Rimu, Brus ju in na sedežu Združenih narodov. Kijti očitno je, da ne gre za navadno provokacjo, ampak za načrtovano napadalno politiko Proti Slovenji.
Političnim krogom v Italiji, ta skušajo kar najboj škodovati naši državi, so neposredno pomagali tisti slovenski Politiki, ki zanikajo naš narodnoosvobodilni boj in ga pri-kazujejo kot državjansko vojno. ^ zadijem času še posebej Jože
Pučnik v vlogi parlamentarne preiskovalne komisije. Napadi na antifašizem so napadi na osnovne interese slovenskega naroda. Tl napadi omogočajo italjansklm neofašističnim silam vse boj agresivno obnašanje, ki se izraža v trditvah, da smo italjanske okupatorje pobijah zato, ker so bih antikomunisti. In tako sploh ni daleč do opravičevanja fašističnega naši ja nad Slovenci vltahji po prvi svetovni vojni. Antifašizem, kije naš osnovni moralni in politični adut v naših mednarodnih odnosih, so resno načeli tisti dejavniki, ki so za državnega tožilca imenovah Drobniča, kije kot belogardist sodeloval z okupatorji. Ne poznam nobenega primera v Evropi, da bi se kak kolaboracionist povzpel na tako pomem-
Piše: Branko Ziherl
belamelm
ČRNEM ASFALTU
Našo enkratno deželo že dolgo Preplavlja pošasten duh časa, Pred katerim ni zavarovana niti Potrošniško naravnana država, kaj šele potrošniki in obenem tudi državjani. Kajti njeni organi nas prek množičnih medijev večkrat dnevno obveščajo 0 tem, kakšne so razmere na °ostah, kje prežijo na neprevidne šoferje najrazhčnejše nevarnosti, koliko prometnih nesreč seje zgodilo in zakaj - kot da nas reformirajo o nekakšnem skrivnostnem dogajanju, ki ga ni mogoče predvideti. Čeprav lahko za vsak konec tedna vnaprej izračunamo število mrtvih in Pohabljenih na slovenskih cestah, smo še vedno prepričani,
da gre zgolj za nesrečno naključje tega ah onega avtomobilista ali pa kvečjemu za tragično posledico kake mladostne objestnosti. Niti pomisliti nočemo na možnost, dojemjivo celo zdravemu razumu, da so ta ponav-jajoča se dogajanja sestavina morilske nujnosti, kakršna nezadržno polni podjetniške in državne blagajne. Ker bi človeku prijaznejši promet v temeljih zamajal tržno ekonomijo, večina držav sicer načrtno še podpira iracionalne rešitve prometa z osebnimi avtomobili, vendar hkrati že pospešuje razvoj javnega prevoza in drugih družbenih komunikacij. V tem pogledu je slovenska promet-
ben položaj v pravosodju.
Posledice takšnega odstopanja od antifašizma se kažejo tudi v sedanjem medlem reagiranju našega zunanjega ministra in naše vlade na zadnje napade nekaterih italijanskih krogov na Slovenjo. Gre za oportunistično obnašanje. Za pridobitve pridruženega članstva v Evropski unjl bi morali v vsem in vsakemu popuščati. Skratka, morali bi kapitulirati.
Neodgovorno je tudi to, da vladni organi stalno lansirajo naši javnosti trditve o podpori Slovenji za pridruženo članstvo v Evropski unji,kl naj bi jo zagotavljali skoraj vsi državniki Evrope. Od enega do drugega srečanja zunanjih ministrov držav članic Unje pa doživja-mo razočaranja. Tudi na zadnjem sestanku v Palermu Slovenje še omenili niso.
Prenehati je treba s prakso, da naši vladni predstavniki po pogovorih s tujimi državniki tolmačijo, kaj so jim rekli. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je na obisku v Londonu (pred nekaj meseci) izjavil, da nam je britanski premier dal zagotovila za aktivno podporo našim prizadevanjem za članstvo v Evropski Unji. Toda od Johna Majorja
na pohtika naravnost katastrofalna. Prometna nadgradnja, ki nrj odločilno vpliva na povečanje varnosti, je že nekaj let podrejena izgradnji avtoceste v smeri zahod-vzhod, podobno kot še nekateri drugi komunikacijski sektorji žlvjenjskega pomena za slovensko gospodarstvo. Po obstoječih cestah v tej smeri namreč poteka dokaj velik tovorni promet, ki pa zaradi nadvse naivnega mednarodnega sporazuma o prostem tranzitu ne prinaša kakega večjega zaslužka, pač pa deprivilegira slovenske prevoznike, ki so prisiljeni spoštovati omejitve za cestni tovorni promet v Evropski uniji. Na prometnem ministrstvu niso uspeli zagotoviti niti najmanjše reclprocitete avstrijskim omejevalnim ukrepom, tako da so domači prevozniki na milost in nemilost prepuščeni konkurenci iz Avstrije, ki je deležna podpore slovenskih oblasti. Če merilom gospodarnosti, vključno z ne ravno cenenimi tujimi posojih, kijih bodo odplačevale tudi prihodnje generacije Slovencev, prištejemo še stopijo onesnaževanja okolja, potem je na dlani, da povsod
tega nismo slišali. Ob nedavnem forumu državnikov in gospodarstvenikov v švicarskem Davosu smo iz Drnovškovih ust slišali, kako novoizvoljeni predsednik Poljske podpira politično dogajanje v Slovenji, s spremembami v pokojninskem sistemu vred!
Državniki, ki obiskujejo Slovenijo, so radodarni z vjudno-stnimi pozitivnimi izjavami. Takšna je pač ustajena diplomatska navada. Če pa jih naši vladni predstavniki prodajajo našljavnosti kot veliko podporo Slovenji, potem je to neodgovorno početje.
Naš sedarji zunanji minister Zoran Thaler ni dorasel težkim nalogam. Toda interpelacije za njegovo razrešitev, ki jo je sprožila skupina desničarskih poslancev, ne podpiram, ker je očitno, da bi ga hoteli zamenjati s še boj nekompetentnim človekom. Rešitev vidim samo v dodelavi zunanjepolitične strategije Slovenje in v takšnem konkretnem mednarodnem ravnaiju, kl bo za-gotavljalo naše nacionalne interese. In vsekakor ne nazadnje, zavzemam se za takšne korake v naši zunanji politiki, ki bodo razumljivi našim judom.
pričujoči veleprojekt ne more izražati interesov slovenske nacionalne ekonomije, pač pa predvsem tankega sloja liber-kalne naveze. Slednja je namreč že doslej nedvoumno pokazala, kako seje pripravljena podrejati cijem svoje oblastižej-nosti, kakršna ne zastane niti pred množico trupel na slovenskih cestah. Ah drugače povedano: v dobrem desetletju je bilo na naših cestah umorjenih več ljudi kot v množičnih povojnih pobojih, vendar te morije, četudi še vedno traja, ne raziskuje nobena t. i. preiskovalna parlamentarna komis ja niti kaka vplivnejša opozicijska skupina. Med boj ah manj utemeljenimi interpelacijami ni bilo nobene, ki bi problemsko načela slovensko prometno politiko, oropano vsake strategje, srednjeročnih in dolgoročnih pogledov na komunikacijske potrebe Slovencev. Tako se mi dozdeva, da bomo informacijskim avtocestam navkjub še dolgo prisijenl prižigati svečke ob cestah, če naj pred svojo vestjo dokažemo civilnost in civhlziranost naših hotenj, kakršnih doslej nismo opazili pri vladajoči ehti.
arena
Piše: Boža Gloda
dr. Dimitrij Rupel
Nekoč smo imeli - še pomnite, tovariši - smeri razvoja socialističnega sa-moupravijarija izpod peresa enega samega avtorja. Sed^j smo dobili »Slovensko smer«, in kot se pluralističnim časom spodobi, je avtorjev devet. Slovenska smer kajpak spominja na alpinizem, v katerem tudi poznamo slovenske smeri, deveterica je pa naveza, ki skuša povedati, kako to slovensko smer preplezati.
STRPNEŽ
Slovenska smer je torej knjiga, ki Jo je -vredno vzeti v roke. Ljubljanskemu županu, pred tem poslancu m pred tem zunanjemu ministru in predsedniku demokratov, dr. Dimitrjju Ruplu gre vsekakor priznanje za zamisel, da skupaj s še nekaterimi drugimi razumniki napiše knjigo, katere odlika niso razkošne platnice in strah zbnjajoča debelost, marveč najprej razgibano razmišljanje o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Slovenije, nato pa še zgoščen pogled na vse to,
Rupel, ki je pe pred petimi, šestimi leti »feniksiral« na »pogorišču komunizma«, danes pravi, da bi Slo-
in obračunov vse teme, ki zadevajo medvojšni fašizem in povojni komunizem. Samostojna država ni samo rezultat čudežne enotnosti slovenskih strank in poli-
skih sporov iz slovenske politike.
To pomeni, da bi morale v prihodnjih letih na Slovenskem nastati razmere, v katerih bi se bilo mogoče izogniti polarizacijam na komunizem in atikomuni-zem ali fašizem in antifašizem. To tudi pomeni, da bi morali Slovenci dati prednost tistim politikom in politikam, ki se tem polarizacijam odrekajo.
Ta knjiga in take misli v njej kajpak ne bodo všeč tistim pohtikom in politikam, ki so prepričane, da sl svqjo reputacijo lahko gradijo zgolj na razpihovanju sporov oz. delitvi Slovencev na slabe in dobre fante, pri čemer pa je ta delitev kajpak odvisna od strankarske barve. Odlika krjige je namreč, da skuša žogo, kot pravimo, spustiti na tla in dopovedati, da napihovanje balonov s strahovi preteklosti ne more biti koristno.
dir. Jože Pučnik
Seveda pa se ni treba slepiti, da bo ta krjiga imela takšne učinke kot znana 57. številka Nove.revije pred osmimi leti. Čeprav
SrSSB,
-
vik, kije bil deloma iskren, deloma pa tudi dimna za-
V
NESTRPNEŽ
vesa zaradi močno razkurjenega Beograda.
Danes so navade drugačne. Ce komu kaj ni všeč tudi zažene vik in krik, da se svet podira, če pa gre
prahu le dvignila.
Zapis v njej, da smo se Slovenci v H. svetovni vojni znašli v zmagovitem taboru in da so nesprejemljive trditve o n. svetovni vojni kot spopadu komunizma in zahodne kulture, pa o trajanju vojne do leta 1990 in o zmagi protikomunistov ob padcu socialističnih režimov ter o tem, daje za racionalno razpravo o tej vojni potrebno upoštevati vsaj štiri elemente - fašistično in nacistično okupacijo, NOB, komunistično revolucije in kolaboracijo, bo zagotovo mnogim dvignil temperaturo.
Ko so se po naročilu parlamenta zgodovinarji nedavno lotili prikaza nekaterih dogajanj po omerjeni vojni, jim je na primer dr. Jože Pučnik iz socialdemokratskega tabora hudo zameril zgodovinsko racionalnost in izogibanje vrednostnim sodbam. Bolj kot so zgodovinarji trdili, da lahko prispevajo k zgodovinskim zapisom samo na osnovi zgodovinskih dejstev in vrednostne sodbe niso rjihova stvar, trdovratnejšajebila Pučnikova zamera na njihov račun. Ugotovitve zgodovinarjev očitno niso bile takšne, ki bi prijale Pučnikovim ušesom, in kar dišalo je po nečem takem, kot da stroka ni prava, ker ne napiše »prave zgodovine«.
V Slovenski smeri bo gospod Pučnik lahko prebral tudi misel, da demokracija pomeni upoštevanje različnih interesov, enakopravnost stališč in enakovrednost resnice, uveljavlja pa se z večinsko podporo. Pri tem je potrebno upoštevati stroko, ustanove civilne družbe in manjšine. Po izkušnji z monopolizmom moramo biti pozorni na nevarnost, da bi ga nadomestili z drugim.
Upati je, da bo tako branje kaj pomagalo.

V ustanovni listini Bernarda
Spanheimskega z dne 8. maja 1849 med drugim piše: »...menili smo, da je treba pri našem trgu Kostanjevici (na Krki), v dolini, ki se po ljudsko imenuje Toplica, pri kapeli sv. Lovrenca, na novo ustanoviti samostan cistercijanskega reda, imenovan Studenec svete Marije.”
In zgodilo se je, kar se je imelo zgoditi. Koroški grof Bernard Spanheimski in njegova žena Kunigunda sta, potem ko sta leta 1142 ustanovila koroški cistercijanski samostan Vetrinj, leta 1249 ustanovila še kostanje-viškega. Namen ustanovitve kostanjeviške cisterce naj bi bil utrditev najbolj izpostavljene spanheimske posesti, hkrati pa pospe-ševarje trgovine s sosednjo, takrat precej nemirno Hrvaško.
Samostan so zgradili v bližini potoka Obrha in ga zato tudi poimenovali Marijin studenec - Pons bea-tae Mariae. Prva ustanovna listina, ki pa žal ni ohranjena, je bila napisana leta
Kostamjevišid cistercijanski samostan foni beatea Mariae
V15M iVLUd 1 m
(Marijin vodnjak) leži v zavetju Gorjancev v enem zadnjih rokavov obširne Krške kotline in Krške ravnine-
SPOMENIK KUUTIRI IN VZTRAJNOCT
Arkadno dvorišče samostana je eno najmogočnejših v srednji Evropi.
Ladu Smrekarju je najbolj pri srcu skulptura japonskega kiparja M. Tanake, brata nekdanjega japonskega premiera (spodaj).
Partizani so septembra leta 1942 samostan zažgali, da ne bi postal belogardistična postojanka. Pa požig ni bil lahko delo. Po pričevanju ljudi so v podstrešje samostana ves teden nosili slamo in drugo kurivo, saj seje skozi stoletja na strešni konstrukciji nabirala zaščita iz olja in saj, ki seje izkazala kot izvrstna protipožarna snov. Leta 1956 pa seje v prah sesul še cerkveni zvonik v močno zanemarjeni cerkvi. Kazalo je na najhujše. Kosta-njeviški cistercijanski lepotici je grozilo, da bo popolnoma izginila, do se bo spremenila v ruševine, ki jih bo sčasoma prekrila trava.
Vstajenje
Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Za klošter, ki mu domačini iz neznanih razlogov pravijo grad, se je začelo Smrekarjevo obdobje, kot čas obnove ime-
nrje umetnostni zgodovinar dr. Marijan Zadnikar Po letu 1956 je namreč v Kostanjevico prišel za ravnatelja v tamkajšnjo osnovno šolo postaven, tih in močno karizmatičen Lado Smrekar. Odlikovala gaje velika ljubezen do vsega, kar je povezano s kulturo v ožjem pomenu besede. Ljubil je pesmi, te je tudi sam pisal in jih piše tudi dames, ljubil teater, saj je ustanovil dramsko skupino in režiral več kot 20 del, ljubilje slikarstvo, grafiko, kiparstvo, posvetno in religiozno umetnost, arhitekturo preteklih stoletij, ljubil je... umetnost v najširšem pomenu besede.
Tihi, zadržani, a vztrajni in odločni Lado Smrekar seje ob svojem prvem srečanju s samostanom Marijinega studenca zgrozil. Ruševine iz katerih so Judje odnašali vse, kar so mislili, da lahko »koristneje"
1234; ta letnica veja za ustanovitev tega samostana, druga, popolnejša, pa je bila napisana leta 1249. Samostan se do današijih dni ni ohranil v prvotni podobi, saj so ga v 16. stoletju prezidali. Iz 13. stoletja se je ohranila le cerkev. Kosta-ijeviški klošter je začel propadati konec 16. stoletja, v 17. stoletju paje prvič dočakal boJše čase. Takrat so zgradili tudi znamenito arkadno dvorišče, za katerega poznavalci trdijo, daje najlepše v vzhodnem delu Evrope. Leta 1736 so samostan napadli Uskoki in ga opus-tošili. Na ta dogodek spomirja freska slovitega baročnega slikarja Frančiška Jelovška nad vhodnimi vrati v samostan. Hkrati z izgradijo novega vhoda, ki ga vanjeta okrogla stolpa z neštetimi strelnimi linami, so močno prezidali tudi samostan, zlasti
cerkev, kije postala baročna, čeprav je njena zasnova gotska.
Samostanskega življenja v Fons beatae Mariae je bilo konec leta 1785, ko je klošter razpustil avstrjski prosvetljeni cesar Jožef H. Znan je bil po tem, daje dal v svojih deželah zapreti skoraj vse samostane. Med drugimi je Jožef H. razpustil tudi Stiški samostan. Znova so ga odprli po več kot 140 letih. Jožefova dekreta (prvi iz leta 1785, drugi iz leta 1786) o zaprtju kostanjeviškega kloštra pa nista zadevala cerkve, ki sojo mislili uporabiti kot župno. Cerkev so razsvetlil leta 1820, in sicer na predlog Uprave državnih posestev, kije imela svoje prostore v nekdarjem kloš-tru. Takrat so tudi razprodali njeno opremo. K sreči paje niso podrli. Del cerkvene opreme je danes mogoče najti
v cerkvi na Golem pri Ljubljani. Najpomembnejši del Je čudovita prižnica, ki jo podpira stoječi orjak ali at-lant z drevesno vejo v desnici. Stoječi orjak ali divji mož je tudi sestavni del kostarjeviškega grba. Sama prižnica je sicer eno najuglednejših podobarskih in kiparskih del našega baroka. Na Golem je tudi glavni oltar iz kostaijeviške samostanske cerkve, delo, ki zavzema pomembno mesto med svojimi baročnimi vrstniki.
Bolj po naključju kot po namenu seje opuščeni klošter ohranil. V 19. stoletju so zgradbe samostana vzdrževali le toliko, da so v njem lahko kolikor toliko normalno delovali razni deželni uradi, cerkev pa so povsem zanemarili.
Še zadrja udarca zle usode sta prišla leta 1942 in 1956.
j
1
>1
\
uporabno dmgje, so mu dale le slutiti, za kakšen arhitekturni spomenik pretekle dobe gre. Tistega usodnega dne sije obljubil, da bo samostan rešil pred dokončnim unlčerjem. Obljuba Je bila zaobljuba. Ni je izgovoril naglas, s svojim značilnim melodičnim to-nom, v katerem se njegova dolenjščina kaže kot podoba mirenske (od tod je doma) in kostanjeviške Pokrajine. Nel Zaobljubil se Je sebi.
Mislil je na samostan, ko Je v kostapjeviški osnovni šoli postavljal prvo galerijo, ^arj je mislil, ko je ustanavljal Dolenjski kulturni festival, nanj Je mislil, ko je snoval Lamutov likovni salon. Napj je misli tudi ob neštetih obiskih v bližnji Pleterski kartuziji, kjer je v pogovorih s patrom Cirilom iskal odgovor na nešteta vprašanja Iz duhovnega sveta človekovega bivanja.
»Nikoli nisem prebolel smrti Patra Cirila. Pogrešam ga, zelo ga pogrešam,« mi je nekoč dejal. Človek bi moral prodreti v duhovni svet patra Cirila in Lada Smrekarja, da bi lahko razumel, kaj so obema pomenili njuni številni pomenki.
Karizmatičnost, odločnost in vztrajnost Lada Smrekarja Je obrodila sadove. Prvi sad Je pomenil konec brezobzir-hega odnašanja gradbenega materiala iz porušenega
V okolici kostanjeviškega kloš traja dvajset let potekala Forma Viva.
Umetniki iz vsega svetajio na samostanskem dvorišču in v okolici pustili več kot sto izjemnih umetniških del.
Forme vive ze nekaj let nif vendar pa mnogi upajo, dajo bodo obnovili zaradi svetovljanskega poslanstva, ki gaje imela.
samostan popolnoma vrača v svoje prvotno stanje. Vračajo mu le arhitekturno podobo. Korak v prihodnost pa je njegova vsebina.
Kulturno poslanstvo samostana se nadaljuje
Samostani so bili od svoje ustanovitve naprej (11. stoletje) vedno v službi kulture. Med ljudmi so imeli
je nekdanji samostan največja slovenska galeba, lahko bi rekli slovenski Brmitaž. Med sprehodom po več kot 3.500 kvadratnih metrih razstavnih površin je mogoče videti 582 del slikarja, grafika in kiparja Jožeta Gorjupa, 399 del enega najpomembnejših slovenskih slikarjev in grafikov Božidarja Jakca (po njem so tudi poimenovali galerijo), 254 del slikarja, grafika ih kiparja Franceta Kranja, 280
»Galerjjaje poslednji dom tistega, kar je umetnik vzel iz naše in svoje svobode. Galerijaje maternica, kamor umetnik vrača svoje trpljenje in blaženost. Je ladja, natrpana z živalmi, kriki in goni. Je tempelj sredi zelene botanike, oblite z reko.«
Slovo prenovitelja
Kostanjeviški klošter ima danes podobo, zelo blizu tiste, ki jo je imel v času največjega razcveta, in v celoti povrnjeno kulturno poslanstvo. Za ljubitelje umetnosti je to postal romarski kraj.
»Manjka mi še dvajset let dela, da bi uresničil vse tiste cilje, ki sem sijih v zvezi s kloštrom zastavil. Ko odhajam, se počutim nekam praznega, utrujenega. Mislim, da bi se počutil drugače, če bi imel še tistih 20 let.«
namreč dve družini. Eno ima doma, drugo v galeriji. Ni v njegovi naravi, da bi družino zapostavljal. Zato ga bodo obiskovalci galerije in ko-stanjeviškega kloštra še videvali. Tudi to je v skladu z njegovo delovno filozofijo: »Pri delu v takšni galeriji ne smeš gledati na uro, gledati moraš na probleme, ki jih je treba reševati. ”
Še kot šolski ravnatelj je dal na šolski portal napisati latinski rek NULA DIES SINA LENEA (niti dneva brez dela). To je del njegove življenjske filozofije, in zato je težko verjeti, da bi se po dobrih štiridesetih letih odpovedal dobro znani poti od svojega prvega doma na ljubljanski ulici v Kostanjevici do svojega drugega doma v nekdanjem cistercu.
»Občutek, da si ljudem potreben, te dela zadovolj-
nega. To pomeni, da tvoje delo ni zaman. ”
Delo Lada Smrekarja ni zaman. Namenoma ne pišem v preteklem času, kajti njegov čas se še ni iztekel, čeprav je v pesmi NOVEMBER zapisal »Jesen je tu, moj čas tišine, čas hrepenenja in strahu, ko se zavem, kako vse mine, da kratka pot je v hram miru.«
Slovenska kultura, ki je eden najmočnejših identifikacijskih faktorjev slovenstva, je bila vedno odvisna od velikih posameznikov. Umetnikov ali tistih, ki so omogočali, da je umetnost nastajala in se širila med ljudi. Med slednje sodi Lado Smrekar in med njhni sodi med največje. Zato je njegovo slovo brez slovesa.
Besedilo in fotografije Jurij Popov
V obnovljeni gotski samostanski cerkvi se vsako leto vrstijo razstave pomembnih slovenskih umetnikov. Ob koncu lanskega in v začetku tega letajo svoja dela prikazoval kočevski kipar Stane Jar m.
Knjiga s 500 stranmi kot
-	dialog med posameznikom in religijo,
-	med teologijo in humanistično znanostjo in
-	med Cerkvijo in družbo.
Dodatek v Protestantskem katekizmu prinaša:
-	vse predgovore v delih slovenskih protestantskih piscev v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku (Trubar, Dalmatin in prekmurski protestantski esej),
-	fotografije vseh slovenskih evangeličanskih cerkva s temeljnimi zgodovinopisnimi podatki.
samostana. Vsak naslednji sadež je pomenil korak na-2aJ k obnovitvi podobe ene-Sa izmed najmogočnejših samostanov v tem delu Evrope. Fons beatae Mariae je Not ptič feniks začela vstajati 12 pepela. Prispodoba ni ^sNJjučna, saj simbolika ptiča mniksa pomeni tudi vstajenje °d mrtvih in nesmrtnost. g Počasi, toda vztrajno se 2e več kot 40 let dvigujejo zidovi nekdanje cisterce. Zdi se, kot da bi usoda začela vrteti film nazaj. Usoda, ki J® ha dvorišče porušenega Nloštra pripeljala Lada Smrekarja. Vrtenje filma nazaj pa ne pomeni, da se
namreč večji ugled od uradnih izobraževalnih ustanov, ki so bile vezane na škofije, torej uradno cerkveno oblast. Samostani so bili nesprejemljive ustanove, ki so imele stalen stik s svetom, in so bili zato v središču družbenih in kulturnih tokov. Tako so bili ljuclje v okolici samostanov v stalnem stiku z izobrazbo, kulturo in civilizacijo. __
To spoznanje je ves čas vodilo tudi obnovitelje cistercijanskega samostana v Kostanjevici. Vračali so mu podobo, hkrati pa so mu vračali tudi vsebino - večno kulturno poslanstvo. Danes
del njegovega brata, prav tako slikarja in grafika Toneta Kralja, izjemno dragoceno zbirko starih mojstrov, ki sojo leta 1977 sem prinesli iz bližnjega kartuzijanskega samostana Pleterje, stalni zbirki slikarja, oblikovalca, likovnega pedagoga in teoretika Zorana Didka in kiparja Franceta Goršeta, od septembra leta 1994 pa tudi 260 kipov, grafik in slik Janeza Boljke.
Galerja Božidarja Jakca je tako danes tisto, kar je v katalogu ob otvoritvi Boljkove donacje slikovito zapisal Matjaž Kocbek:
Vhod varujeta obrambna stolpiča s številnimi strelskimi linami. Nad vhodom je freska F. Jelovška Rešitev samostana ob napadu Uskokov iz leta 1736.
Lado Smrekar seje po več kot 40 letih dela poslovil. Ne povsem. Mesto direktorja je zamenjal s svetovalskim. Pravi, daje galerja Božidarja Jakca njegov otrok, in starševska dolžnost je skrbeti zarj.
»Pomagal bom novemu direktorju, kolikor bom lahko, oziroma kolikor me bo potreboval.«
Težko je verjeti, da se bo Lado umaknil iz galerije. Ima
Založnika sta ČZP Enotnost in Evangeličanska cerkev v Sloveniji. Cena knjige je 10.000 SIT. Možnost plačila v dveh obrokih: prvi ob prevzemu knjige in drugi s položnico naslednji riiesec.
Naročilo pošljite na naslov ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Knjigo naročite lahko tudi po telefonu 061/ 321-255, 061/1310-033 in po faksu 311 -956.
lav katere od teh organizacij, vendar so se vedno glasile na posamezne fizične osebe, ki so sodelovale v ruih. Delo je potekalo izven klasičnih organizacijskih mehanizmov SDV. Vsak operativec je direktno poročal o svojih ugotovitvah vodstvu raziskave. Poročanje je potekalo v klasičnih oblikah (informacije) in neposredno, ustno. Vodja raziskave je bil namestnik šefa SDV.
Po nekaj mesecih delaje raziskava pokazala, da med nosilci raziskave ni sovražne dejavnosti in da njihove dejavnosti potekajo znotraj obstoječega družbenega sistema.
daje Peter Bekeš, tedanji izvršni sekretar CK ZKS, povedal, da nadzorni in represivni organi težijo k osamosvojitvi in monopolu, kar bi bilo lahko zelo nevarno za nadaljnji razvoj. Bekeš je takrat trdil, daje potrebno plu-ralizirati družbeno pohtični prostor. Dejansko je bila takratna SDV brez podpore v pohtičnem sistemu. Takšno je bilo tudi splošno vzdušje med takratnimi uslužbenci v SDV. V takratnem obdobju je bilo še vedno prepovedano govoriti o večstrankarskem sistemu. Vodstvo SDV je skrajno represivno zatiralo poskuse drugačnega razmišljanja.
Aretacija četverice-največja napaka SDV
Slovenska nacionalna varnost
»Raziskava je pokazala, da v Sloveniji ni bilo tajno organiziranih, sovražnih skupin, ki bi delovale politično. Kot logično nadaljevanje te raziskave bi morala slediti opustitev vseh nadaljnjih operativnih dejavnosti in slediti bi morala reorganizacija SDV.”
Piše: Boštjan Horvat
Pred letom dni, natančno 2. marca 1995, sem v Dnevniku objavil komentar, ki je govoril o tem, kako je Demos unčil slovenski varnostno-obveščevalni sistem in ustvaril pogoje za nastanek novih pohtičnih policij. Dejstvo, da Slovenija nima svoje učinkovite obveščevalne službe, pomeni, da se odreka bistvenemu delu lastne suverenosti. Takrat
OD UDBE DO SOVE
v mariborski regiji so nedvomni znaki, da vlada na tem področju razsulo in anarhija.
Korenine tega stanja segajo v leto 1988, natančneje v čas nastajajoče slovenske države. Aretacija Janše je bila največja strokovna napaka takratne SDV, od katere si slovenski V/O sistem še dolgo ne bo opomogel. Napaka je bila tako huda in usodna, da
rativne obdelave, ki so bile začasno zamrznjene. Obsegale so vse oporečniške strukture, ki so se oblikovale v glavnem okoli revij in nekaterih organizacij: Nova revija, Mladina, Rimokatoliška cerkev in nekaterih posameznikov, kijih ni bilo mogoče opredeliti kot tipične pripadnike teh idejnih krogov. Nikoli ni prišlo do direktnih operativnih obde-
sem med drugim omenil, da Slovenija ne ve, kdo so njeni upniki v tujini. Zadeva je postala aktualna zaradi sprejemanja zakona o plačilu zunanjega dolga in guvernerje v parlamentarni razpravi navedel, da so podatke o »povezanih osebah« dobili od tujih centralnih bank in obveščevalnih služb. Pri tem je zanimivo, da sije guverner lahko še najmanj pomagal z našimi obveščevalnimi službami (Miha Jenko: Odhod s finančnega Balkana, Delo, 2. 3. 1996, str. 3).
Slovenija še vedno nima lastne obveščevalne službe
Torej natančno leto dni je slovenska javnost potrebovala, da je lahko spoznala, da dejansko nima svoje obveščevalne službe. Gledano nekoliko ekonomistično, lahko hitro izračunamo, da so stroški, ki jih davkoplačevalci namenjamo tako neučinkoviti tvorbi, izredno visoki. SOVA bo v letošnjem letu potrošila 19 milijonov mark proračunskega denaija, kar je po eni strani zelo visoka številka. Visoka je zato, ker je drago vohuniti po Balkanu, na drugi strani pa tovrstnih informacij Slovenija skorajda ne uporablja. Komu so torej namerjene?
Glede stopnje ogroženosti slovenske nacionalne varnosti pa je ta vsota smešno nizka, ker se tako kompleksnih problemov, s katerimi se srečuje Slovenija, pač ne da obveščevalno obvladovati s takšnimi finančnimi sredstvi. Samo primer »nesodelujočih upnikov« je zadosten razlog za razmišljanje. Gre za 700 milijonov dolarjev dolga, ki ga lahko nezadovoljni upniki iztožijo na newyorškem sodišču. Pri iskanju »nesodelujočih upnikov« gre za obveščevalno povprečno zahteven projekt. Zgojj popolnemu po-manjkanju domišljije in inovativnosti je potrebno pripisati dejstvu, da slovenskim oblastem še ni uspelo razvozlati enigme »ciprske naveze«. Ampak vsega tega Sloveniji ne bi bilo treba. Razpad varnostno-obveš-čevalnega sistema je povzročil veliko škodo tudi nacionalni varnosti. Problemi z Italijo, Avstrjo, Hrvaško in ne nazadnje zastrašujoča podoba življenja
je ni mogel popraviti niti sam Janša, ko je bil še na oblasti. V Slovenji je splahnelo zaupanje v lastni V/O sistem in njegove pripadnike, čeprav je bil v sorazmerno veliki meri slovensko usmerjen. Največjo škodo pa trpi Slovenija, ker nima lastne nacionalne varnosti.
»Ozadje«
Agonja SDV se je začela z uvedbo analitske raziskave “Ozadje”. Aprila 1988 je SDV uvedla novo obliko dela, kije bila konglomerat operativnega in analitskega dela. Vse dotedanje oblike operativnega dela, ki so bile v skladu s pravili SDV, so predvidevale delovanje s cijem potrditve ali opustitve suma o sovražni dejavnosti posameznih nosilcev obdelav. Pravila SDV so bila izpeljanka zakona o kazenskem postopku, ki pa seje razlikoval v metodah dela, ki so bile tajne. “Ozadje” je bila analitska raziskava in ne operativna obdelava. Pri operativnih obdelavah je bilo potrebno v programu dela opredeliti naloge, pri »Ozadju« pa je bilo potrebno odgovoriti na za-stavjena vprašarja, ki jih je postavilo vodstvo SDV.
Takratno vodstvo SDV je izdelalo mehanizme dela na podlagi krovne analitske raziskave, ki seje imenovala »Toranj« in jo je uvedel SDV na zvezni ravni. Analitska raziskava »Ozadje« je bila slovenska različica. Takšne dejavnosti so potekale tudi v vseh ostalih republiških in pokrajinskih SDV. Dobra stran te dejavnosti je bila predvsem v dejstvu, da ni šlo za klasično operativno dejavnost, kije lahko vsebovala tudi represivne učinke na prizadete posameznike. Predvidena je bila uporaba vseh metod in sredstev dela, vendar zgolj s ciljem odgovoriti na zastavljena vprašanja. Izključena je bila možnost uporabe javnih preiskovalnih metod (javna preiskava prostorov, aretacije, informativni razgovor s subjektom raziskave, itd.)
Aprila 1988 se je oblikovala skupina operativcev SDV, ki je bila sestavljena iz najboljših kadrov. Locirana je bila v Ljubljani, vendar so dejavnosti potekale po celi Sloveniji. Predmet raziskave so bile obstoječe ope-
Raziskava je pokazala, da v Sloveniji ni bilo tajno organiziranih, sovražnih skupin, ki bi delovale politično. Kot logično nadaljevanje te raziskave bi morala slediti opustitev vseh nadaljnjih operativnih dejavnosti in slediti bi morala reorganizacija SDV. Vendar ni bilo tako. Žal so tej raziskavi sledile aretacije in sojenje četverici, kar je bilo po mojem mnenju politična zloraba SDV. Po aretacijah seje začelo javno mnepje obračati proti SDV tudi med takratno ZK Da takratno delo SDV ni bilo v skladu z usmeritvami Zveze komunistov Slovenije, priča tudi poročilo v časniku Delo, 11.3. 1989. Novinarje v poročilu o okrogli mizi, ki jo je v Kranju organiziralo medobčinsko študijsko središče CK ZKS za Gorenjsko, zapisal,
Proti posameznikom, ki so razmišljali drugače, so uporabljali enake metode kot nad obde-lovanci Lojalni delavci SDV (ljudje, kijih SDV ni mogla uporabiti koristneje) so pisali pisna poročila o načinu razmišljanja mlnjših sodelavcev, vodstvo je opravljalo nočne razčiščevalne razgovore z “nelojalnimi” kadri in podobno. Takšne primere so uvrstili v sklop akc|je »Cankar«, ki jo je vodil takratni oddelek za notranjo varnost SDV. Nekateri med njimi so zbrali zajetne “dosjeje”, Iju-č|je, ki so bili avtorji takšnih poročil, pa so danes upokojenci, alkoholiki, ozdravljeni alkoholiki in podobno.
Takšnemu stanjuje sledil upor. Pojavljati so se začeli zahtevki po temeljiti reorganizaciji V/O sistema, po njegovi depolitizaciji
in sprejetju zakona o nacional' ni varnosti (Boštjan Horvat: Sit venska politična policija, sobote1 priloga Dela, str. 25, 17. 3. 1990) Torej v času pred prvimi demt kratičnimi volitvami, v totalitart1 SDV, v času totalitarne SDV. Zakof o nacionalni varnosti pa je & dandanes utopija.
Prva reorganizacija SDV
Po aretaciji četverice je SV^ uvidela, da je potrebno ukinil politično policijo. Približevale S» se prve demokratične volitve letf 1990 in nastala je nova orgt' nizacijska struktura, kije ohranil« celotno V/O hierarhijo. Nihče ^ SDV ni uspel potegniti črte pod dotedanjimi napakami in rede finirati novih ciljev te službe. Te danja oblast je prenehala izvajat! tisti del dejavnosti, ki seje ukvaije la s t. i. »notranjo problematiko1' Dotedanja opozicija seje pripravljala na prevzem oblasti Postajalo je vedno bolj jasno, da bo notranji resor prevzel Igor Bavčaf Vest je delovala kot očitni poskus maščevanja za dogodke v zvez* z aretacijo in sojenjem četverici SDV je svoje ključne ljudi razporedila tako, da so opravljali naloge, ki jim jih nova oblast n« bi mogla očitati kot dejavnosj politične policije. Glavni krivci za aretacije četverice v SDV s« postali vodje obveščevalnih oddelkov, ki so delovali izključne na področju kontraobvešče-valnega in obveščevalnega dela Tam so se “kalili” tudi nekateri »analitični« kadri, ki so oprali svoje dejavnost v politični policiji-Takratni vrh SDV je svoje lojalne kadre, na katere je računal« kasneje, skril v takšnih oddelkih kjer niso zbujali pretirane pozor nosti kasnejših vodstev naslednic SDV. Prva reorganizacija SDVj« bila zgolj manever, ki naj bi z®" meglil pravo naravo te služb* in omogočil rjenim ključnim kadrom dolgoročno preživetje. Kef organizacijske spremembe nis* bile narejene na podlagi spremenjene pravne podlage, lahk0 sklepamo, da SDV za svoje početje ni imela prave politične podpp re. Takrat je bil najprimernejši čas za ukinitev SDV (Boštjan Hor vat: Nov zakon o nacionalni varnostil, sobotna priloga Dela, 19. 5. 1990, str. 26).
(Nadaljevanje prihodnjič!
SPOMENIK! NASI VSAKDANJI
Politične in druge elitnike bi lahko streznila zdrava ljudska pamet Stikove ankete. Spomeniki naj ostanejo, kjer so, meni 68.8 odstotkov povprašanih. (Podirajo jih hajmatdinstovci in neo-fašisti, pri nas menda 2,2 odstotka neovandalov.) Poveden je podatek (France Trebčan), daje po 1945 bilo zamenjano ime le kake stare ljubljanske ceste (Dunajska), medtem ko so bila 1941. poitalijančena (Natlačen, Adlešič) imena večine glavnih ljubljanskih cest in trgov. To manijo ponavljajo po osamosvojitvi miselno in ideološko primerljivi.
Poosamosvojitvene dileme in napačni odgovori krožijo v javnosti že sedmo leto. Pobalini, pohtični vajenčki, novi profeti in pastirji nam vsiljujejo psihologijo, po kateri je bolj dopadljiva demagogija kot pa reševanje vsakdanjih skrbi in težav državljanov. Sejejo sovraštvo do antifašistične tradicije, do
nim osebnostim in da so neestetski (Z. Kalin in kiparja Kardeljevega ter Rozmanovega spomenika da so se od Rusov naučili premalo o veličastni grandioznosti; o lepoti, likovni umetnosti in urejanju urbanega okolja pa da tako vedo manj kot neokopitarji. Ti sodijo, kot je dr. V. .Maček o Meštrovidu).
Biser mentalne telovadbe je logika umovanja, kako si Kidrič in Kardelj sicer spomenik zaslužita, da pa njuna spomenika motita tisto »naše« (pritlehnost in mesto). Podobno je pretakanje krokodiljih solz nad odstra-njenim iz davnih časov ter hkratno izrekanje za prestavljanje sedanjega. Niti dve in dve ne sestavijo.
Če je že bilo storjenih do danes toliko neumnosti, je menda čas za razumnejše ravnanje, ne pa za podi-ranje, odstranjevanje, nadomeščanje, izpuščanje, getoizacijo (podržavljanje) pomnikov. In da naredimo, kar zdaj
“Poosamosvojitvene dileme in napačni odgovori krožijo v javnosti že sedmo leto. Pobalini, politični vajenčki, novi profeti in pastirji nam vsiljujejo psihologijo, po kateri je bolj dopadljiva demagogija kot pa reševanje vsakdanjih skrbi in težav državljanov. Sejejo sovraštvo do antifašistične tradicije, do enobe, Kidričev in vsega partizanskega, in netijo populizem pogromaško poulične politične kulture. ”_
enobe, Kidričev in vsega partizanskega, in netijo populizem pogromaško poulične politične kulture. Neki razumniki nam intelektualizirajoče ponujajo poglede, ki opravičujejo in podpirajo trenutne sluč^jnostne povzpetnike, kateri javno kažejo svojo neumnost s snemanjem slik prejšnjih državnikov po sejnih dvoranah, s skrivnim premeščanjem in podiranjem kipov v varni temi gluhe noči ter z obsedenim nadaljevanjem prekrščevalskega spremenopisja.
Tudi z banalnimi prozornimi izgovori, da so spomeniki grdi, da v renčeči pozi pizdijo na mimoidoče, da niso grandiozni, fascinantni, boljši, niso postavljeni na pravem mestu, ne pozitiv-
in mi zmoremoI Zdaj, ko smo mi tu, ko mi živimo, ko se s tem sami srečujemo, če smo res kaj kulturnejši, drugačni, pametnejši in demokratičnejši. Da ohranimo mero, razdaljo, smisel za celovito strpno presojo in razumevajočo spoštljivost do minulega, če smo se res dokopali do ustreznejšega spoznanja in razumevanja zablod preteklostiI Jeza nad samim seboj in drugimi, za nazaj in za naprej paje nadaljevanje zmot. Prav tako zadrega kako za vsak primer -namesto jasne besede - izreči pametnjakarski previdnjakarski Jain (Ja + Nein). Pa dopovedovanje mislečim, kako bi z odstranjevanjem ah zamenjavo prišli do boljših, varčnejših (ne bo nič
stalo?), protokolarnejših, bolj znanih ali neznanih, bolj ali mary junaških bolj pametnih spomenikov. In stokanj6 zaradi zamujenega v preteklosti. Kot zakaj da ni kak partizan dvignil palca za Kozlerjevo palačo, kdo ni postavil plošče na Polževi (in drugih) hiši. Ali čigava trnovska prijateljic6 je na fasadi lastne hiše - po lastni presoj1 - »objavila« sto manjkajočih spominov na velike Slovence (in jih hkrati gotovo še več izpustila, pozabila, diskriminirala, zamolčala že zato, ker d® so tako ravnali tudi kardeljevcl, kidričevci in kulturini ministri...?)-Kot da se je res zgodovina začel® pred sedmimi leti in je treba poleg pisarn, zaves in naslanjačev še družbo posiliti z zadrto zafrustrirano lastno podobo in pametjo tako, da bo vse prar za večne čase. (Ko bi le kaj postorili za socialno šibke in brezposelne, p® god life, dobro življenje!). Glagol se pač gotovo ne more glasiti PODRETI, PRESTAVITI. Lahko le PUSTITI. (Zamisel “lepe staroslavne meščanske Ijublja-ne” je verjetno nekaj kot Potemkinove vasi in idila zvončka pri farni cerkvici, idealizacija realnosti in tega, kar v resnici smo. Lahko se nam smilijo, lahko celo skušamo razumeti nekatere namišljene prikrajšance, ki se jih zdi, daje njihov kozmopolitsko tranS-cendenčno grandiozni genij krivično zamejen s to slovensko -ne zaplotnišKO subjektivno? - majhnostjo, ker da ^ sponah majhne nacije ne morejo razviti uveljaviti, ustvarjati remek del, ki čem6 v njihovi podzavesti...
Vendar bi vsem pomagali, če bi svoj6 težave prebavljali sami v samotnih naslanjačih, za pulti in zaprašenim1 predalčki (lahko tudi zavrto in necelostno, ustrezajoče lastnim pogledom)-Le javnosti naj ne “futrajo”, ker pa6 imajo monopolno možnost za tako zlorabo. Bo na svoj način kar držala trditev Petra Kovačiča Peršina: »Prepričah človek je bolj toleranten«. Vendar & je tudi življenjsko sodobno razgledan-
Milan ŠameC

14. marca 1996
PA1N10MMA
al'
\o
n«
3)
io-
ti
o(
š«
v
)V
Iti
so
its
[»'
V
jd
IS
v
rti
is
)*■
a-
a-
0-ir. iS zi * c a-)« st d so d-10 S' J.
ri
jo
i. J-a
j, r ic ie
1-
s
r-
f
o
!•
d
e
r
ii
d
'I

l
firflgo Mirošič. izredni in pooblaščeni veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Bosni in Hercegovini:
Panorama: Sodelovanje slovenskega in bosansko-bercegovskega gospodarstva ima dolgo in plodno tradicijo. Alije po vašem mišljenju mogoče Pričakovati takoj po vojni, bi je prekinila mnoge vezi v tem sodelovanju, oživitev poslovnih zvez? Ali se vsaj nekateri posli že intenzivirajo? Obstajajo neposredni kontakti med slovenskimi in bosansko-hercegovskimi podjetji?
Mirošič: Poslovne vezi Slovenjo in Bosno in Hercegovino tudi v času ^ojne v BiH niso bile prefinjene. Ne gre samo za poslovne odnose, ampak za splet mnogovrstnih stikov, fi jih je Slovenca gojila z HiH. Ti so obsegali zlasti Humanitarno pomoč, pri čemer so se izkazala mno-ga slovenska podjetja, ki so v najtežjih pogojih pomagala poslovnim prijateljem Ul delavcem svojih nekdanjih enot v BiH. Semkaj je tre-pa prišteti tudi pomoč, ki Jo je BiH poslala slovenska vlada.
Da poslovni odnosi niso bili povsem prekinjeni tudi v času vojne, dokazujejo Podatki o slovenskem izvozu v BiH. Taje v letih 1992 1111993 znašal približno 100
govskega gospodarstva iz BiH v Slovenijo občutno tanjši in je znašal lani 8 Udlj ono v dolarjev.
Prepričan sem, da bo Uledsebojno gospodarsko sodelovanje hitro oživelo. Slovensko gospodarstvo uživa v BiH velik ugled, trenutno so v ospredju trgovinski odnosi, vendar je Slovenja zainteresirana za večje gospodarske projekte v BiH, zlasti tiste, ki sodjjo v obnovo te države. Na večjih Področjih že potekajo konkretni razgovori med zainteresiranimi partnerji. Slo-venska in bosansko-herce-govska železnica so sklenile dogovor o sodelovanju. Haj ob tem omenim, da je Milan Kučan, predsednik Hepublike Slovenje, neda-^hro obiskal BiH z močno gospodarsko delegacijo, ki Se je z bosansko-hercego-vskimi partnerji dogovorila bodoče sodelovanje. Bodoče sodelovarje obeh držav na gospodarskem Področju bo potekalo v okvi-Dr dokumenta, ki sta ga podpisala oba predsednika vlad novembra lani v Ijubjani.
Panorama: Kaj je glavna ovira v trgovini in drugih Poslih med obema državama ? Koliko ovira Poslovno sodelovanje različnost podatkov, s katerimi razpolagata obe strani? Po podatkih slovenske vlade je BiK leta 1991 dolgovala Sloveniji dve milijardi dolarjev, medtem ko v Sarajevu govorijo o 1,3 milijarde dolga.
Mirošič: Kakšnih velikih °vir, ki bi preprečevale gospodarsko sodelovanje, pravzaprav ne vidim. V Sloveli potekajo na vladni ravni ter v okviru GZS dejavnosti, da bi Slovenja nastopila clmbo j organizirano v BiH, Pri čemer pomaga slovensko veleposlaništvo v Sa-raJevu. Za proučitev raznih vprašarj sta slovenska in dosansko-hercegovska stran nstenovili strokovne skupine. v Slovenji bo potrebno urediti vprašarje zavarovanja slovenskih poslov v BiH, pri čemer bi kazalo skleniti sPorazum o zaščiti investi-cl]- Pospešiti bo treba med-
nulijonov dolarjev, lani pa ?e 117 milijonov dolarjev.
VELIKA PRIPRAVLJENOST ZA SODELOVANJE M OBEH STRANEH
Poslovne vezi med Slovenijo in Bosno in Hercegovino v času vojne v BiH niso bile prekinjene • Dogovor o sodelovanju med železnicama • Lastnina slovenskih podietii ie popisana in zaščitena • Možnosti skupnega nastopa na tretjih trgih
‘‘O velikem
gospodarstva v BiH pove na primer podatek, daje bilo na
mednarodnem gospodarskem sejmu v Zenici oktobra lani izmed 300 razstavljavcev tretjina iz Slovenije.”
bančno sodelovanje, v katerem bi dobili podporo podjetniški posli.
Panorama: Ali so znaki reševanja problema sukcesije bivše federacije, ki ima že obrise najkompleksnejšega pravnega spora te vrste v novejši zgodovini?
Mirošič: Znano je, daje Badinterova arbitražna komisjja ugotovila, da je bivša Jugoslavija razpadla. Vse novonastale države na tleh bivše Jugoslavije so enakopravne. V tem smi-sluje kontinuiteta, tudi glede materialnih vprašanj, razdeljena na vse naslednice. ZRJ pa želi, da bi ta kontinuiteta pripadla samo njej, kar ni mogoče sprejeti. Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija imajo glede nasledstva enako stališče ter vodijo usklajeno akcijo za zaščito svojih interesov.
Panorama: Ali so poslovni prostori in premoženje slovenskih podjetij zaradi v zaradi vojne razrušeni Bosni ustrezno zaščiteni?
Mirošič: Lastnina slovenskih gospodarskih podjetij v Bosni in Hercegovini je popisana in zaščitena. 0 tem imam zagotovila najbolj
pristojnih državnih organov BiH. Veliko nepremičnin je poškodovanih ali v celoti uničenih. Slovenska podjetja so glede svojih poslovnih prostorov v stiku s svojimi partnerji v BiH.
Panorama: Kakšen poseben interes ima slovensko gospodarstvo, da se v BiH po vojni revitalizira ? Mogoče nekatera slovenska podjetja niso več zainteresirana za bosansko tržišče?
Mirošič: Slovensko gospodarstvo je bilo najtesneje povezano z bosansko-her-cegovskim že pred vojno. V tem obdobju je znašala blagovna menjava med obema državama okoli 3 milijarde dolarjev, v BiH je delovalo več kot 350 enot slovenskih podjetij. Žfe ti podatki kažejo na izjemen pomen bosansko-hercego-vskega tržišča za Slovenijo. Glede tega se ni nič spremenilo. Z obeh strani je izražena velika pripra-
vljenost za sodelovarje, ki se bo lahko povsem razvilo, ko bo BiH usposobila svoje proizvodne zmogljivosti. 0 velikem interesu slovenskega gospodarstva v BiH pove na primer podatek, da je bilo na mednarodnem gospodarskem sejmu v Zenici oktobra lani izmed 300 razstavljavcev tretjina iz Slovenije. Slovenija je zainteresirana za sodelovanje in kooperacijo podjetij pri obnovi BiH, želi sodelovati pri posodabljanju in prestrukturiranju bosansko-hercegovske industrije, še posebej na področju črne metalurgije ter velikih po-slovno-proizvodnih sistemov. Zanimajo jo skupna vlaganja, možnosti prenosa in razvoja tehnologije v BiH. Prav tako je za slovensko gospodarstvo zanimivo so-delovanje na področju energetike in energetskih virov v BiH ter na področju manjših in srednjih podjetij. Sodelovanje bo potekalo tudi na področju znanstveno-tehnične pomoči, posebej pri izobraževalcu strokovnih kadrov.
Panorama: Menite, da
uradna Slovenija kasni pri
navezovanju stikov z BiH?
Mirošič: S tem ne bi mogel
KDO BO USTAVIL RAST DELNIC?
Kaj se v resnici dogaja na slovenskem trgu delnic, bo pokazal šele čas. Neverjetno vzpeiyarje tečajev nekaterih delnic na ljubljanski borzi pa je vsekakor zaskrbljujoče. Prejšnji teden je delnica Finme-dlje dosegla raven, ko je bilo potrebno zaradi rasti tečaja ustaviti trgovanje, dokler vodstvo podjetja ne objavi razlogov za takšno rast. Dosedaj še nobeno podjetje ni objavilo dejanskih razlogov rasti tečaja, temveč je pojasnilo, da v poslovanju podjetja ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na spremembo tečaja. Toda v vodstvih podjetij natančno vejo za razloge dvigov tečajev. Če bi nadzorne institucije (borza, agencija za trg vrednostnih papirjev) začele resnično nadzirati trgovanje na borzi, do takšnih skokov ne bi prihajalo. Nadzor bi pokazal, kdo so investitorji, ki trgujejo s takšnimi količinami, in kaj je njihov namen. A pri nas to ni potrebno. Izdajatelj objavi, da ni nobenih posebnih sprememb, in trgovanje se nadaljnje, dokler so dogovorjeni posli nekaterim v korist. Z gotovostjo lahko trdimo, da so glavni vzroki za izjemno ponudbo posamezne delnice in povpraševanje po njejrezultat dogovorov oseb, povezanih z izdajateljem. Struktura investitorjev, katerih trgovanje povzroči takšne izredne rasti, bi pokazala, da rast tečaja delnice ni v nikakršni povezavi s poslovanjem izdajatelja,in potem bi morala slediti preiskava. Zaslišati bi morah vse vpletene osebe, pregledati njihovo dokumentacijo, in hitro bi odkrili, da je zadeva prepovedana. Lahko gre za tržne manipulacije, ki so prepovedane, najverjetneje pa gre za trgovanje na podlagi notranjih informacij. Zaradi bistvene spremembe cene gre za kaznivo dejanje zlorabe notranje informacije, za katero je zagrožena visoka zaporna kazen.
Izdelal: Jernej Horvat
SLOVENSKI BORZNI INDEKS-SBI
VREDNOST 3.1.1994=1000 SIT
Izdelal: Jernej Horvat
NEMŠKA MARKA V SLOVENIJI
93 ■ ■	:
Z. 3.2. 6.2. 10.2.
Menjalniški NLB NLB podjetniški Srednji tečaj BS
Te dni smo priča velikemu ogorčenju bank zaradi predloga vlade, da po hitrem postopku spremeni kazenski zakon v tistih členih, ki se nanašajo na pregon kaznivega dejanja pranja denarja. Zagrožena je tudi zaplemba premoženja ožjim družinskim članom obsojenca, če sodišče dokaže, daje njihovo premoženje posledica storitve kaznivega dejanja. Razumljiv je strah bank za svoje komitente. Razumljiva je tudi bojazen države, da finančnih trgov ne odpre množičnemu pranju de-naija. Zadrgi padec menjalniških tečajev je lahko zaskrbljnjoč. Prejšnji teden smo pisali, daje Banka Slovenije objavila, daje bila lanskoletna zunanjetrgovinska bilanca negativna. Logična posledica takšnega stanja bi bila zmanjšana ponudba tujih valut na menjalniškem trgu in padec vrednosti tolarja. Pregled menjalniških tečajev pa kaže na nadaljevanje trenda padanja tečajev nemške marke v bančnih in pogodbenih menjalnicah. Od kod torej toliko deviz na našem menjalniškem trgu? Izredno možna razlagajo, da gre za dotok deviz, ki imajo zelo sumljiv izvor in so najverjetneje povezane s kaznivimi dejanji (prepovedana trgovina z orožjem, mamili in podobno). Takšno hipote-
zo je pred leti že dopuščal sam guverner. Nič čudnega pa ni, da tudi v Sloveniji prihaja do takšnih transakcij. Banke v sosednji Avstrjji imajo na računih z geslom (podatki o lastnikih računov so bančna skrivnost tudi za državo) preko 200 milijard dolarjev. Ampak Avstrija je polnopravna članica EU in je zaradi takšnega stanja na vseh črnih listah pralnic denarja na svetu. Kmalu se takšna ocena lahko pojavi tudi za Slovenijo, če nobena institucija ne bo sposobna povedati, od kod takšen dotok tujega denarja na slovenski menjalniški trg.
V primeru pranja denarja gre torej za zelo nnjno zadevo, če vlada spremirga kazenski zakon po hitrem postopku. Očitno so informacije, kijih ima urad za preprečevanje pranja denarja, takšne, da zahtevajo nujno ukrepanje. Po mojem okusu bi vseeno kazalo nekoliko razmisliti o vseh spremembah, kijih predlaga vlada. Pranje denarja je vsekakor zelo škodljivo, vendar v vsakem primeru prinaša dobičke. Najslabše je, da državi prinese slabo ime, tega pa bomo dobili tudi, če bo naša kazenska zakonodaja, organom pregona dodeljevala prevelika pooblastila. Morda bi kazalo v tem paketu sprememb dopol-
niti tudi nekatere druge člene. Na začetku smo omenili, daje na trgu vrednostnih papirjev velika verjetnost, da so marsikatere transakcije posledica zlorab notranjih informacij. Tudi določila tega člena kazenskega zakona so takšna, da praktično ni mogoče dokazovati posameznih znakov kaznivega dejanja. Dobro bi bilo, če bi kazenski zakon vseboval tudi natančno naštete prepovedane transakcije na trgu vrednostnih papirjev. Ampak pristojni na tem področju so še tako daleč od teh problemov, da skorajda ni vredno opominjati narge. Sami se bodo trga vrednostnih papirjev lotili tako, da bodo poskušali uničiti neu-bogljivca, pri tem pa pozabljajo, da grdobije počnejo tudi njihovi ljubljenčki.
Neposlušnež hudobije nadaljuje. Blagovna borza, ki je presenečeno ugotovila, da so bila pogajanja s Terminsko borzo predvsem pridobivanje časa, je napovedala protiukrep: na Blagovni borzi bodo v kratkem začeli trgovati z derivati na vrednostne papirje, ki kotirajo na ljubljanski borzi. Ljubljanska borza in agencija za trg vrednostnih papirjev bosta morali odgovoriti, vendar bosta v velikih težavah. Težava je v tem, da nimamo veljavne zakonodaje,
soglašati. V teku vojne je slovenski minister za gospodarske dejavnosti obiskal Sarajevo, več gospodarskih stikov pa je bilo v Sloveniji. V BiH že leto dni deluje slovensko veleposlaništvo, ki seje tudi vMjučilo v povezovanje gospodarskih subjektov obeh držav. Pravi posel pa se začenja po koncu vojne pri obnovi BiH glede česar je slovensko gospodarstvo že naredilo potrebne korake.
Panorama: Kakšne so možnosti skupnega nastopa Slovenije in BiH na tretjih tržiščih?
Mirošič: Te možnosti obstajajo. Znanoj''na primer, da bosansko-hercegovska podjetja izvajajo vrsto gradbenih delvtujini, pri čemer so možnosti za sodelovanje slovenskih podjetij. Otem se bosta morali obe gospodarstvi dogovoriti.
Panorama: Mešana bosansko-hercegovska in slovenska zbornica sta se dogovorili za izdelavo projekta donacije slovenskega gospodarstva za obnovo Sarajeva. Alije ta projekt materialno izdelan s kakšnimi ponudbami oziroma ali se je njegovo uresničevanje začelo?
Mirošič: Slovensko gospodarstvo, kije sicer med vojno poslalo v BiH veliko humanitarne pomoči, je zbralo namensko donacijo v višini več kot dva milijona, nemških mark. Iz tega sklada je zamišljena izgra-duja sodobne ambulante v BiH, za kar so projekti že izdelani. Preostala sredstva bodo izkoriščena za revitalizacijo bosansko-herce-govskega gospodarstva.
Milorad Bašič
ki bi opredeljevala tovrstne finančne instrumente. Pri nas derivati, opcije, terminske pogodbe za blago, devizne tečaje, obresti in podobno, sploh ne obstajajo, ker niso navedeni v nobenem zakonu. Zato ni mogoče izdajati dovoljenj za emisije. Nemogoče je tudi komurkoli prepovedati trgovanje s takšnimi instrumenti, še marg pa izvgjati nadzor. Blagovna borza je torej poskrbela, da še nekaj časa ne bo miru. O rivalstvu med ljubljansko in Blagovno borzo smo že pisali. Tudi ozadje tega rivalstva je bolj ah manj jasno. Jasno je tudi, da se kapitalski trg razslojuje, državnim regulatorjem pa stvari očitno uhajgjo iz rok. Zadeva bo zelo zanimiva, ker smo v volilnem letu, in bo začela dobivati tudi dnevnopolitične predznake.
Novi državni sekretar za industrijo, dr. Vlado Dimovski, napoveduje nove ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti slovenske industrje. Hkrati pa je objavil, daje denar, ki gaje država namenila za pokritje izgub podjetja Radeče Papir, neproduktiven in da znaša izguba podjetja že 4,5 milijarde tolarjev. Dimovski je tudi predsednik upravnega odbora sklada za razvoj, in tam mu je računsko sodišče napravilo presenečenje. Na skladu in na računskem sodišču so zaenkrat tiho, Dimovski pa je zaskrbljen, ker prihaja do razhčnega tretmaja teijatev, ki jih vodi država do sklada. Njegova dilema je, ali je sklad samostojen pravni subjekt ali ga moramo gledati kot del bilance države. Dileme pri takšnem vprašanju ni Skladje nedvomno samostojen pravni subjekt v lasti države. Problem je v tem, da pri nas ni pravne države, ki bi državnim uradnikom dopovedala, da ne znajo gospodariti z državnim premoženjem. Predlagamo, neg država ustanovi Novi Sklad RS za razvoj d.d., izda državne obveznice, banke pa naj ga sanirajo. Davkoplačevalci še opažih ne bodo, da se bo s takšno emisijo nekoliko povečal javni dolg. Skladu pa se ne bo treba ukvarjati z dolgovi, ki jih je povzročil.
B. Krznar
Prihodnost v očeh Billa Gatesa
1: RAČUNALNIŠKA ODISEJADA
Qd
Tudi računalništvo ima svoja imena, podobno kot druge mlade tehnološke panoge - svoje legende, veterane in mogočnike.
Za Billa Gatesa velja dokaj enotno prepričanje, da znotraj
računalniškega sveta ni nobenega bolj znanega človeka, še posebej zaradi njegove pionirske vloge na področju programske opreme, razširjenosti Microsoftovih paketov med uporabniki po vsem svetu in neizmernega osebnega bogastva.
Zadnji cas pritegujejo pozornost njegove napovedi bližnje prihodnosti računalništva, kijih izraža na strokovnih srečanjih, v pogovorih z novinarji in v svoji novi knjigi Pot pred nami.
ness Week, knjigi zameri, da se preveč ukvarja s »potjo za nami« (z bolj ali mary znano zgodovino računalništva, korporacije Microsoft in življenjsko zgodbo samega Gatesa), preveč daje »reciklirania« že znanih stvari in poudarkov na dejavnostih, kijih razvija Microsoft.
nikacijskih tehnologijah, zlasti pri telefoniji in televiziji.
Lani so po vsem svetu prodali več kot 60 milijonov računalnikov, kar je znatno
Kot vodilna osebnost na področju računalništva, najbogatejši človek na svetu - o čemer sem pisal v prejšnji številki -, ali kakor predsednik in izvršni direktor korporacije Microsoft je Bill Ga-tes zagotovo poslovnež, čigar mnenja so odločilnega pomena za računalničarje in tudi sicer zelo pomembna. Zato je na njegovih tiskovnih konferencah, predavanjih in drugih javnih nastopih praviloma velika gneča, pogovore z njim objavijajo hkrati razhčni časopisi, medtem ko njegovo knjigo Pot pred nami (The Road Ahead) prodajajo po vsem svetu, saj je prevedena v vse večje jezike. Na ozemlju Združenih držav Amerike j crpro-dajajo po 30 dolarjev, skupaj s pripadajočo zgoščenko, čeprav ji vsi kritiki niso enako naklonjeni. Vendar Gates ne bi bil Gates, če tudi za svojo knjigo ne bi našel kritja v poslovnosti, kar potrjuje že samo dejstvo, da si je kot predujem izplačal poltretji miljjon dolarjev.
Ne glede na veliko predplačilo pa je knjiga Pot pred nami izšla z enoletno zamudo, menda zato, ker so jo večkrat predelovali in dopolnjevali. Knjigi zagotovo ni v posebno čast, da so soavtorje nekaterih poglavij - npr. Na-thana Myhrvolda in Petra Rinearsona - preprosto pozabili napisati na naslovnico. Geoff Lewis, urednik časopisa Busi-
Osebni računalnik (PC) za komunikacije
Ocene zgoščenke so bile mnogo bolj ugodne kot knjižne recenzije, morda tudi zato, ker jih brezplačno prilagajo knjigi. Zgoščenka vsebuje celotno besedilo knjige, ki gaje mogoče brati po celotni širini zaslona. Sevedaje to manj pripravno od branja resnične knjige, vendar pa množnosti preiskovanja in obstoj t. i. hiperzvez s pojasnili, risbami in video-prispevki, ki jih lahko prikličemo s preprostim »klikom« miške, odtehtajo bralne slabosti.
Kako torej Bill Gates - ali s polnim imenom William Henry Gates m. - ocenjuje bližpjo prihodnost računalništva? Odgovore lahko najdemo v njegovih predavanjih na londonski konferenci o Microsoftu, sejmu Systems 95 v prestolnici Bavarske, na računalniški prireditvi Comdex 95 (Las Vegas) in v njegovi knjigi Pot pred nami. Računalniki so se v petdesetih letih uveljavili kot orodje znanstvenikov in velikih organizacij, z odkritjem mikroprocesorjev pa so leta 1981 postali orodje posameznikov. Osebni računalniki so danes pomembni stroji za ustvarjalno delo, čedalje bolj pa se uveljavljajo tudi kot komunikacijsko sredstvo - kot pravi Gates: »Najbolj revolucionarno komunikacijsko orodje vseh časov« -, ki bo označevalo vsak kotiček našega življenja v prihodnjih petdesetih letih. Naša generacija že stopa po svojskem vozlišču uspeha: prodaja čedalje večjega števila računalnikov je na eni strani omogočila razvoj večjih količin kakovostnega in obenem cenenega softvera, na drugi pa večja ponudba dostopne programske opreme motivira nakupe novih računalnikov. Pričujoča pozitivno-povratna povezava je že doslej sprožila naravnost “dramatično” povečanje števila strojev, podobno kot je pred tem uspela pri drugih komu-
MrIo novega in malo starega: Pot pred nami
Vse postaja digitalno: Različica t. i. digitalne denarnice
Več računalnikov kot avtomobilov: Bill Gates
več kot novih avtomobilov. V tem času so ljudje poprečno porabili več denarja za računalnike kot za televizijske sprejemnike. Zato je povsem verjetno, da bo pričujoči cikel -večje serije, nižje cene, več inovacij, mnogo več programske opreme - trajal vsaj še nekaj prihodnjih let. Na koncu stoletja oziroma tisočletja bo na svetu prodanih že približno 100 milijonov računalnikov, tudi zaradi preusmeritve, ki stajo povzročila operacijska sistema OS/2 in Win-dows 95 oziroma prihajajočih novih 32-bitnih aplikacij, večopravilnosti in zaradi bolj še varnosti. Osebni računalniki prejšnje generacije, bolj ali manj namenjeni preprostejšim in opravilno omejenim operacijam, so dobili svoje naslednike s pentiumskimi procesorji, ki delujejo na višjih
frekvencah, kar jim omogoča opravljanje tudi najbolj zapletenih, zahtevnih nalog. S pomočjo elektronske pošte se njihovi uporabniki lahko med seboj povezujejo ali komunicirajo, dvosmerno izmenjujejo ne le besedna sporočila, temveč tudi elektronske obrazce, preglednice, dokumente iz urejevalnikov besedil in celo baze podatkov.
Digitalna denarnica
Komunikacije med računalniki in linijskimi servisi ali Internetom dosegajo pri obstoječih povezavah prek telefonskih kablov značilno hitrost
14,4 ali 28,8 kilobitov na
sekundo. Pri teh hitrostih je prenos besedila razmeroma hiter, medtem ko j e prenašanje slik še vedno dokaj zamudno. Postopno Siljenje linij ISDN
Navidezni zločin - v skladu z odlokom, ki gaje konec februaija izdalo kitajsko notranje ministrstvo, se morajo tamkajšnji uporabniki Interneta v mesecu dni prijaviti na policiji in podpisati izjavo, s katero se obvezujejo, da ne bodo škodili svoji domovini ali s pomočjo računalniške mreže zakrivili kakega zločina. V nasprotnem jim grozi zaenkrat še neopredeljena kazen. V ministrstvu pravijo, da želijo z odlokom izboljšati nadzor nad računalniškimi m režami
Vsak od 40 000 kitajskih uporabnikov Interneta se lahko prijavi na najbližji policijski postaji ali pa izpolni kratek vprašalnik in podpiše izjavo, da ne bo s pomočjo mreže počel ničesar nezakonitega, ter vse skupaj odda upravniku lokalnega vozlišča. Če bi se kasneje kdaj pokazalo, da je kriv računalniškega zločina, bodo vsi ti podatki na voljo policiji.
Odlok so Kitajci izdali dva tedna zatem, ko je vlada sprejela pravilnik, ki ureja položaj Interneta in bo cenzuriral informacije, namerjene kitajskim uporabnikom mreže.
prebrati pa jih bo mogoče tudi na strani http://quest.arc.nasa.gov/livefrom/ hst.html.
Jejte Sveže ribe! - Avstralski raziskovalci so odkrili, da se pri otrocih, ki vsaj enkrat tedensko jedo mastne ribe - denimo lososa ali tuno -, astma pojavlja manj pogosto kot pri drugih. A varovale naj bi le sveže ribe.
Mnogi strokovnjaki že več kot dvajset let pripisujejo vse pogostejšo astmo med otroki spremenjenemu jedilniku, kjer naj bi imela posebno vlogo vse bolj razširjena hitra prehrana.
Raziskovalci iz Sydneyja so izvedli študijo, v katero so vključili okoli 600 otrok, in ugotovili, da se med tistimi, ki redno uživajo sveže mastne ribe, astma pojavi skoraj dvakrat manj pogosto kot sicer. Zdravniki menijo, da bi otroke pred boleznijo morda lahko ščitile ribje maščobne kisline, ki naj bi zaustavile vnetje dihal, izpostavljenih alergenom.
pa tudi usposobiti uporabnike, dajo bodo lahko zares izkoristili. Zaenkrat so glavna ovira za Internet slabe telefonske zveze in ne pomanjkanje računalnikov.
V zadnjih letih je Sorosova fundacija namenila okoli 10 milijonov dolarjev letno za nove kable in širjenje elektronske pošte po državah Vzhodne Evrope.
Lani seje fundacija lotila manjšega programa v Rusiji, v okviru katerega so z optičnimi kabli povezali moskovske znanstvene inštitute ter vzpostavili zvezo med rusko prestolnico in Leningradom.
S prvim projektom, težkim 1.5 milijona dolarjev, se bo fundacija Internet lotila širjenja te mreže na druge ustanove v Moskvi.
Študentski teleskop -v marcu, ko bo z vesoljskim teleskopom Hubble mogoče nekoliko bolje videti planeta Neptun in Pluton, bodo napravo med tremi obhodi okoli Zemlje vodili študentje. Projekt je del programa, v okviru katerega je teleskop na voljo tudi amaterskim astronomom.
Zamisel seje porodila lani, ko so štirje astronomi preko Interneta ameriškim študentom predstavili možnosti za opazovanje Jupitra, Urana, Neptuna in Plutona. Po več tednih razprav so k sodelovanju pritegnili več študentov, ki bodo s teleskopom med dvema obhodoma raziskovali oblačni ovoj Neptuna, med tretjim pa opazovali Pluton. Podrobnosti opazovanj bodo predstavili v dveh televizijskih oddajah, ki bosta na sporedu marca in aprila,
Internet se širi na vzhod - Milijarder George Soros je namenil 5 milijonov dolarjev za novo povezavo vzhodnoevropskih držav in Rusije z Internetom.
Njegova fundacija bo najprej položila optične kable po Moskvi in omogočila hitejše komuniciranje med tamkajšnjimi knjižnicami, bolnišnicami in znanstvenimi inštituti.
Predstavnik Sorosove fundacije iz New Yorka Jurgen Hess je povedal, da bi nova fundacija morala zaživeti že v nekaj tednih. Poleg Sorosove fundacije naj bi sredstva prispevale tudi vlade vzhodnoevropskih držav, druge ustanove in telekomunikacijska industrija. Fundacija namerava zgraditi infrastrukturo, ki bo vsej Rusiji in vsem vzhodnoevropskim deželam omogočila dostop do Interneta, poleg tega
Ohlajena kap - Izraz ‘ostati hladen’ utegne dobiti povsem nov pomen. Danski zdravniki so namreč ugotovili, da bi nizka telesna temperatura lahko reševala življenja tistih, ki jih je zadela kap. Po mnergu nevrologa Henrika Jargensna bo odkritje korenito spremenilo način zdravljenja kapi.
Danski raziskovalci so odkrili, da na laboratorijske živali, ki jih je zadela kap, močno vplivajo spremembe telesne temperature. Odločili so se, da bodo spremljali telesno temperaturo 390 ljudi, kijih je zadela kap, in skušali ugotoviti, ali je temperatura povezana z njihovim kliničnim stanjem. Rezultat raziskave je več kot presenetljiv: znižanje telesne temperature za 1 stopinjo Celzija namreč poveča verjetnost preživetja za 80 odstotkov.
Kap je v nekem smislu podobna bombi, ki uničuje osrednje živčno tkivo, periferne nevrone pa le poškoduje. Te nevrone -tako danski raziskovalci-je mogoče rešiti, tudi z niigo telesno temperaturo, ki upočasni presnovo.
CPripravil Primož Ziherl)
Ijanjem programov ali moh bitnim snemarjem, kajti vS' to si bomo lahko sami progr* mirali prek vmesnika z ikf nami, ki ga bodo oblikovali $ svojih potrebah in po svojef okusu. PC-TV bo torej sest® vina enotnega hišnega sist* ma za upravljanje, nadzor5 vanje, regulacije in komuni^ cije. Digitalne hiše, kakršc1 gradi Bill Gates na obali jez5 ra Washington, bodo ime1' posebne kontrolne ploščice fl* stenah, s pomočjo katerih ^ mogoče upravljati element' varnosti, svetlobe in temp5 rature, sisteme za samodejP povečevanje umetne svetlet; z zahajanjem sonca, da o dru# domislicah niti ne govorim0
Televizijsko programiranje: Personaliziran vmesnik in televizijski sprejemnik
(digitalna omrežje z integriranimi storitvami) kakor tudi uvajanje modemov za priključitev na kabelsko televizijo bo zagotovo povečalo prepustnost, kakršna se prilega hitremu prenašanju slik. Tako ne bo mogoče le hitro posredovanje grafike ali videa drugim uporabnikom, ampak bomo tudi marsikaj sami lahko postorili doma ali v kaki šoli za posebne učinke, kot pri Terminatorju ali Jurskem parku. Kajti videokonference bodo že kmalu postale zelo priljubljene in vsakomur dostopne, ne samo v smislu komuniciranja prek glasu in videoslik, temveč predvsem za skupinske konference na večje razdalje.
Poznavalci pričakujejo, da se bodo do leta 2005 pojavile nekakšne nove prenosne naprave, podobne računalnikom. Ena izmed teh naprav bo, vsaj po prepričanju Billa Gatesa, t. i. PC denarnica (wallet PC) oziroma digitalna denarnica, ki jo bomo nosili v žepu, saj nam bo nadomeščala vse, kar danes nosimo po denarnicah: osebne podatke, kreditne kartice, denar, družinske fotografije, ključe in podobne neogibno-sti. Zelo majhna elektronska denarnica nam bo zagotavljala, da bomo imeli vedno pri sebi vse potrebne osebne dokumente, denar in kreditne kartice v digitalni obliki, zaradi česar jih bomo lahko preverjali tudi na zaslonu, podobno kot bomo občudovali kako družinsko fotografijo ali digitalni ključ za odklepanje varovanih vhodnih vrat stanovanja, hiše, urada ali vrat avtomobila. Napravica nam bo omogočala prikazovanje potovalnih zemljevidov za lažjo orientacijo in samodejno določanje položaja s pomočjo satelitsko-nadzor-nega sistema. Zaradi brezžičnih zvez in močnih namiznih računalniških sistemov nam bo takšna digitalna denarnica omogočala tudi hitro izvrše-vanje najbolj zapletenih izračunov.
Televizijske sprejemnike in računalnike v stanovanju bodo nadomestile hibridne naprave PC-TV, kijih bomo lahko s tipkovnico uporabljali kot računalnik s kakovostno grafiko, z daljinskim upravljal-cem pa kot interaktivni televizijski sprejemnik s stereo zvokom. Ce bomo imeli takšno napravo, potem ne bo kakega večjega problema s sprem-
Strogo personaliziran* pisarna
Videofonske povezave bodo samodejno premešča1* po stanovarju, pač glede a5 gbanj e uporabnikov, pri čefl>5‘ se bo sprožila najbli^ja napr° va. Veliki, ravni zasloni c? zidovih nam bodo omogoča1.
1
jei
in
ne
lal
no
Ča
cia
izc
go
Pr
za
va
bi
ob ob
_____^______________j_ ra
niških slik iz kake digitalP0 h zbirke, spremlja-nje novi*’ i Z® linijskih servisov in podot®0 Bill Gates je zasnovo takč1?’ hiše prihodnosti zelo natančP" opisal v svoji knjigi in P8 zgoščenki. Na sledpji ta op1 lahko najdemo pod izbif" Vprašaj Billa, Poveži, Zadržki Prihodnost. Zadrga sev* da vsebuje najpomembneje5 napovedi Billa Gatesa, kot 8» hiša prihodnosti ali digitalP8 denarnica, vtem ko prva odpU" kratke videoodgovore P8 različna osnovna vprašal# druga pa nastavitev prog# ma Explorer, softvera za dostrf do Interneta. Zanimiveje, P8 je Gates na zgoščenki prik9' zal tudi sebe in svojo ženo W nindo French, kije tudi Z9 poslena pri Microsoftu. N9 smejani zakonski par si labk" takoj ogledamo pod hipert# stualnim določilom z njenih imenom.
Kar pa zadeva bližnjo prib9 dnost poslovne rabe rač0' nalnikov, je Bill Gates pre° nedavnim predstavil zasP° vo “personalizirano-pove#
ne pisarne” (personaliz6" connected Office), kjer je os# dnji dejavnik operacijskis, stem, ki omogoča povezovaP)5 najrazhčnejših informacij -P9 povedi o prodaji, video, diagr9 me, dokumente -, skozi k9 tere se uporabnik pomika b# odpiranja aplikacij. TakšP® močno integrirano okolje P’ povezovalo živo izmeiijaV5 dokumentov, založništvo P9 Internetu, videokonferenc9 inteligentno pomoč pri zbira# določenih vrst informacij H
podobno. Strojna oprema
zaobsegala tehnologijo za tr9 dimenzionalno grafiko, vb9 dne naprave za glas, pero !8 video, modemsko tehnolog!)5 za kombinacijo glasu in P9 datkov, ISDN ter modeme v kabelsko televizijo.	.
Skratka, tako vidi razw računalništva v prihodnj®1: desetletju človek, ki gaje F sec Števen Levy pred nek9 meseci v tedniku Business We®8 takole opisal: »Kralj Comdek9 če ne že celotne računalniSk industrije, ali morda celo sa# prihodnosti - vsekakor n® bogatejši človek na naš01?
planetu, in nemara tudi najbet pameten.« Esad cJakupo^'
-
| Odlomki iz dela in življenja Slovenk v zzodovini
«oat. Slovenke sc anale v vseh ofKlODjm prislunnltl potrebam naroda in so v največji meri vplivale na ohranjanje in rasrvijanje SLOVENSTVA.
Že zgodaj sem se srečala v svojem poklicnem in čroibenemdelnsvpraianjempolcaajaženakindrnžine. mnogokrat sem se vprašala, kako so živele in delale Slovgakevpreteklih časih. laKala in prebirala sem staro f8v4|0f K&pislcG o življej^Ju žcnslCe Ob predstavitvi teh odlomkov,	V!!!£o£2'?l«!1*
»kih zapiskih, se zavedam, da to ni celovit pregled, 4a ni zgodovinsko urejeno gradivo, da bi o nekaterih vsebinah lahko napisala ie več in da ta del prikazuje življenje in delo slovenskih žensk le do leta 1986. Upam, da bodo morda raziskovalne institucije nekoč tudi o tem kaj več prispevale.
Ob prebiranju tega gradiva sem imela grenak obču-
čeprav so to korenine sedanjosti. Podobno ugotovitev so mi povedale strokovnjakinje, ki se ukvarjajo s položajem ženske in me spodbudile, da te odlomke Posredujem javnosti.
v »demokratični družbi« ponavljamo podobne zahteve Po enakopravnosti.
Vseh razmišljanj.
V vseh zgodovinskih obdobjih so morale prisluhniti potrebam naroda » Od poganskih časov do leta 1926 • Slovenke so bile naiboli navdušene bralke Trubarjevih kn jig • Zenske so nastopale kot protestantske pridigarke
1‘ J® nepretrgana veriga življenja e *n ustvarjanja predhodnih ge-\ ^eracjj. Le na takih osnovah j lahko najdemo pravo vsebi-. 110 narodnega razvoja.
Slovenke so imele v vseh “ksih pomembno vlogo na socialnem, kulturnem, vzgojnem, ■zobraževalnem, verskem in :« gospodarskem področju. Čeli Prav njihove pravice niso bile 8 Opisane, so pomembno vpli-f vale na narodni razvoj.
>	Ženske roke so izdelovale i lončeno posodo, razne okraske, 1 oblačila iz volne in konoplje,
' oblikovale lesene predmete, \ ra-zna orodja, pri tem pa upo-, Tab]jale različne tehnike. To , Je bil tudi začetek obrtne deja-( vnosti.
0 V času vojn, uporov, lako-5	bolezni, preseljevanja so žen-
S	nosile glavno breme skr-
0	oi za družino. Mo^je so odhajali
ji tuje in mnogi so umirali na f bojnih poljanah za tuje inte-:	Žene so obdelovale zemljo,
1	ohrapjale in razvijale narod-
>	Po kulturo in zavest sloven-! ^a. Ženske so doživljale razne 1 oblike izkoriščanja, poniževanja
111 trpljenja, bile so dvojno izkoriščane, socialno-ekonomsko ^ot delavke-kmetice in kot človek brez političnih pravic. Slovenke so dokaj pozno prido-oile pravico do izobraževanja, Pied prvimi poklici so bile ^Ožkinje, perice, dninarice, dojilje na tujem itd.
Vendar so ženske v vseh časih ponosno, junaško premagovale težave, znale so se tudi upreti tujcem, ponižanju, zato so bile za zgled ženam mnogih narodov v Evropi in posvetu.
Žensko vprašanje je bilo v zgodovini večkrat izpostavljeno, toda nikoli zadovoji-vo rešeno. Pred 100 leti so žene ustanovile prvo SPLOŠNO SLOVENSKO ŽENSKO DRUŠTVO v Ljubjani, kije pomembno vplivalo na uveljavljanje žensk v družbi.
Danes, na pragu 3. tisočletja, še vedno ponavljamo zahteve po enakopravnosti žensk, čeprav smo z delom in znanjem že dokazale enakost na vseh področjih dela in družbenega živjenja.
Čas poganstva
V poganski dobi so Slovenci zaznamovali nekatere naravne pojave, kot so: rojstvo, jubezen, smrt, pomlad, zima, poezja itd., jih poosebljali z boginjami in polboginjami, npr. Živa, Morana, Vesna itd. Iskali so še razne nadevke, npr. vile, morske deklice, deve, Žalik bele žene, rojenice, sojenice, ru-salke itd. Po vdoru Frankov in Germanov seje umičevala slovenska mitologja, tujci pa so vsiljevali svojo kulturo. Nemške plemkinje so zasenčile položaj Slovenk. V času potu-
jčevanja slovenstva in slovenskega bogastva so prav žene ohranjale narodno zavest. Pri tem so bile še zlasti prizadevne kmetice, ki so kasneje pridobile še meščanke. Žena je ostala neomajno zvesta slovenskemu jeZliGi, šICVSU-ski pesmi in molitvi, ohranjala stare običaje in jih prenašala na potomstvo. Mož Slovenec je v dolgih letih trajajočih vojn živel pod pritiski tujcev in tako izgubljal narodno zavest. Mnogo žensk je prisililo svoje može, da so govorili slovenski jezik.
Kar niso oropali tujci, so umičile vojne, bolezni, lakota in gosposka oblast. Kmetice so obdelovale zemljo, hranile izčrpani narod. Morale so skrajno varčno gospodariti, daje revno ljudstvo vzdržalo še davčno izkoriščaije, ki ga je naložila državna, cerkvena in grofovska oblast. Ta ženska moč je veliko prispevala, da se je narod ohranil, se upiral tujcem in končno tudi zmagal.
Slovenke v času reformacije
Veliki viharji, ki so v začetku 16. stoletja divjali v Evropi, med katoliško cerkvjo in zagovorniki temejnih reform, so posegli v živjenje slovenskih judi.
Katoliška cerkev je obvladovala bogato premožerje, na drugi strani pa je bilo revno ljudstvo. Višji duhovniki so postali politični funkcionarji, zahtevali so politično oblast, imeli velike dohodke, nižji duhovniki so imeli le skromna sredstva za preživetje, zato so delili usodo z revnimi ljudmi. Razdejane so bile kapla-nije, cerkve, ljudstvo se je utapljalo v praznoverju, šolstva ni bilo, razširjene so bile razne bolezni, predvsem je bila usodna kužna bolezen, med duhovniki so se pojavljali vse večji spori in nesoglasja, preprosto ljudstvo je bilo nasploh nesrečno in nezadovoljno.
Slovenski plemiči, le-teh ni bilo veliko, sinovi posestnikov so iskali izobrazbo na tujem, predvsem v nemških, švicarskih, luteranskih, kalvinskih in evangelijanskih mestih. Domov so se vračali z novimi idejami, med katerimi je bilo tudi »luteranstvo«. Pojavili so se »prekrščevalci« v mestih in
na vaseh, nastala je verska zmeda, katero so množili že tako imenovani »mučeniki«, »štiftarji«, zamaknjenci« in »skakači«.
V tem času se pojavi Primož Trubar (rojen 8. junija 1508= leta) na Rašici pri Turjaku. Vzgojen je bil na dvoru tržaškega škofa Petra Bonoma, humanista in liberalnega prosvetljenca. Tu seje Trubar seznanjal z rimskimi pesniki, pa tudi s spisi Erazma Rotterdamskega in francoskega verskega reformatorja Kalvina, torej srečal se je z ljudmi, ki so zahtevali verske reforme. Tako seje Trubar še mlad navzel protikato-liškega duha.
Ko je Trubar postal 1530 leta žunpik v Laškem in obenem vikar v Radečeh, se je srečeval z ljudmi, ki so širili vesti o prikazovanju Marije in nadnaravnih prikazni, kot
kazen za verske zmede. Neka ženska je zahtevala po božjem naročilu, da morajo krajani sezidati cerkev, sicer bo kuga pobrala vse. Duhovniki so zgradili leseno cerkev na Kom-poljem, v njej maševali in pobirali darove. Trubar tem pripovedim ni veijel in je moral zapustiti župnijo. Leta 1539 so v Skalnici nad Solkanom zgradili kapelo, kjer seje nekaterim prikazovala Marija. Odtod je nastala slavna Sveta gora. Trubarje pridobil ugled v Ijubljani in je leta 1531 postal stolni pridigar in tako širil reformatorske nazore. Že septembra 1547 je prispel kraljev ukaz, naj se zaprejo voditelji
lutrovskega gibanja, med temi tudi kanonik Trubar. Tako je moral Trubar pobegniti v tujino. V Rotenburguje postal pridigar. Kasneje seje poročil z Barbaro Klaus, kije bila celjske rodbine. Iz tega zakona se mu je rodilo dvoje sinov in troje
hčera. Tjniuarjs Ista 1500 feciaJ
prvi slovenski knjigi ABECEDNIK in KATEKIZEM in tako postal začetnik slovenske književnosti. Vztrajno je pisal in izdal še več knjig v slovenščini. Medtem pa je slovenska krščanska duhovščina zanemarjala ljudstvo, ki ni bilo deležno božje besede, božičnega in velikonočnega slavja v slovenski besedi. Trubar seje vrnil 1661. leta med rojake. Tedaj gaje grofica Kristina, žena Huberta Turjaškega, povabila na blejski grad, kjer so ga Ljubljančani sprejeli s častmi. Kar 20 konjenikov mu je jezdilo naproti, sprejela
pa ga je tudi truma Slovenk in Slovencev. Konec leta 1565 je bil Trubar ponovno izgnan iz Slovenije, se vrnil v Teu-bingen, kjer je tudi 1586. leta umrl.
Slovenke so bile najbolj navdušene bralke Trubarjevih knjig. Ženske so se oprijele Trubarjevih idej, saj so bile dolga leta zaničevane in trpinčene, zavedale pa so se tudi zgodovinske prevare slovenskega naroda. Me njimi so bile še zlasti aktivne plemkinje, posestnice in kmetiče. Zanimivo je še to, da so sledile ženskemu uporništvu tudi služkinje, hišne gospodinje, ki so preživljale čas ob kolovratih,
namesto da bi se udeleževale verskih obredov. Kristina Turjaška, grofica Spar, soproga največjega kranjskega velikaša Herbarta VII., je podpirala širitev Trubarjevih luteranskih naukov in jo je Trubar poimenoval za dobro poučeno žensko. Julija Kočijanarica, posestnica gradu Kaižen5u9R v Begupjah, je leta 1572 v starem stolpu uredila protestantsko molilnico. V njej so se zbiral kmetje, meščani, gospoščina. Med pridigarji je bil tudi Jurij Dalmatin. Nadvojvoda je ukazal leta 1586 sežgati molilnico. Ana Neu-manova, lastnica gradu Čaše v Ziljski dolini, bogata in vplivna gospa, je podpirala protestantizem. Podobna njej je bila tudi Suzana Oberbugar-jeva, prednica mekinjskega samostana, ki so jo preganjali zaradi protestantizma. V Kamniku, Slovenj Gradcu in še v nekaterih krajih so ženske nastopale kot pridigarke, medtem ko krščanstvo takrat ni priznavalo ženskam nobenega mesta v svoji liturgiji.
Odmevi žensk v protireformaciji
Luteranstvo je preplavilo slovensko deželo, predvsem zaradi kulturnega razcveta. Nova vera se je širila zlasti pri plemstvu in meščanih, pa tudi kmečko ljudstvo seje navezalo nanj. Le habsburški vladarji so ostali zvesti katoliški veri, zato so izdali zakon o prepovedi luteranstva. Pričela se je brezobzirna gonja proti protestantom. Zapirali so pridigarje, podirali protestantske kapelice, sežigali slovenske knjige, mnogim graščakom in meščanom so zaplenili posestva, če se niso odpovedali luteranski veri. Nad 800 plemiških oseb se je izselilo v Nemčijo, Ogrsko in na Češko. Tako je bilo uničeno bogato slovensko slovstvo, narod pa je bil ponovno potisnjen v revno životarjerje. Med preganjanimi je bilo veliko žensk, kj. so podpirale luteranstvo. Škof Hren je izdal stroge zaporne kazni, tako za ženske kot za moške. Npr. Klaro Jevernikovo iz Tržiča so 16. oktobra 1615. leta zaprli v stolp, Kjer je več kot leto dni preživela ob vodi in kruhu; takih ujetnic pa je bilo še mnogo.
(Nadaljevalce prihodnjič)
»Slovenska žena - slovenska matll Kakor radi za-merCavamonarodzrtfegovo vrhitfoplašijo, tako Iščemo slovenske žene po krivem le v našem mladem meščanstvu In uradništvu, kije bilo boj) In usodneje Izpostavljeno, nego živa masa preprostega ljudstva. Ge nam je bilo ženstvo »višjih slojev do nedavnega zanesljiv tlako-
duha, nam Je ost Je široki narod v svojem Jedru zdrav m so vse pjego-
vse, kar Je zvodenelo v nedozoreli vrhnji plasti ali utonilo v tvjstvu: lahko smo izgubljali, zakaj ona je dajala dobrega v izobilju. Ejer pa je prišla preprosta slovenska žena do sinjega spoznanja in Jasnejše zavesti o svojem mestu sredi naroda m o usodi tega naroda sredi drugih usod, jo vidimo vedno fanatično
Vladimir Levstik
■ :
Dovršenost prihaja iz Amerike
Mercedes je za prosti čas zasnoval nov avtomobil, novo inačico avtomobila super G, ki °a bo zabel proizvajati za ameriške petičneže. JCegova tovarniška oznaka je AAV (Ali Ac-«viti Vehicle). V prvem letu, leta 1997, naj m s proizvodnjih trakov prišlo 65 tisoč sodobno oblikovanih terencev. Delavci v Ala-,0artii naj bi jih poleg za Američane proizvajali ‘Mi za Evropejce.
Kot kaže, so se pri Mercedesu odločili spoprijeti ^japonskimi konkurenti, ki želijo na trgu z P-ovimi sodobno oblikovanimi džipi prepričati papce, daje to prava odločitev. Mordaje res, “8 upoštevamo, daje večina terencev, kijih Ponujajo tržišču, po eni strani terensko vo-"Uo, predvsem pa luksuzna limuzina, upo-rabna za vsak dan.
Pri Mercedesu seveda kot doslej razmišljajo Mkoliko drugače. Njihova novost AAV bo sodobno oblikovana terenska limuzina z raznovrstno serijsko ponudbo. To bo prvi tere-nec, ki bo z 2,3-litrskim in 150 konjev močnim Rotorjem opremljen s serijsko zračno blazi-n° z navigacijskim satelitskim sistemov. Ta vozniku omogoča definiranje pozicije in izbor najkrajše poti do cilja. Vrhunski notranji opremljenosti bo dodana še videoekranska “Prema za sovoznika. Prvim kupcem bo na v°ho za 52.500 nemških mark.
Ni kaj, Američani (Nemci) so bili vedno izziv “a konkurente, in kot kaže jih bodo tudi to P°t postavili »pred vrata«. Evropejcem bo AAV na voljo leta 1998, in do takrat imajo Japonci nn®, da se lotijo konkurenta.
f
AKTUALNO
Najbolj gledan šport v svetuje po mnerju povprečnežev nogomet, kar seveda ni res. Nagbolj gledanaje Formula 1. S svojim štartom v Avstraliji Je prvo zmagovalno lovoriko prinesla Demonu Hillu (v lanski sezoni viceprvak). Formulo 1 gleda čez celotno sezono 40 milijard ljudi, zato je jasno, da se temu športu namerja tolikšna pozornost in vanj vlaga tako veliko denarja.
ljubiteljev tega športa v Sloveniji ni malo, zato objavljamo koledar Formule 1 za letos.
KOLES AH F 1 ZA LETO 1996
Datum	OP	STEZA
10. 03.	Avstralija	Melbourne
31. 03.	Brazililja	Interlagos
07. 04.	Argentina	Buenos Aires
28. 04.	Evropa	Nurburgring
05. 05.	San Marino	Imola
19. 05.	Monaco	Monte Carlo
02. 06.	Spanja	Barcelona
16.06.	Kanada	Montreal
30. 06.	Francja	Magny-Cours
14. 07.	Vel. Britanija	Silverstone
28. 07.	Nemčja	Hockenheim
11. 08	Madžarska	Hungaroring
25. 08.	Belgja	Spa Francorchamps
08. 09.	Italja	Monza
22. 09	Portugal	Estoril
13. 10.	Japonska	Suzuka
Naš vprašaj
Slovenski vladni uslužbenci so zadolženi za promocijo Slovenije in nenehno tarnsjo, da nas v svetu premalo poznajo. Logično, da državo z dvema milijonoma prebivalcev (Miinchen jih ima nekaj 100.000 več), ni modro predstavljati zun^j, ampak jo je treba začeti predstavljati tistim, ki stopijo vanjo, na kraju samem.
To lahko storijo tako, da tujcu vsaj z oznakami krajev drugih držav jasno povedo, da ti niso v Sloveniji, ampak v drugi državi. To velja predvsem za kraje iz Hrvaške, glede katerih ima tujec občutek, daje to še vedno država izpred leta 1991.
V uredništvu DE Panorame smo se zato odločili pooblaščeni in odgovorni vladni službi zagotoviti tisoč nalepk z oznako HR, da bi vaj hrvaška kraje označili in tako tujce opozorili, daje Zagreb v Hrvaški in ne v Slovenji. Nalepke bomo pristojni uradni službi izročili takoj, ko bo za to pokazala interes. Pa dobro promoejo vam želimo, saj ste zarjo plačanil
Pripravil: J. Temlin
Vzdušje v politični Sloveniji v zadnjem času še nekako najbolj spominja na dan odprtih vrat v kakšni norišnici. Seveda bo kdo porekel, daje takšna prispodoba možna in celo pogosta za vsako politično okolje. Že res. Samo da zlepa ne boste našli dežele na tej ali na oni strani Alp, kjer bi se tedensko ali kar dnevno zgodilo toliko političnih neumnosti, škandalov, pretresov itd. kot pri nas.
Tako ni potrebno prav veliko fantazije, da bi uganih, kaj je Janševo stranko gnalo, da je skonstruirala celo serijo volilnih predlogov, ki jih na eni strani vlaga y parlamentarno proceduro, da bi na drugi strani istočasno zahtevala referendum o popolnoma nasprotnem in drugačnem volilnem sistemu, kot ga predlaga v parlamentu. »Ali se ta stranka s svojim vodjem zajebava ali pa inovatorji teh bedarij predstavljajo dobro in reprezentančno izbrane primerke politično motenega perso-nala, ki zaradi intenzivnih stikov in nenehnih frustracij počasi izgublja realitetni občutek oziroma distanco do političnih pacientov, to je volivcev in volivk«, me je poučil eden od znancev včeraj na cesti, ko sva se srečala. Lahko bi mu celo pritrdil, toda reje bom navedel svoje argumente. Ti so seveda klasično politični, pa vendar po vsej verjetnosti bliže resnici. Za kaj gre?
Veliki samozvani vodja slovenske desnice je preprosto ugotovd, da če se bo zanesel samo nase in na svojo stranko, še dolgo ne bo imel oblasti v Sloveniji. V zadnjem času paje tudi v javnosti stranki močno upadel ugled, tako da so ga na lestvicah prehiteli celo njegovi “bodoči” koalicijski partnerji (SLS), močno pa se mu približuje tudi druga socialdemokratska leva stranka—ZLSD. Prav tako nikakor ne more izbezati krščanskih demokratov iz oblastnega okovja liberalne demokracije. Vodja ne more.razumeti, da se Peterle drži kot pijanec plota svojega reka: »Če Krščanskih demokratov ni zraven (v koaliciji strank slovenske pomladi, namreč), je to za nas dobro znamenje.« Zato mu je že ničkolikokrat javno in nejavno pisal pisma in prošnje, naj se mu Peterle pridruži. Peterle pa vedno najde kak »pameten« izgovor in mu, jasno, nikoli ne odgovori. In Janši je očitno prekipelo. Zato mu je zadnje sporočilo za sodelovanje v »zmagoviti« koaliciji poslal kar preko predsednika parlamenta Školjča, s tako imenovano
iniciativo za referendum o večinskem volilnem sistemu.
Toda kot kaže, tudi ta »finta« Peterleta ne bo omehčala. Njegova stranka je namreč v svojo oceno te pobude zapisala: »Z zadnjo pobudo Socialdemokratske stranke se ponavlja zgodba iz leta 1992, ko so stranke slovenske pomladi, vključno s SKD (SDSS pa je temu nasprotovala) podpirale zamisel o večinskem volilnem sistemu, vendar zanjo niso mogle dobiti potrebne večine v parlamentu. Tudi danes je ideja 0 uvedbi večinskega sistema pri danem razmerju političnih sil v naši državi na meji politične fantastike.«
Ta ocena nedvoumno pove, da Janša in njegova stranka razbija po durih, ki
dnjem času zgoščajo praktično vsi prepiri in škandali slovenske politične scene, pokazala, da njena napadalnost in »zlopamtilo« nista posledica slabe kontrole emocij, ampak rezultat načrtovane, racionalne presoje. Seveda predvsem v svoj prid in ne v prid volivcev. To posebej poudarjam. Drugače rečeno, maščevalnost in sveta vojna sta del njenega zavestnega in vse bolj sprofihranega, a tudi vse bolj zoženega političnega boja in političnega programa za volitve konec leta. KONFRONTACIJA in še enkrat KGSFROntacUA ter delitev slovenskih državljanov na dva bloka, je temeljni cilj. Predlagani referendum in volilni sistem sta samo sredstvo, kako ta cilj uresničiti.
ni nikakršen visok državni funkcion^ in še in še. Ko so on in njegovi nekdaS nan sotovariši in današnji gospodje obljub^,Se temu istemu malemu človeku (ki pa tald1 s,n' ni bil tako majhen, kot je danes, kajti iDC1!6! je delo, plačo in še kaj) Indijo Korom&--„JU dijo, samo dahi ga podprh. Toda danes]?,st več kot jasno, da so to izkoristili za pc j\tl njenje svojih žepov, in ko je zmanjkal'
da bi kaj dah še malemu človeku, sojjj^
ponovno obrnili na tega malega človek
Vendar se danes obračajo, pC mOjem skroU ^
1
'.••■X,


___

■ '■ 'X. - s&i: ■
so že nekaj časa na stežaj odprte. Vse od leta 1992, se pravi takoj po takratnih volitvah, so imeh vse možnosti, da bi ubrali refleksivno pot ter sebi in vsem drugim prihranili neokusne podobe regresa, ki ga doživljamo v teh dneh. Ker so bili zraven, kot parlamentarna in vladna stranka, čeprav so ujeli šele zadnji vagon zadnje kompozicije v vlaku za parlament (vanj so prišli predvsem po zaslugi proporcionalnega sistema, sicer bi bil Janša danes v isti vlogi kot Gros) bi lahko takoj dali pobudo za spremembo volilnega sistema. Pa niso. Zato je nedavni radikalni zasuk logična posledica težav te stranke in obenem njena korigirana strategija. Preprosto so ugotovili, da do 50 odstotkov in več skupaj s strankami slovenske pomladi ne morejo priti na naslednjih volitvah. Večinski sistem pa omogoča, da prideš do oblasti tudi z manj kot polovico glasov volivcev, tako kot na primer na Hrvaškem, kjer ima dvotretinsko parlamentarno večino HDZ, kije dobila le slabih 40 odstotkov glasov volivcev. To je vsa modrost te ideje o večinskem volilnem sistemu.
Tako je stranka, okoli katere se v za-
Skratka, nekdo si prekleto srčno želi, da bi bil na opaznem in vplivnem mestu, pa čeprav mu tega volivci in volivke ne bi zaupali. Kako naj v tej zmedi ravna »mali človek«, za katerega se bori vodja pravih in avtentičnih socialdemokratov, ki paje v zadnjem času pridobil - zelo nerodna zadeva - vse atribute pravih komunističnih kadrov: brezkompromisnost, strahospoštovanje, neformalno moč, nagnjenost k militarizmu, ignoriranje prav-noformalne procedure itd? Odgovor je na dlani. Mah človek potrebuje kurz, potrebuje nekoga, ki bi znal pokazati, povedati, kaj je prav in kaj napačno, kaj pristno, kaj kameleonsko. In predvsem mah človek potrebuje orientacijo za naprej. Da ne bo zopet delal napak in se navduševal nad pohtičnimi koncepti in vsebinami, ki se bodo sčasoma pokazale za napačne in vsega sramu vredne.
In tu smo pri zgodbi, ki smo jo slišali že v začetku tega desetletja od tega istega vodje inborca za malega človeka. Na začetku tako imenovane demokracije, ko je ta vodja imel le kavbojke in bicikel, danes pa ima lepe obleke, kravate, limuzino, dobro streho nad glavo, veliko potuje po tujini, čeprav
nem mnenju, lahko le kot »zaslugarji«, Jinj| ububožanost tega malega človeka. Sjr Kakorkoli že, potek razprav in načeli1 vztrajanje pri nasprotnem volilnem stemu, ne glede na to, ah bo parlame£tin tarna večina (ah volivci ^acj vohvke na referendumi 'be privolila v proporcion^ ni, kombinirani ah večini [Ua: sistem, kažeta, da se & avc sedanji poslanci odli&Hdi počutijo in da se bo veči^ir njih stožilo po vsega-z]ž dei krivem poslanskem sedeži In kaj je tako privlačne^ na njem? Atavizem, kij1 ^ omogočal v vsakem trefli lev tku histerični obračuD1 Ves svojimi pohtičnimi napr0* ‘a& niki. Z decembrskimi Valitvami bo tako konec l^lj
------------- kotnega pohtičnega nast° ^
pa, v katerem je zados^ a val ceneni oportunizem, demagogija, pi’(1 •
ceduralna fantastika in še kaj.
Če gre verjeti razhčnim javnomnenjski1’ raziskavam in tipanjem, se bodo tokrC.
vohvci odločah v glavnem na temelju f zitivnih programov kandidatov in stram (
To pa bo seveda postavilo v neprijeten polo® ^ marsikaterega kandidata, saj se bo pok8 ^ zalo, da pravzaprav ni sposoben oblik8 ,al’ vati relevantnega stališča o nobeni pomenit11 ^ stvari. Naenkrat se bo pokazalo, da vrača«1 ^ premoženja, denacionalizacija, privatizai#: v strukturne spremebe in oživitev gosp8 darstva, usklajevanje tržnih mehanizm0 s socialno državo itd., da vse to niso ideol< ^ vprašanja, rešljiva z nekaj splošnimi ob: v slogu »treba bo več in bolje delati«, >tre\ ba bo kadrovsko obnoviti gospodarstvo1’ »trebabo odločanje prepustiti strokovnjakoit itd., ampak sila nepriljubljeni, dolgočasi in počasni strokovni postopki.
hi tako postane jasno, zakaj je treba pr6?^ volitvami narediti meglo s prepiri m6’ pohtičnimi strankami o vrsti volilne# zakona. Ne zato, da bi bilo volivcem jutf kaj bolje, temveč zato, dabibilostrankarsk^oia veljakom jutri še bolje, kot jim je dane8, m
Sulttf; b iar
r
'5:
Franček Rudolf:
Praktični fundamentalizem
Sveto načelo Spomenke Hribar
V spisu “Ustavite desnico” je Spomenka Hribar postavila politično načelo: sodelovati s katoliškimi skrajnežije nemogoče. Prav tako ni mogoče sodelovati s strankami, ki s to stranko (SDK) sodelujejo. Tako je najprej razpadla Slovenska demokratska zveza. Potem paje še Demokratska stranka, kljub slavnim imenom iz slavne slovenske zgodovine, pravzaprav izgubila na volitvah. Dobila je tako malo sedežev v državnem zboru, da se je kasneje razcepila na še dve polovici.
Načelo Spomenke Hribar je dr. Janez Drnovšek takoj postavil na glavo: vendar, ko se je izkazalo, da lahko SKD in ZLSD sodelujeta z LDS, s tem še ni ovrženo Spomenkino načelo. To načelo bo ovrženo (ah pa potrjeno) na letošnjih volitvah.
Če bo Spomenkino načelo potrjeno v povsem čisti obliki, tako kot je Spomenka menila, ko je pisala “Ustavite desnico”, potem bo na volitvah zmagala Združena lista socialnih demokratov: ker je pač, četudi skrajno pozno, pokazala, da ne misli sodelovati ne z Liberalno demokracijo Slovenije ne s Slovenskimi krščanskimi demokrati.
Nerodno pri tem je, daje s tem Združena lista pokazala tudi svojo slabost: namreč, da bo ob kakršnem koh izidu vohtev težko prepričala
ti dve stranki za sodelovanje, tudi če bi bilo kaj takega neizogibno. Po razpadu trojne nenaravne koalicije je danes jasno, da sledi Združena lista vodilni ideji Spomenke Hribar. Torej svetemu načelu, ki je bilo dovolj pomembno in činkovito, da je razsulo Demos, končno tako široko koalicijo, da bi sejo že zaradi moči splačalo dograjevati in vsekakor obdržati, innačelu, ki je Demokratsko stranko na prejšnjih volitvah zmar-ginaiiziralo. Tako rekoč v hipu
(Vprašanjeje seveda, zakaj potem Spomenke Hribar ne izvolijo za predsednico stranke - če že sledijo njeni teoriji.)
Načelo Spomenke Hribar je načelo, daje osvobodilna fronta, daje fronta različnih strank pač potrebna v vojnah in prevratih, da pa je takšna splošnonarodna zveza v zares demokratični državi precej neproduktivna. Cokla razvoja. To pa zato, ker je nemoralna in sploh nagnusna.
Nekatera načela imajo dve plati: Spomenka Hribar je
spravila na oblast Lojzeta Peterleta, Lojze Peterle pa je že precej kmalu pozabil, daje na oblasti samo zaradi Spomenke Hribar, zaradi enega pjenih prejšrgih načel, razvpitega načela o spravi. Lojze Peterle je eden tistih slovenskih politikov, ki ne bere dovolj natančno političnih spisov. Ni edini. Se ko ne bo nobenega sledu več o tem, kar so pisali Bučar, Pučnik, Janša, Kacin, Tine Hribar, Urbančič, Šeligo, celo znameniti Slavoj Žižek, bodo spisi Spomenke Hribar izzivali k pisarju priročnikov. “Kaj je Spomenka resnično rekla?”
Drugi, ki seje oddaljil od oblasti, ker ni sledil Spomenkinim načelom, je Janez Janša, nekdanji najtesnejši Spomenkin sodelavec ravno iz vrha Slovenske demokratske zveze.
Ko danes pričakujemo letošnje volitve, čakamo, kako jih bo preživel dr.Janez Drnovšek, politik, ki ga je Spomenkino sveto načelo pripeljalo na mesto predse-
dnika vlade, in tisti pohtik, kije to Spomenkino sveto načelo neprestano kršil na najbolj grob način.
Letošnje volitve morajo odgovoriti na vprašanje: ah se je večmi LDSa splačalo počasi likati, omiljevati, korumpirati in prevzgajati tako desne kot leve skrajneže.
Demos je razpadel tisti hip, ko je Spomenka Hribar dojela, bolj s čustvi kot z razumom, daje katoliška desnica nepoboljšljiva ravno tako, kot je nepoboljšljivo trdo komunistično jedro. Demokracija ne zadošča, da bi se ljudje spremenili. In če se konča sistem, kije nastal zaradi popolne komunistične prevlade znotraj Osvobodilne fronte, in če se ta sistem konča tudi zato, ker seje v zadnjih desetletjih komunistične pra-voverneže dalo civilizirati in poboljšati (vsaj na področju Slovenije), ne eno ne drugo ni razlog, da bi se poboljšah tudi desni skrajneži. Posebno ne, če so na oblasti v nekakšni fronti, kakršen je bil Demos, in si lahko prisvajajo članstvo drugih strank pač preprosto za navdušujočim moralnim zanosom.
Literarna dilema je postala politična tema. Teoretična misel, oprta na zapleteno marksistično zgodovino, je ravno pri Spomenki Hribar v času, ko je bila pohtičarka, postala vzvod za popoln prevrat v političnem življenju države. Ne samo, da mi
prihaja na misel, kako bi obdelal nekaj deset strani citatov iz Spomenkine knjige “»Svitanja« iz leta 1994, prihaja mi na misel, da bi danes, leta 1996, bilo potrebno ponovno razvozlavati nasprotja iz časa druge svetovne vojne, posebno še nasprotja iz mehanizma, ki je znan kot Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Najprej se ustavimo ob svetem Spomenkinem načelu, potem se moramo vrniti k načelu o spravi in potem, ko vidimo, da se Slovenci nočejo m nočejo učiti zgodovine, m še bolje, da se iz zgodovine nočejo ničesar naučiti, potem lahko pred volitvami (in pred možnimi spremembami volilne zakonodaje), ugotovimo samo: da bodo tudi nove volitve predvsem spopad Slovencev z zgodovino. Do kdaj še? In kolikokrat še?
Priložnost Janeza Janše na letošnjih vohtvah je, da zmaga sam: posebno še brez povezav z navezami, ki bi ga lahko kompromitirale. Torej, da zmaga z velikim zaletom ob velikem tveganju po najbolj svetem načelu Spomenke Hribar.
Dve možnosti sta: Da se Združeni hsti socialnih demokratov in Slovenskim socialnim demokratom zgodi isto, kar se je demokratski stranki na prejšnjih vohtvah. Ah pa, da se jima zgodi nasprotno.
Marginalizacija.
!ku
'N,
■al
Ali zmaga, ob popd11 L, polarizaciji, seveda. J Kaj je boljše, imeti strani N s čistim konceptom in Č1&8 Q stvom, kije zanesljivo ih'85^ se mu prikazujejo vsaj bližno isti ideali, ah id®8 stranko, ki združuje vrS«J najbolj nemogočih in najt011 ^ sumljivih nasprotij?	J^i
Na podlagi izkušenj zadri,) petih let lahko ugotavljaj ‘ P razliko: enotne injasne straj ^ bodo privlačevale omahljN8® in se torej širile, stranke, stavljene iz nasprotij, pa bj žrebale velikokrat in z nizldII, JjA vlogami m ob silnih može8 Js stih raz padarja.	,
V čisto kruti slovenS^ c vsakdanjosti je po moje1^ skromnem mnenju več ijetnosti, da manjša straij “] narase, kot da se veri zmarjša. Pri tem pa mi jasno, katere stranke ijk, nijo o sebi,da so majhne ^ inj; katere menijo, da so vel®8 Koliko skrajna je laM Slovenija m koliko skrajno8^ je potrebno, da se majjV narod obdrži? Na to vpraša«; Vi bom poskusil odgovoriti ^ jiji nekajkrat v naslednjih ri8 secih. Pot od kompromis0'^ do avtoritarnosti je krat j’ pot od avtoritarnosti avtoritarnosti je še kraj88''jr Mogoče je res skrajni 58jj'.[• da se število strank na S]0' r venskem drastično z manj88 ^ Vendar ob zdajšnjem voj. nem sistemu m razmerju8 * v državnem zboru je to K8 majda verjetno.
aOR
«11

OPLETANJE V PODJETJU INDUPLATI?
3«
a® ^mje povedala Branka 'Sekretarkarepubliškega tf* 1I'dikata, je bilo po objavi m1 JJle8a pisma o problemih [»('‘JUInduplati iz Jarš (glej iS, .lStfan 11) več sestankov, po Jetudi več pisem. Najprej . al, vodstvo sindikata po-3 S.^Uplati. Bili smo pova-,p11 Ivo Kuljaj je o neresni-pj bi jih vsebovalo ano-^p!snio, poročal v DE št.
’ ^kasnejeje bil sestanek ,1!) I^dikata podjetja Indu-t $ [^j nismo bili povabljeni, iel pa sta tudi Branka ,j) 11 Predsednica območne ^^jeZSSS Domžale Da-
^ ^tankaje Delo poročalo Med drugim je obja-“r0 direktorja Gorana Iv-^tni! njeS0V0 podjetje na 1« h 'n C*a delavcem ni z‘ aenarja. Direktorja, ki je it i''lm P°vedal, da bodo brez 'v«ečaj v pol leta, soude-;1- /Stanka podprli. V poročilu P,6 v Polkrcpkem tisku obja-C ' est. da je Branka Novak pO aSencijj za plačilni promet revizijo poslovanja v ^ |i?^uPlad. Novakova nam gW J^Ia, daje vlogo za proučitev 3t0 _ anonimnem pismu odpo-jfO"*-februarja.
J objavi je Goran Ivkovič jillj.1 sestanek pri Dušanu JO pTako kot na obeh prejš-pO^kih, je direktor tudi to-pl* ’ ® je 1. marca, skušal 3$ aževati delo sekretarke 'P ,| organizacije ZSSS za P m ’ k' naj bi uredništvu po-P ■ a omenjeno anonimno iJlf J? “Ha zanj najbolj odgo-jjjj d Novakove je zahteval pff' vIoge, ki jo je poslala 30(1
0 ---------------------------
agenciji za plačilni promet.
Medtem ko je Novakova premišljala o njegovi zahtevi, je dobila pismo predsednika sindikata podjetja Induplati Rika Kregarja s sklepi delavskega sveta podjetja o podpori direktorju za nadaljnje vodenje podjetja in tudi o zaslugah za dosedanje uspešno poslovanje. Delavski svet je poleg tega sklenil, da bo tožil pisca anonimnega pisma, ker naj bi bila z njegovo objavo podjetju prizadejana moralna in materialna škoda.
Branka Novak je sindikatu podjetja Induplati in direktorju odpisala 11. marca. »Prošnje, ki sem jo naslovila na agencijo za plačilni promet, ne bom umaknila in ne preklicala. Prepričana sem, da bo koristna v smislu pridobitve pravih podatkov s strani pristojne institucije. Zavračam obtožbe, da oviram proces lastninjenja, saj nisem zahtevala revizije morebitnega oškodovanja družbenega premoženja. Zavračam tudi vse druge navedbe v zvezi z odgovornostjo sindikata,« je zapisala Novakova. Že naslednji dan ji je odgovoril Riko Kregar, predsednik sindikata podjetja Induplati. Pravi, daje zaradi njenih odgovorov prizadet kot delavec in pošten sindikalist.
»Revizija ni edina pot za pre-vetjanje resničnosti podatkov,« je zapisal in dodal: »Če sumite našega direktorja za kakršnekoli nepravilnosti, bi ga lahko ovadili, ne pa da bomo oškodovani tudi ostali zaposleni.« Omenja še zadolžnice, ki naj bi jih delavci uporabili pri lastninjenju, pabijih revizijaogro-zila. Novakovi očita, da bo Sindikat delavcev tekstilne in usnjar-sko-predelovalne industrije, namesto da bi ščitil 600 zaposlenih v
tem podjetju, uničil prav toliko delovnih mest. Pismo Novakovi zaključuje z opozorilom, daje odprla manevrski prostor za konkurenčne sindikate in da je zadeva že močno spolitizirana.
Dl I \\SKA URAMI NICA il.n.M I juhljaiKi. l);tliiMlim>\a 4
»Zaradi vsega, kar se dogaja, in ker zadevo politizirajo le oni, sem vse bolj prepričana, da sem ravnala prav,« nam je povedala Branka Novak.
EK.
SKLEP O OBRESTNIH MERAH ZA MESEC MAREC 1996
PovpreSna stopnja rasti drobnoprodajnih cen za pretekle štiri mesece TOM =12,47%
Obrestne mere za bančne vloge :
pravne osebe
hranilne vloge na vpogled : vezane vloge : -	do 30 dni -	od 31 do 90 dni -od 91 do 180 dni -	od 181 dni do enega leta -	nad 1 leto	2.00% T+0% = 12.47% T+6% = 19.22% T+7.5% = 20.90%	2.00% T+0% = 12.47% T+5%	=	18.09% T+5.5% = 18.65% T+6% = 19,22% T+7.5% = 20.90%
Obrestne mere za posojila :		
	občani	pravne osebe
obročna posojila na :		
- 6 in 12 mesecev	T+ 9,36% = 23%	T+ 9.36% =23%
- 15, 18 in 24 mesecev	T+ 10.25% = 24%	T+ 10.25% = 24%
OBČANI, SINDIKATI, DRUŠTVA, DRUŽBENE IN DOBRODELNE ORGANIZACIJE, MAJHNE PRAVNE OSEBE, VARČUJTE SVOJA SREDSTVA V DELAVSKI HRANILNICI, DA BOSTE USTVARILI POGOJE ZA PRIDOBITEV POSOJILA SEBI, VAŠIM ČLANOM IN ZAPOSLENIM DELAVCEM.
ZA VARČEVANJE PRIZNAMO NAJVIŠJO MOŽNO OBRESTNO MERO, ZA POSOJILA ZAHTEVAMO MANJ KOT DRUGI.
Bančne vloge občanov , društev in dobrodelnih organizacij ima Hranilnica zavarovane. Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu hranilnice Pričakujemo vaše sodelovanje
S spoštovanjem
KAJ DELAJO
V republiških odborih

(Nadaljevanje s sosednje strani)
Podatek je zgovoren dokaz pravne države in njenega nadzora nad izvajanjem zakonov, ki še posebej »iznajdljivim« privatnikom omogočajo izplačilo »registrirane minimalne plače«, ostalo pa neregistrirano na roko. V okoljih, kjer imamo članstvo in organiziran sindikat, so takšni primeri izjema.
Tekma z delodajalci
Da bi preverili sposobnost gibanja naših gostinsko-turističnih delavcev, smo delodajalski strani napovedali bitko na belih strminah Rogle, 29. marca. Vodstvenim in vodilnim smo zagotovili, da ta dan ne bo »stavke«, bodo pa padci, vendar le na smučinah, in to po lastni krivdi.
Stavka v Fitnessu iz Rogaške
V sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije v letu 1995 nismo zabeležili nobene stavke. Razlog za to je bilo dokaj redno izplačevanje plač. Da se lahko zadeve tudi spremenijo, opozarja stavka v začetku letošnjega leta. Zaradi trimesečnega izostanka plač so izgubili potrpljenje delavci, zaposleni v Fitnessu Rogaški. Za dosego zakonitih pravic so morali v končni fazi uporabiti stavko. Ob aktivnem sodelovanju območnega in republiškega odbora so zaposleni dosegli vse stavkovne zahteve.
Ivan Jurše, sekretar
Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva
Ob nedavnem obisku območne organizacije ZSSS v Velenju smo v Komunalnem podjetju Mozirje zaznali probleme, povezane predvsem z reorganizacijo lokalne samouprave. Bojazen med še zaposlenimi glede nadaljnje usode njihovega podjetja je čedalje večja, čeprav so v stoodstotni lasti občine. S svojo dejavnostjo namreč pokrivajo pet novonastalih občin. Kot nam je povedal direktor mag. Jože Kumer, so izdelali razvojni projekt obveznih lokalnih komunalnih dejavnosti, ki jih opravljajo (vodovod, kanalizacija, odvoz smeti, čistilna naprava, vzdrževanje cest, kataster ipd.) ter ga ponudili vsem občinam, da bi jih pridobili za razvoj teh sistemov. Zal se je zadeva zapletla že pri delitveni bilanci. Nobena od občin še ni sprejela ustreznih odlokov, ki bi opredeljevali, kako naj se v njihovi občini opravljajo komunalne storitve. Najbolj seje zapletlo pri določanju cen storitev in razmišljanjih o podeljevanju cenenih koncesij. Ne razmišljajo pa o vlaganjih v infrastrukturo, na primer deponije, kar se jim zna vrniti kot bumerang. Tako stanje onemogoča pozitivno poslovanje, motivacija za delo pada, stroški pa naraščajo.
Ker delavci sedaj ne vedo, pri čem so, in se bojijo, da bodo ob delo, pričakujejo pomoč tudi od sindikata. Vanj je včlanjenih 45 delavcev, torej velika večina. Imajo počitniško prikolico ob moiju, ki pa zahteva precej sredstev za vzdrževanje. Za to porabijo vso članarino, bojijo pa se, da vse večjih stroškov ne bodo zmogli in da lahko izgubijo celo to prikolico.
Dogovorili smo se, da bodo izbrali sindikalne poverjenike za vsako dejavnost v podjetju. Tako se bodo pripravili na morebitno izločitev kakšne izmed njih v druga podjetja. Republiško vodstvo sindikata pa bo opozorilo župane novih občin, naj čimprej sprejmejo odloke, ki bodo delavcem povedali, kaj bo z njimi. Kolektivna pogodba za našo dejavnost točno določa, da mora občina zagotoviti zaposlitev vsem, ki bi zaradi njihove odločitve izgubili delo.
Območni odbor sindikata je dobil novega predsednika, Jožefa Sredinška, ki je tudi sindikalni zaupnik zaposlenih v Komunalnem podjetju Velenje.
Miloš Mikolič, sekretar
asindikalnegaturizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 10
Borza SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, 3S 5 ^ Ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmo-'tal '("'Sanizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, sta-Jj^hgalovov, prikolic in drugih možnosti, ir a|i telefonirajte na 061/131 00 33, int.384, 385, 061/326-982 ali ’ aaš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-''“'is. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure.
».pITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
iOTINj
k gl. 7 . ^	— r l_i nz_i wi n orvi	— i lau jcmci g
^ ^lifipogeljne^sobe,'D/VC, polpenzion 39 DEM. ,1nr-	- 1 N KE HI ICE od 4 do 5 oseb, cei
dc
h,.,- - počitniški hišici v UKANCU - za 6 oseb - tri spalnice, kuhinja, af j ^soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini od
lit (s? K A SLATINA - privatna hiša, kuhinja, tri dvoposteljne sobe, ie^na za 4 osebe 50 DEM, za 6 oseb 80 DEM, turistična taksa
BLOKE - počitniški dom s 105 ležišči, štiriposteljne sobe. 30 W° ne9aPenzi°na i0 25 DEM. Popusti za skupine. fc.T HOTEL JELOVICA - dvo- in triposteljne sobe, polpenzion doplačilo za polni penzion 12 DEM. Popusti: otroci do 2 let jpOi 2 do 12 let 30% popusta. Zelo ugodni pogoji za seminarsko .l^Polnoma obnovljeni del hotela omoaoča boaat sprostitveni in
-jW | .	_	_	.
rl )L*|skl Pr°grarn za najzahtevnejše goste.
•' i|j A ~ garsonjera, 65 DEM dnevno - termini: 22. do 26 marca.
^'garsonjera za 4 osebe, cena 52 DEM dnevno - termini v marcu, jd® jp.,sKA GORA - garsonjere za 4 osebe, cena dnevnega najema
n(7 r»Tn, !CA - hotel za ca. 40 oseb, dvoposteljne sobe,možnost uporabe m , trim kabineta, polpenzion 3.950 SIT, možnost za šolo v naravi.
-Ki aii!KA GORA ~ PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-
0 j
^RiuVno'Prosto v marcu.
BKETOPLICE - bungalov za 4 osebe, v času do 16. februarja )ft?.enski paketi - cena 54 DEM na dan. v,) ta'- ?KE TOPLICE - zasebna hiša, 2-,
cena od 65 do 85
rilPS h'?,vc ■'•'Huue - zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobe. So'Sir2 zaitrkom 1-700 SIT' polpenzion 2.600 SIT, polni pen-
if iil^UKA - DVO ALI ŠTIRIPOSTELJNI APARTMAJI - spalnica, 0. ||q*'kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM. p 5| tJUKa - počitniška hiša za 5 oseb, kuhinja z jedilnico, dve spalnici,
IS<i fe^rou.Idealne tekaške proge.
$ ^	VaS ~ garsoniere oz'enosobna stanovanja, cena
^EC-garsonjera, dnevni najem 60 DEM, ali apartma za 5 oseb, h,ij jPP E M.
~ PLANICA - počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenzio-0V|qp ’ Polnega penziona pa 41 DEM.
Ca, 500 m od ŠPORT hotela. Dnevni najem 110 DEM.Prosto v
^ )£|§^Ad ~ trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena lis A SOČI - možnost najema apartmaja za 4 osebe, smučanje
Urno	— muznosi najema apartmaja za t oseoe, smučanje
j^vrhu nad Idrijo ali na Kaninu. Cena 60 DEM.
10' aini	TOPLICE - apartma za 4 osebe : kuhinja , spalnica,
ICa- Cena 65 DEM na dan
upniški
Aišk,
E ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
gfke hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih topli-(rž^vcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Krvavcu, Kaninu, Bohinju tniJlski Gori za vsa obdobja.
Počitniških domov v slovenskem Primorju ali v hrvaški
Istri, ki bi dali objekte v najem, vabimo, naj nam posredujejo ponudbe za leto 1996. Možnost sovlaganja pri ureditvi objektov za sezono.
Informacija sindikalnim zaupnikom
in še na 25 lokacijah. Pošljite nam zahtevek za organizacijo dopustov za vaše sodelavce. Cene bodo objavljene v prihodnji številki. Pokličite nas in poslali vam bomo katalog.
B. DOPUST11996 - POLETJE 1996 OD 22.06. DO 05.09.
1.	BARBARIČA PRI PULI - enosobno stanovanje, najem 7 dni, 65 do 75 DEM.
2.	PIRAN - dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 65 do 95 DEM na dan.
3.	POKLJUKA - dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 52 do 75 DEM na dan.
4.	FIESA - tri- ali štiriposteljne sobe, tuš, wc.Polpenzion 52 DEM na dan, otroci do 12. leta imajo 30 % popust.
5.	MORAVSKE TOPLIČE - dvo- ali triposteljne sobe s tušem, wc-jem, možnost uporabe kuhinje. Cena 1.500 SIT na osebo, polpenzion 2.700 SIT, polni 3.200 SIT.
6.	LOVRAN - privatna vila - tri-a li štiriposteljne sobe (možnost prehrane). 85 DO 110 DEM za apartma.
7.	UMAG - hotel ISTRA - 7 dni, polpenzion 420 DEM
-	apartmaji POLINEZIJA za 5 oseb - 7 dni, najem 856 DEM.
8.	NOVIGRAD - hotel MAESTRAL - 7 dni, polpenzion 461 DEM.
9.	POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 506 DEM
-	hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 463 DEM
-	hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 561 DEM
-	hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 463 DEM
-	hotel DIAMANT - 7 dni, polpenzion 456 DEM
-	hotel GALEB - 7 dni, polpenzion 370 DEM
-	apartmaji LANTERNA za 3 osebe 98 DEM, za 4 osebe 110 DEM
-	apartmaji LUNA za 3 osebe 104 DEM, za 4 osebe 116 DEM
-	apartmaji DIAMANT za 2 - 4 osebe 115 DEM, za 4 - 6 oseb 135 DEM.
10.	HVAR - hotel PALAČE - polpenzion, za 7 dni 434 DEM
-	hotel ANFORA - polpenzion, za 7 dni 434 DEM.
11.	BRAČ - privatni apartmaji za 2 osebi 550 DEM, za 4 osebe 780 DEM, za 6 oseb 970 DEM.
12.	KORČULA - hotel LIBURNIA - polpenzion 476 DEM
-	hotel MARKO POLO - polpenzion 396 DEM
-	apartmaji BON REPOŠ za 2 osebi 550 DEM, za 4 osebe 650 DEM, za 6 oseb 830 DEM.
Turistična taksa je 2,10 DEM za odrasle osebe na dan.
C. SINDIKALNI IZLETI
Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih.
1.	ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb.
2.	OTOČEC - hotel Šport-posebni programi oddiha in rekreacije. Teniška igrišča, jahanje, čolnarjenje, gorska kolesa, ribolov, rafting, plavanje, plesne zabave in igralnica. Tridnevni program s polnim penzionom 200 DEM, štiridnevni pa 245 DEM.
3.	VIPAVA - ogled Vipavskega križa, Biljanskih vinogradov, grobnice Burbonov. Doživeli boste gostoljubnost domačinov in njihovih bogato založenih kašč in kleti. Po večerji odhod proti domu. Cena 2.500 tolarjev na osebo brez prevoza.
4.	KOČEVSKA REKA - Borovec -Trava - prijazen izlet na nekdaj zaprto območje. Program oblikujemo po želji skupine. Neokrnjena okolica omogoča posebne programe za sindikalne skupine - pikniki in družabna srečanja, lovcem, ribičem, športnikom - kajakašem, rafting. Posebej priporočamo obisk gostišča Travljansko v idilični vasici Trava. Ponudba domačih kulinaričnih dobrot.
5.	GOSTILNA PRITONETU - Breg na Ptuju, možnost nočitve za 24 oseb, odlična gostinska ponudba tudi za večje skupine. Pokličite 062/772-376.
6.	LETUŠ - Šmartno ob Paki - gostišče PIRNAT - ugodni meniji za izletniške skupine. Telefon 063/885-143.
7.	ŠPANIJA za mlade - LLORET DE MAR - cena polnega penziona 18 DEM. Termini od 1. do 30. aprila 1996. Primerno za maturantske ali sindikalne skupine, bivanje v večposteljnih sobah.
8.	KOČEVJE - MOTEL JEZERO - 7 apartmajev, restavraciji za po 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo.
9.	DOLINA SOČE - ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program. Cena 1 700 tolarjev.
D. ORGANIZACIJA SEMINARJEV
Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena.
E. SEJMI
1.	MUNCHEN - IHM - mednarodni obrtni sejem - od 9. do 17. marca 1996. Dvodnevni ogled, potovanje z avtobusom, cena 199 DEM.
2.	LONDON - KNJIŽNI SEJEM - OD 17. DO 19. marca 1996. Odhod 16. marca - cena 5 dnevnega ogleda je 1195 DEM.
3.	PARIZ - GRAPHITEC - tiskarski izdelki, pripomočki, merilna in programska tehnika, karton, barve - od 26. do 30. marca. Tridnevni ogled 980 DEM.
4.	BOLOGNA - razstava gradbeništva, od 20. do 24. marca - tlaki, talne obloge, vzdrževanje m obnavljanje zgradb, pripomočki za športne in rekreacijske dejavnosti.
5.	HANNOVER-CEBIT-največji računalniški sejem od 14.do20.marca, programi 2, 3 ali 4 dni. Cena od 870 do 1690 DEM.
F. NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE
1.	Kupimo počitniško stanovanje v Strunjanu, Simonovem zalivu ali v Luciji pri Portorožu.
2.	Kupimo garsonjero v Kranjski gori - ČIČARE.
3.	Prodamo 5 objektov na otoku Cresu v Stari Gavzi.
4.	Kupimo počitniško naselje v hrvatski Istri z cca. 350 ležišči.
G. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC
H. VELIKA POTOVANJA
(Evropa, Azija, Daljni vzhod, Srednja Amerika)
1.	AVSTRALIJA in NOVA ZELANDIJA - petnajstdnevno potovanje z vsakodnevnimi ogledi prečudovite narave. Odhodi v marcu in aprilu. Cena 4980 do 5400 DEM.
2.	NEW YORK - šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo VVashingtona, VVest Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.399 DEM.
3.	ŠRILANKA- desetdnevni obisk čudovite dežele, za skupine cena 2.300 DEM.
G. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA
Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa. Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite.
Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača.
Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze
JANKO RAZGORŠEK: S PROIZVODNJO »A LA CARTE« NA EVROPSKO TRŽIŠČE
V mariborskem zasebnem podjetju R.T. lahko kupci švedskega koncerna IKEA izAvstrije, Nemčije, Italije, Francije in Švice po sistemu »a la carte« naročijo 22 različnih modelov oblazinjenega pohištva iz 81 različnih tkanin, ki jim jih v tednu ali dveh dostavijo na dom. Poleg tega podjetje R.T. izvaža v 32 držav sveta tudi standardno oblazinjeno pohištvo za prodajo v trgovinah. Tovarna oblazinjenega pohištva, v kateri je zaposlenih 108 delavcev, je lani ustvarila osem milijonov mark celotnega prihodka, od tega 95 odstotkov na najbolj razvitih tržiščih sveta. Podjetje R.T. je tako v minulih petih letih realno natanko desetkrat povečalo svoj celotni prihodek in postalo eno najbolj uspešnih in najbolj perspektivnih proizvodnih podjetij na tem koncu Slovenije.
“Uspeh pa ni prišel sam od sebe, pač pa je rezultat zavzetega in odgovornega dela vseh zaposlenih v podjetju,” pravi solastnik in direktor podjetja R.T. Janko Razgoršek, dobitnik letošnje nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za mala podjetja.
Podjetje R.T. je zraslo iz obrtne delavnice za izdelovanje drobnih izdelkov iz tekstila. Leta 1981 jo je odprla Razgorškova žena Majda, ki je še danes večinska lastnica podjetja. “Za obrt sva se odločila, da bi lahko bila žena več doma pri otrocih in da ob tem ne bi izgubila socialne varnosti in ekonomske neodvisnosti,” pojasnjuje Razgoršek.
Janko Razgoršek, ki je po poklicu komercialni in tekstilni tehnik, je v tistih letih delal najprej vVeletr-govini Verna v Mariboru in v novomeškem Labodu, žena Majda pa je v najeti 11 kvadratnih metrov veliki delavnici začela šivati kuhinjske prtičke, posteljno perilo ter prte za
restavracije in hotele. Pol leta je šivala sama, nato pa se je pri njej zaposlila še prijateljica. Izbran okus in ročne spretnosti Majde in komercialna uspešnost Janka so kmalu obrodili sadove, leta 1989 je bilo v obratovalnici zakoncev Razgoršek zaposlenih že 35 delavcev, ki so delali v prostorih nekdanje tovarne Cevovod v Meljskem Dolu. Dokaj velike prostore, v katerih še danes domuje podjetje R.T, sta Razgorškova leta 1988 odkupila od občine in obnovila.
Razpad nekdanjega jugoslovanskega tržišča, gospodarska kriza in recesija v tekstilni industriji pa so prizadeli tudi obratovalnico Razgorškovih. Ko sta zakonca
Razgoršek konec leta 1989 začela poslovati preko podjetja R.T., je bilo v podjetju samo še 18 zaposlenih. Da bi podjetje preživelo, je bilo nujno najti nove možnosti izvoza.
»V tistem letu sem obiskal veliko naših izvoznih podjetij, vendar nas nikjer niso jemali tako resno, da bi z nami sklenili posel. Nato pa sem se spomnil na IKEO,« pojasnjuje Razgoršek. »Z IKEO smo začeli sodelovati že leta 1986. Zanjo smo izdelovali posteljno in namizno perilo, leta 1990 smo bili proglašeni celo za najboljšega slovenskega partnerja tega švedskega podjetja. Februaija leta 1991 smo šli na Švedsko in se dogovorili, da nas bodo julija obiskali njihovi strokovnjaki in ocenili možnosti za razširitev sodelovanja. Naše načrte je prekrižala vojna, ki je prinesla podjetju še dodatne težave. Na tržišču bivše Jugoslavije smo pustili 700 tisoč mark, kijih nismo mogli več izteijati. Kaj to pomeni za majhno podjetje v tekstilni branži, verjetno ni treba posebej govoriti...«
Podjetju R.T. je kasneje vendarle uspelo razširiti poslovno sodelovanje z IKEO. S krediti švedskega partnerja in poslovnih bank je podjetje R.T. investiralo v stroje in opremo za tovarno pohištva okoli dva milijona mark. Decembra leta 1991 je tovarna IKEA za cilj stan-
dardni program dobavila prve oblazinjene kavče. S pridnim delom in ob pomoči strokovnjakov s Švedske seje podjetje hitro ponovno postavilo na noge in že leto kasneje pridobilo tudi certifikat kakovosti ISO 9002.
»Obdobju razcveta je sledil nov udarec. Na začetku leta 1993 je švedska krona devalvirala za 35 odstotkov, IKEA pa ni pristala na povišanje cen, saj bi to zmanjšalo njeno konkurenčnost na svetovnem trgu. Kljub temu, da smo bili TKEA baby’, smo bili prisiljeni ustaviti proizvodnjo zanjo, saj smo proizvajali izgubo. Švedski stroko-
vnjaki so si takrat pri nas dobesedno podajali kljuke. Temeljito so proučili podjetje in nam nato ponudili proizvodnjo oblazinjenega pohištva za direktno dobavo kupcem na dom.Ta je sodila v višji cenovni razred, ki nam je omogočal preživetje,« pripoveduje Razgoršek. »Morda se sliši nenavadno, vendar je resnično. Naša prednost je bila v tem, da nismo o tapetništvu nič vedeli in smo dobesedno sledili navodilom švedskih in domačih strokovnjakov, med katerimi bi še posebej omenil dr. Radovana Andrejčiča. Seveda pa smo se vsi temeljito učili.«
Lani je podjetje R.T. prešlo v naj višji razred: za IKEO je začelo proizvajati oblazinjeno pohištvo po sistemu »a la carte«. Kupci lahko naročijo v podjetju 1600 različnih unikatnih izdelkov oblazinjenega pohištva, ki jim jih dostavijo na dom. »Za to mora imeti podjetje vrhunsko usposobljene delavce, odlično logistiko in še boljšo organizacijo dela. Lesena ogrodja za oblazinjeno pohištvo nam kooperanti denimo dobavljajo vsak dan. Letno proizvedemo več kot 60 tisoč oblazinjenih sedežev, kijih odpelje kupcem 700 tovornjakov s priklopnikom. Polovico letne proizvodnje prodamo do konca avgusta, drugo polovico pa v zadnjih štirih mesecih. Na zalogi moramo imeti vedno več kot 81 tkanin. Seveda pa nenehno uvajamo nove modele. Skratka, vse to zahteva dobro organizirano in brezhibno delo vseh zaposlenih.« Ko delavci v podjetju R.T. izdelujejo oblazinjeni kavč, namreč natančno vedo za želje kupca, imajo pa tudi njegov naslov in telefonsko številko...
Ker je podjetje R.T. 95-odstot' ni izvoznik, ne ustvarja super do' bička, vendar pa imajo delavci pla& po kolektivni pogodbi in nad pov' prečjem panoge. Plače prejemaj0 redno, regres prejemajo po kolek" tivni pogodbi, podjetje pa tudi si" cer skrbi za socialno varnost dela’ vcev. Zaradi tega fluktuacije v p0" djetju skoraj ne poznajo.
»V podjetju vladata duh kreatj' vnosti in samostojnosti pri delui° visoka delovna zavest, saj vsi skupaj vidimo, da ima podjetje - in mi2 njim - perspektivo. Z delavci sen1 zadovoljen, želim in prizadevam p3 si, da bi bili tudi delavci zadovolji11 z mano,« pravi direktor Jank° Razgoršek.
Kljub uspešnemu poslovanju p° podjetju R.T. ni vse z rožicah11 postlano, saj pogoji gospodarjenj3 danes niso naklonjeni ne izvoZ" nikom, še manj pa tekstilcem.
»Ekonomska politika bi mora; la stimulirati izvoznike, bolj pa bi morala spodbujati tudi dodatna zaposlovanje. Trenutno pri nas trošimo velika sredstva za samo-zaposlovanje - večino teh sredstev tako in tako poberejo različne svetovalne organizacije - premalo pa je vzpodbud za odpiranje novih delovnih mest. S prisilnim up®" kojevanjem, ki je že obrodilo ne; gativne posledice, ne bomo rešil1 naših ekonomskih težav. Ukrepi ekonomske politike pa bi še posebej morali spodbujati vlaganja v proizvodnjo. Pri nas razen tistih-ki so v to prisiljeni, pravzaprav nih& več ne vlaga v proizvodnjo,” meni Janko Razgoršek. “Slovenci pa sam® od kupovanja in prodajanja ne bom® mogli (pre)živeti...«
Tomaž KU^
S
soci
teze
Ilegi
ga ti dnj( na«, sisti Pra'
nih
tod
pra-
npr
S
dru;
last
vd
ne|
org
ena
stei
■nti
nas
del
tud
str; str; Kij v F
Tekstilci in čevljarji še nezadovoljni z vladino pomočjo
Edina res hitra in zato učinkovita pomoč bi bilo znižanje prispevnih stopenj za ti dve panogi na zahtevano 38-odsotno raven.
POZNI IN PREMALO UČINKOVITI UKREPI
Republiški odbor sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije ne popušča v svojih prizadevanjih, da bi se v Sloveniji ohranilo čimveč delovnih mest v obeh deja-vnostih. Potem ko je ocenil, da so ukrepi, ki jih je konec prejšnjega meseca sprejela vlada, premalo učinkoviti in da zamujajo, je s svojimi stališči seznanil predsednika .vlade dr. Janeza Drnovška, ministra za go-
Delodajalci imajo nov predlog socialnega sporazuma
VEČ ZA RAZVOJ, MANJ ZA PLAČE
Od izteka veljavnosti dogovora o socialnem sporazumu nas loči še slabih-štirinajst dni, partnerji v dogovarjanju pa imajo še vedno precej različna stališča o pomembnih vsebinskih določilih sporazuma.Ta četrtek je o socialnem sporazumu razpravljal eko-nomsko-socialni svet, v katerem so zastopani vsi trije partnerji, vlada, sindikati in delodajalci. Delodajalci pa so na njem predlagali nove spremembe vsebine, zlasti določila o politiki plač. Te naj bi predvsem zagotovile zmanjšanje stroškov dela in ne povečevale urnih postavk, omejile pa naj bi tudi tako imenovane dodatne stroške dela. O plačah menedžerjev naj bi odločali zgolj in samo lastniki podjetij in jih nikakor ne bi smeli več omejevati z dogovori ali celo z zakoni, kot je lani storil državni zbor. Kako so na predloge delodajalcev reagirali drugi člani ekonomsko-socialnega sveta in ali je podpis socialnega sporazuma uresničljiv, bomo poročali v prihodnji številki DE.Tokrat namenjamo pozornost le omenjenemu predlogu Združenja delodajalcev.
Delodajalci oziroma njihovi predstavniki v Združenju delodajalcev, menedžerji, so v tem predlogu sledili logiki lastnikov, daje najvažnejši dobiček podjetij, in načelu, da lastniki suvereno odločajo v podjetju. Denimo zlasti o plačah menedžetjev. Zato predstavniki delodajalcev predlagajo, naj lastniki sami odločijo, koliko je za njih vreden menedžer. Zakonsko naj bo poskrbljeno samo za najnižje plače, preostalo plačno politiko naj bi namesto dosedanjega dogovora o plačah zajel socialni sporazum. Poanta poglavja o plačah v socialnem sporazumu je, naj se na mikroravni, se pravi v podjetjih, zagotovi uresničevanje temeljnega načela: plače naj na makroekonomski ravni rastejo za dve odstotni točki počasneje od realne rasti bruto družbenega proizvoda. Zato naj bi plač ne povečevali v podjetjih, ki so nelikvidna ali imajo izgubo (inačica iz razprave: izgubaši, ki zmajšujejo izgubo, naj bi bili iz tega pravila izvzeti). V podjetjih z normalnim poslovanjem bi smeli plače povečevati za petino manj, kakor bi rastle maloprodajne cene v minulem tromesečju. Le v podjetjih, v katerih bi se dobiček v primeijavi z ustreznim
Miran Goslar, predsednik Združenja delodajalcev: Poudarek v naših predlogih je na večjem pomenu ustvarjanja dobička in na nevmešavanju vlade v plačno politiko.
preteklim obdobjem realno povečal, bi lahko plače bolj povečevali, vendar le v takšnem razmeiju z dobičkom, da bi zagotovili sredstva za razvoj podjetja. Plač naj ne bi realno povečevala tudi tista podjetja, ki bi letos pridobila kakršnokoli javno finančno podporo. Predstavniki delodajalcev so tudi predlagali, naj bi letos regres ne presegel sedemdeset odstotkov zadnjega znanega statističnega podatka o povprečni bruto plači v gospodarstvu. Dopuščeno naj bi tudi bilo, da bi ga podjetja izplačala v več delih. Nekateri delodajalci so menili, naj bi regres preimenovali v trinajsto plačo.
D. A.
spodarske dejavnosti Metoda Dragonjo, ministra za ekonomske odnose in razvoj Janka Deželaka in parlamentarni odbor za gospodarstvo. Pisal pa je tudi Veri Kozmik, direktorici vladinega urada za žensko politiko ter poslankam državnega zbora. Republiški odbor naslovnikom sporoča, da ukrepe vlade »za operacionalizacijo ukrepov za izboljšanje položaja delovno intenzivnih panog« podpira in jih sprejema kot delno izpolnitev dolgoletnih sindikalnih zahtev. Vendar sodi, da so premalo učinkoviti in prepozno sprejeti, zlasti pa je neustrezno rešena sindikalna zahteva po znižanju prispevnih stopenj za ti dve panogi na 38-odstotno raven, vprašanje carinskih in necarinskih zaščit ter zahteve po pomoči podjetjem, ki so bila ob premoženje v drugih republikah bivše Jugoslavije. Veri Kozmik in poslankam (tri med njimi, Mateja Kožuh-Novak, Danica Simšič in Breda Pečan so se nedavno tega še posebej ponudile, da iz poslanskih klopi »lobirajo« v korist tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije) pa je ROS pisal, da računa na njihovo pomoč, ker imata vlada in državni zbor po njegovem prepričanju vse zakonske možnosti, da uredita ustrezne makroekonomske pogoje za normalno poslovanje teh dveh panog in tako ohranita čimveč delovnih mest (ki jih 70 do 80 odstotkov zasedajo ženske).
Za mnenje o vladinih ukrepih smo poprosili tudi Boža Kuhariča, glavnega direktorja Mure in predsednika zborničnega združenja tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije. Kuharič je povedal, da združenje o ukrepih še ni razpravljalo, ker še niso povsem konkretizirani. Sam pa o njih meni, da so sicer pozitivni, vendar zelo pozno sprejeti. Zato se posamezna podjetja še naprej ubadajo s čedalje težjim položajem.Tako je na primer vsa tekstilna industrija na Koroškem pred stečajem, pa tudi drugje se položaj slabša. Nič od tega, kar je vlada sprejela, ne more učinkovati tako hitro, kot bi bilo potrebno, da bi podjetja teh dejavnosti rešili pred velikimi težavami.
»Zaradi tega še vedno vztrajamo, da bi vlada morala za ti dve panogi selektivno znižati prispevne stopnje na vsaj 38 odstotkov,« je poudaril Kuharič. »To zahtevo utemeljujemo s tem, daje v naših dejavnostih zaposlenih 70 do 80 odstotkov žensk, in s tem, da je ta ukrep edini, ki lahko takoj učinkuje. Razpisi, ki jih vlada pripravlja, teijajo vendarle dolgotrajnejše postopke. Poleg tega tudi ne vem, zakaj čuti vlada tak odpor do znižanja prispevnih stopenj samo za nas, saj je dopuščala selektivnost v škodo neto izvoznikov minuli dve leti, ko ni ukrepala ob neugodno visokem tečaju tolarja.«
B. R.
TRNOVA POT DO ENOMESTNE INFLACIJE
I
(
Lani so se v prvih dveh mesecih cene dvignile za dva odstotka, letos pa le zj spoznanje manj. Je ta podatek zanseljiv porok za celoletno enomestno inflacijo in da bo nižja od lanske, kot predvideva letošnji proračunski memorandum?
Nikakor ne. Tudi mnenja in napovedi slovenskih ekonomistov o stopnji letošnje inflacije so precej različne. Veijetno pa drži, da se vladi velja potruditi in brzdati cene, saj nizka inflacija praviloma koristi vsem, tako podjetjem kot posameznikom.
Kot je sporočil slovenski statistični urad, so se cene na drobno v Sloveniji februarja letos v primerjavi z januarjem dvignile za 0,9 odstotka in bile za 8,5 odstotka višje od lanskih februarskih. Drobnopro-dajne cene pa so se med decembrom lani in predlani povečale za 8,6 odstotka.
Zdajšnje naraščanje cen opozarja,

da se bodo do konca leta povečal® j za približno 12 odstotkov, seved® če bo tudi v prihodnjih mesecih tak®’ i kot je bilo januarja in februarjs"^1 bi pomenilo, da bi bila letošnj3 inflacija celo večja od lanske i® precej večja od načrtovane.
Februarja letos so se storitv® podražile bolj, kot seje blago: st®' ritve za 1,3 odstotka in blago za 0,° odstotka. Med blagom so se najbolj podražila živila, in sicer v povprečju za 1,6 odstotka, med storitvami Pa stanovanjske storitve, za 5,6 odstotka, in vrtci v povprečju za 6,9 odstotka. Življenske potrebščine s® ^ se februarja podražile za 1,2 odstotka.
Če se bomo želeli konec let3 postaviti z enomestno inflacijo, b® torej treba krepko brzdati števila® želje po podražitvah. Še posebn® zato, ker smo lani prihranili kar nekaj podražitev za letošnje leto. Me® drugim tudi podražitev raznih vrst goriva.	aU
tl;
. wr-	'	‘"""l	‘	'
dr. Adam Purg
OBVEŠČEVALNE
SLUŽBE
... Delo odlikuje skrb za nadaljnjo g®	di
ditev države in njene suverenosti tet 'želja po oblikovanju visokoprofesionv	((
ne obveščevalne službe. Avtor spos'	.
tuje dosežke tujine, ki pa jih po tie s potrebnem ne favorizira. Je nasptOj	®
nik mehaničnega prenašanja tujit\	11
izkušenj v naše razmere. Išče in naj&	P
kompromis med množico tujih rešite*	d
in slovensko prakso. Ves čas se & p veda dejavnikov, ki determinirajo sle	j;
vensko stvarnost.	1;
... Delo je rezultat vestnega, ne	u
črtnega, sistematičnega ter teo-	^
retičnega in znanstveno zaokrožene ga proučevanja. Predstavlja soliden	n
prispevek ne samo stroki, temveč tud1 sodobni politološki znanosti.	1
...V pravem času je prišlo vjavnos1	s
ustrezno znanstveno delo, ki pop®	d
vlja mučen občutek kvazi poznavanje'	(
degradiranih in večinoma deplasire	c
nih razprav vjavnosti o problemu o'-ganiziranja in delovanja obveščevalnin	^
služb pri nas. dr. Andrej An# 1
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) ■■■■■: izvod(ov) knjige avtoija dr. Adama Purga OBVEŠČEVALNE SLUŽBE (a 3.5®® SIT + 5% prometni davek).
Naročeno pošljite na naslov:..
Ime in priimek podpisnika:.....................................
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju. Podpis naročnika:
Naročeno, dne:
Soupravljanje delavcev ni samoupravljanje
Delavski predstavniki v nadzornem svetu družbe
Piše: Edita Samsa
Kmalu potem, ko je bil sprejet zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/93), so mnogi izrazili dvom o primernosti tega zakona, hkrati pa so posamezniki zatrjevali, da gre za na * l
daljevanje samoupravljanja.
Temeljni princip obdobja s°cialističnega samoupravljanja je bil, da so delo in dukati pri delu edina podlaga za določanje družbena in materialnega položaja posameznika. Podla-8a tega je bila družbena lastnina sredstev za proizvedlo kot lastnina »vseh in vsakogar« oz. »nelastni-d«. Na takšni lastninski podlagi je bilo mogoče graditi Slstem samoupravljanja delavcev, uveljavljati enako-Pfavnost pri odločanju v organizacijskih in družbe-Jd zadevah, itd. Interes delaje bil priznan za izrazi-0 dominantnega. Enakopravnost zaposlenih in samou-Pravljanje v podjetjih je pomenilo, da delavci tudi uPravljalske odločitve sprejemajo skupno.
Spremembe po letu 1989 so povzročile preoblikovanje dtžbene lastnine kot »nelastnina« v zasebno in državno lastnino. Torej lastnina nastopa tudi pri nas, tako kot v drugih tržnih gospodarstvih, kot podlaga družbe-ne konstitucije. S tem se spremeni podlaga družbene Organiziranosti. Različne oblike lastnine nastopajo kot dakopravne. S tem pa se spreminja tudi celoten si-
ltem upravljanja in industrijskih odnosov nasploh, 'iteresi delavcev in interesi lastnikov so si v marsičem dspromi. Ker pa sta za obstoj podjetja potrebna tako dlo kot lastnina, so nekateri interesi dela in kapitala ,udi skupni. Konflikt med delom in kapitalom na eni s'rani ter skupni interes delavcev in lastnikov na drugi Jdani je torej temeljni okvir in pogoj participacije, ključnega pomena postaja učinkovita uporaba lastnine v Proizvodnem procesu.
Samoupravljanje je bilo simulirana oblika lastnine, kije obsegala gospodaijenje in razpolaganje z družbenim kapitalom. Samoupravljanje je bilo neodtujljiva pravica delavcev in eden izmed temeljev samoupravnega socialističnega sistema. Sodelovanje delavcev pri upravljanju pa je element tržnega sistema, saj se povezuje s pravno ureditvijo gospodarskih subjektov, ki zaposlujejo delavce. Nanaša pa se tudi na soupravljanje podjetij, ki opravljajo go-spodarkse javne službe, ter na sodelovanje pri upravljanju v bankah in zavarovalnicah, če s posebnim zakonom ni določeno drugače. Sodelovanje delavcev pri upravljanju se od samoupravljanja loči tudi po vsebini sodelovanja pri upravljanju in glede na možnost poseganja delavcev v upravljalske odločitve. Temeljna razlika pa je v tem, daje pravica do soupravljanja fakultativna, to pomeni, da se morajo delavci v vsakem ekonomskem subjektu posebej odločiti, ali bodo soupravljali ali ne. Soodločanje je torej odvisno od interesa delavcev, od njihove organiziranosti, zavesti in zlasti tudi od tega, kako sindikat aktivira delavce, da bi svojo zakonsko pravico uporabili. Prav zato je pričakovati povečano aktivnost sindikatov pri uveljavitvi zakona v praksi.
Ni potrebno ponavljati ugotovitve, daje od večje ali manjše uspešnosti pri uveljavljanju zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju v praksi odvisno tudi socialno ravnotežje v družbi, saj je s tem ravnotežjem povezan tudi socialni mir in hkrati z njim tudi uspeh ali neuspeh slovenskega gospodarstva. Menimo, daje povsem nepotrebno vsiljevati sodelovanju delavcev pri upravljanju tisto »obvezno« vlogo, ki je dejansko nima, ker ne gre za samoupravljanje, pač pa je potrebno postopno in preudarno uvajati oblike sodelovanja pri upravljanju, ki naj preidejo v nekaj običajnega in vsakdanjega pri urejanju in usklajevanju medsebojnih interesov med delojemalci in delodajalci.
Piše: Zvonka Šarman
Načela urejanja sodelovanja de/avcev pn upravljanju (3)
Slovenski zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju je bil sprejet na temelju 75. člena Ustave RS. Ob upoštevanju zgodovinskih, mednarodnopravnih ter primerjalnih značilnosti sodelovanja delavcev pri odločanju je mogoče v spre-jetem zakonu najti značilnosti, ki jih je ustrezno označiti kot načela urejanja sodelovanja delavcev pri upravljanju v Sloveniji.
Načelo pravice do samopomoči zaposlenih
Tretje temeljno načelo bi lahko obravnavali kot načelo Pravice do samopomoči zaposlenih. Zakonodaja-ec je pri oblikovanju predpisov o sodelovanju dela-Vcev pri upravljanju upošteval, daje, splošno gleda-a9. v razmerjih med delavci in delodajalci delavska jjran šibkejša in odvisna od delodajalske. Ta okoliščina Utemeljuje rešitev, kije navzoča v nekaterih tujih zakonih ureditvah, ne pa tudi v slovenski, to je ureditev, P° kateri so seje sveta delavcev tajne, kar seveda temu °rganu zagotavlja višjo stopnjo neodvisnosti. Kadar te rned strankama razvije konflikt, delodajalska stran uhko z uporabo delodajalske oblasti in moči na različne jjačine krši pravila, ki delavcem priznavajo pravico
dolžnost ponovnega odločanja o zmanjšanju števila delavcev ob upoštevanju tudi zakonskih določil o skupnih posvetovanjih z delavskim predstavništvom.
Tej odločitvi se lahko delodajalec upre le v omejenem obsegu. Arbitražno odločbo sicer lahko izpodbija pred delovnim in socialnim sodiščem, vendar pa to zanj nima praktične vrednosti. Sodišče v tovrstnem sporu namreč lahko izda le ugotovitveno odločbo, s katero oceni zakonitost arbitražne odločbe, ne more pa delodajalcu nadomestiti škode, če mu je ta nastala zaradi nezakonitega zadržanja izvršitve odločitve delodajalca ali nezakonite arbitražne odločbe.
Nadzorni svet kot organ nadzora in odločujoči organ upravljanja imajo zakonsko urejen (ali pogojno ali obvezno ) vse kapitalske dražbe v Sloveniji. Nadzorni svet kot neobvezen organ upravljanja imajo torej komanditne delniške dražbe in družbe z neomejeno odgovornostjo, če tako določajo njihovedražbe-ne pogodbe. Medtem pa je pri delniških dražbah njihov nadzorni svet pogojno obvezen organ, kar pomeni, da ga statut kot glavni akt družbe mora predvideti in ga konkretna dražbamora oblikovati, če izpolnjuje vsaj enega od zakonsko določenih petih pogojev v 261. členu Zakona o gospodarskih dražbah. Tako mora delniška družba imeti nadzorni svet:
-	če njen kapital dosega ali presega 300 milijonov tolarjev
-	če je povprečno število zaposlenih večje od 500
-	če je bila dražba ustanovljena sukcesivno (tj. postopno, kar pomeni način, ko ustanovitelji najprej sami sprejmejo statut in prevzamejo del delnic zatem pa prek javnega razpisa in vplačevanja delnic, ostanek le-teh prevzamejo še drugi zainteresirani vlagatelji)
-	če delnice dražbe že kotirajo na borzi
-	če je število imenskih delničarjev dražbe večje od 100
Glede na slovenski model lastninjenja, po katerem se je v pretežni meri realiziralo t. i. »notranje« lastništvo, je torej razumljivo, da imajo tudi razmeroma kapitalsko šibkejše dražbe večje število delničarjev (iz vrst zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojenih), ter bo zato tudi nadzorni svet največkrat obvezen organ upravljanja.
Poglavitni funkciji nadzornega sveta delniške družbe sta:
-	nadzor nad vodenjem poslov družbe
-	imenovanje in odpoklic članov uprave dražbe
Da bi nadzorni svet lahko izvajal te funkcije, ima
pomembne pristojnosti in odgovornosti v celotnem poslovnem procesu - od sodelovanj a pri postavljanju temeljnih usmeritev in strategij njegovega uresničevanja pa vse do ocenjevanja uspešnosti poslovanja in poslovodenja. Nadzorni svet je torej tudi povezava dražbe z zunanjim svetom in nekakšen vmesni člen med delničarji kot legitimnimi lastniki kapitala
družbe in investitorji ter upravo kot odgovornim organom za plemenitenje tega kapitala.
Nadzorni svet je vedno kolektivni organ. Ima najmanj tri člane, sicer pa njegovo število in sestavo določa statut delniške dražbe. Normativna podlaga je dana v Zakonu o gospodarskih dražbah in v Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju. V skladu s poslednjim so člani nadzornega sveta tudi predstavniki delavcev; njihovo število je odvisno od skupnega števila zaposlenih v konkretni družbi; v dražbah z do 1000 zaposlenimi je določeno najmanj enotretjinjsko predstavništvo delavcev, v dražbah s prek 1000 zaposlenimi pa najmanj polovično predstavništvo delavcev.
Člane nadzornega sveta, ki so predstavniki delničatjev, voli skupščina dražbe, predstavnike delavcev pa voli (in odpokliče) svet delavcev, in sicer v obeh primerih za dobo štirih let ter z možnostjo ponovne izvolitve.
Izjema pri tem pravilu je le prvi nadzorni svet; le-lega namreč imenujejo ustanovitelji, ki so v tistem času največkrat tudi edini delničarji družbe. To je čas, ko je družba v fazi lastninskega preoblikovanja - gre za obdobje pridobivanja t. i. drugega. soglasjaAgencije RS za privatizacijo in prestrukturiranje - in ko še delujejo stari organi upravljanja.
Starim organom upravljanja (delavski svet, direktor, upravni odbor) preneha mandat šele z vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, in s tem dnem na njihovo mesto stopijo novi organi (skupščina, nadzorni svet, uprava). Zato pri imenovanju prvega nadzornega sveta (in tudi uprave) novi delničarji še ne morejo sodelovati. To funkcijo zato prevzame obstoječi delavski svet, ki izvoli člane prvega nadzornega sveta; le-ta je seveda začasen organ in njegov mandat traja samo do prve skupščine družbe po vpisu lastninskega preoblikovanja v sodni register, kar se zgodi navadno v obdobju enega do dveh mesecev.
Glavna funkcija tega začasnega nadzornega sveta je imenovanje članov uprave delniške družbe, ki pa je, analogno kot prvi nadzorni svet, tudi le začasen organ ter mu mandat poteče sočasno s potekom mandata začasnega nadzornega sveta, to je s prvo (redno) skupščino.
To stran pripravlja Delavska enotnost v sodelovanju s Studiom participatis.
Kaj je to.
Konstituiranje sveta dejavcev
Ko so Člani sveta delavcev izvoljeni, se mora svet delavcev kon-
Prvo sejo novoizvoljenega sveta delavcev je dolžan sklicati predsednik volilne komisije. Le-ta sejo vodi, dokler svet delavcev iz svoje sestave ne izvoli predsedujočega seje. Glavna naloga predsedujočega je, da izpelje volitve predsednika sveta delavcev in njegovega namestnika. Če so na dnevnem redu prve seje sveta delavcev poleg konstituiranja tudi druge točke, pa vodenje nadaljevanja seje že prevzame novoizvoljeni predsednik sveta.
»Vprašanja - odgovori«
Če ste sindikalni zaupnik, član novoizvoljenega sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu, delavski direktor ali drug aktivni udeleženec procesa delavske participacije v podjetju, ste pri opravljanju svojih funkdj zagotovo že naleteli na števUna vprašanja, ki jih zakon ne rešuje, praksa pa mimo njih ne more. Kadar ste v dilemah, lahko vprašate nas, in strokovni sodelavci Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« vam bodo z ažurnimi odgovori v tej rubriki radi priskočili na pomoč. Pisna vprašanja pošljite na naslov: STUDIO PARTICIPATIS, Bavdkova ul. 50,64000 Kranj, ali na uredništvo Delavske enotnosti, Dalmatinova 4, Ljubljana, telefon 061 313 942.
to z uporabo delodajalske oblasti in moči na različne ■ne krši pravila, ki delavcem priznavajo pravico J10 sodelovanja pri odločanju.Ti načini kršitev so lahko ežko ugotovljivi, kršitve same pa je praviloma zelo ezko odpravljati. Iz teh razlogov je delavskim Predstavništvom priznana pravica do samopomoči pod določenimi pogoji, ki jih določa zakon. Samopomoč telavske strani je v tem, da ima delavsko predstavništvo Pravico zadržati izvršitev odločitve delodajalca, ki jtelavcem ni v skladu s predpisi omogočil, da bi na rredpisan način vplivali na sprejete odločitve. Zadržanje .^ršitve odločitve delodajalca je sredstvo, ki v praksi ahko resno ogrozi delodajalca, zato je sposobnost Pinkovitega komuniciranja z delavskimi predstavništvi rez dvoma eden izmed bistvenih kazalcev sposob-n°sti menedžmenta.
Zadržanje izvršitve odločitve delodajalca ima lahko a delodajalca podobne učinke, kot jih ima uporaba redstev pritiska, kijih smejo sicer uporabljati le sin-gkalna, ne pa tudi participativna delavska predstavništva. Jj-e svet delavcev zadrži na primer izvršitev odločitve eludajalca o zmanjšanju števila delavcev, ker niso 'la predhodno izvedena skupna posvetovanja, lahko tem povzroči odlog ugotavljanja presežkov delavcev, ar lahko obremeni premoženje dražbe.
,. Upravičenost do zadržanja odločitve preverja ar-Jtraža, ki lahko oceni, da zadržanje odločitve ni bilo temeljeno, ter da lahko delodajalec svojo odločitev Zvrši. Ce pa oceni, daje bilo zadržanje odločitve de-fdajalca utemeljeno, arbitraža naloži delodajalcu
I.	Uporaba predpisov o volitvah sveta delavcev
Vprašanje:
Na zboru delavcev sem bil izvoljen za predsednika volilne komisije za izvolitev sveta delavcev. Zanima me, ali je poleg določil zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSD U) pri delu volilne komisije treba upoštevati še kake druge predpise, oziroma katere predpise naj komisija uporablja glede vprašanj, ki jih ZSDU neposredno ne ureja?
Odgovor:
Postopek za volitve in odpoklic članov sveta delavcev ZSDU ureja dokaj podrobno, pri čemer se zgleduje po državni volilni zakonodaji, po kateri povzema tudi ureditev posameznih institutov. Kar 47 od skupno 111 določil oziroma členov, kolikor jih vsebuje celoten ZSDU, se nanaša na postopek za izvolitev in odpoklic sveta delavcev. Sama tehnična izvedba posameznih volilnih opravil pa je še vedno v veliki meri prepuščena avtonomnemu urejanju v družbah, in to veliko bolj, kot to velja pri državnih volitvah, kjer obstajajo številna, od republiške volilne komisije vnaprej predpisana navodila in obrazci. Za delo volilnih komisij, ki bodo vodile postopke za izvolitev svetov delavcev v podjetjih, pa takih obveznih “pripomočkov” ni. Zato se utegnejo te komisije pogosto znajti v situaciji, ko bodo morale samostojno reševati konkretna vprašanja, kijih ZSDU neposredno ne ureja.
Tovrstne pravne praznine je mogoče zapolniti na več načinov, zlasti pa:
-	z analogno uporabo predpisov, rešitev in izkušenj iz državnih volitev,
-	s posebnirh volilnim pravilnikom, ki ga sprejme in objavi že zbor delavcev hkrati z imenovanjem volilne komisije,
-	z obveznimi navodili in obrazci, ki jih s svojim sklepom predpiše volilna komisija sama.
Različna priporočila, obrazci in neobvezna navodila za delo volilnih komisij so zbrana v »Splošnem priročniku za
soupravljanje«, ki sta ga lani skupaj izdala ČZP in Studijski center za industrijsko demokracijo
delavsko Enotnost in Študijski »Studio participatis«.
Podatki o avtorjih:
kpvna sodelavka Inštituta za trženje, ekonomiko in organizacijo (ITEO) iz Ljubljane; Zvonka Šarman, doktorica ekonomije, direktorica Inštituta za razvijanje organizacijskih sistemov iz Ljubljane; Zvone Vodovnik, magister Pravnih znanosti, direktor Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
II.	Odbori sveta delavcev
Vprašanje:
Koliko odborov po zakonu lahko ustanovi svet delavcev in kakšne so njihove pristojnosti?
Odgovor:
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) ne določa točnega števila in vrste odborov sveta delavcev, pač pa glede tega določa le, da svet delavcev lahko ustanovi odbore za obravnavo posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti, pri čemer se odbori lahko ustanovijo posebej tudi za obravnavo tistih vprašanj, ki so pomembna za posebne skupine delavcev (ženske, invalidi, mladi delavci ipd.). Svet delavcev lahko ustanovi odbore sveta delavcev tudi za posamezne organizacijske enote podjetja ter za dele podjetja, ki so izven sedeža podjetja, če je v dislocirani enoti najmanj 10 delavcev z aktivno volilno pravico (58. člen ZSDU).
Zakon torej ne določa niti števila, niti vrste, niti pristojnosti odborov sveta delavce, pač pa ta vprašanja uredi svet delavcev sam v svojem poslovniku. Dejstvo pa je, da odbori ne morejo sprejemati končnih odločitev, pač pa so samo delovna telesa sveta delavcev. ZSDU namreč v 60. členu določa, da odbori samo obravnavajo vprašanja iz svoje pristojnosti in o svojih zaključkih ter predlogih obvestijo svet delavcev, ki o tem sprejme končno odločitev.
III.	Plačani čas za delo članov sveta delavcev
Vprašanje:
Ko so nas kandidirali za člane sveta delavcev, nam ni nihče pojasnil, kakšne pogoje nam zagotavlja podjetje za delovanje na tej funkciji. Glede na to, da mi nadrejeni sedaj ne dovoli opravljati naloge člana sveta delavcev na delovnem mestu in med delovnim časom, me zanima, ali se v zvezi s tem lahko kakorkoli sklicujem na zakon.
Odgovor:
Pogoji za delo sveta delavcev (plačani čas za delo članov, morebitni profesionalci, finančna sredstva itd.) se podrobneje uredijo s t.i. participacijskim dogovorom, to je z dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem o
uresničevanju sodelovanja delavcev pri upravljanju v konkretnem podjetju. Glede vprašanja plačanih ur za delo članov sveta delavcev pa že zakon določa nekaj minimalnih pravic, ki jim pripadajo ne glede na to, ali je sklenjen partici-pacijski dogovor ali ne. V določbah 62. in 63. člena ZSDU je v zvezi s tem določeno, da mora podjetje zagotoviti članom sveta delavcev pravico do najmanj:
a)	petih (5) plačanih ur mesečno za seje sveta delavcev, če je seja sveta izjemoma sklicana izven delovnega časa, pa se ta čas plača kot delovni čas;
b)	treh (3) plačanih ur na mesec za posvetovanje z delavci;
c)	štirideset (40) plačanih ur na leto za izobraževanje, potrebno za učinkovito delo sveta delavcev.
Zakon (2. odstavek 63. člena ZSDU) izrecno poudarja možnost avtonomnega dogovora za večji obseg zgoraj navedenih pravic v vsakem posameznem podjetju.
IV.	Zunanji strokovnjak kot predstavnik delavcev v nadzornem svetu
Vprašanje:
Ali lahko svet delavcev kot enega izmed predstavnikov delavcev v nadzornem svetu imenuje zunanjega strokovnjaka, ki ni zaposlen v podjetju ?
Odgovor:
Niti zakon o gospodarskih družbah (ZGD) niti zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) ne postavlja nikakršne omejitve glede tega, koga lahko svet delavcev imenuje v nadzorni svet podjetja kot predstavnika delavcev. Zato je seveda kot predstavnik delavcev v nadzornem svetu lahko imenovan zunanji strokovnjak, in v praksi so nekateri sveti delavcev to možnost tudi že uporabili (npr. Sava Kranj, Iskra ISD itd.)
Menimo, daje v primerih, ko med zaposlenimi ni ustrezno strokovno izboraženih in drugače primernih kandidatov, celo priporočljivo, da svet delavcev imenuje zunanje strokovnjake v nadzorni svet. Nadzorni svet je namreč organ, ki izvaja nadzor nad vodenjem podjetja ter imenuje in razrešuje upravo oziroma (poslo)vodstvo podjetja. To pa je strokovno precej visoko zahtevna naloga. Zato zastopanje delavskih intersov v tem organu ne bo moglo biti zares učinkovito, če ne bo povetjeno primemo strokovno usposobljenim ljudem. Seveda pa je v obravnavanem primeru še toliko bolj pomembno, da se vzpostavi tesna povezava med svetom delavcev in predstavniki delavcev v nadzornem svetu. Zunanji strokovnjak, ki ne pozna notranjih razmer v podjetju, bo namreč težko deloval v smeri čimbolj učinkovitega uveljavljanja interesov zaposlenih brez vsaj okvirnih usmeritev sveta delavcev glede posameznih vprašanj, o katerih se odloča v nadzornem svetu, če pa bo takšna povezava vzpostavljena, bo kombinacija z zunanjim članom predstavnikom delavcev v nadzornem svetu lahko zelo učinkovita.
Odgovore pripravil: mag. Mato Gostiša
TE
14. marca 1996
VRANA VRANI KLJUJE OCI
Zdravniki na Goriškem niso najbolj navdušeni za odpiranje zasebnih ambulant oziroma pridobivanje koncesij. Vzrokov je najbrž več, gotovo pa strukturne spremembe olastninjenja v zdravstvu niso tako temeljite kot drugje. Nekateri podjetni zdravniki pa se na svoji poti v zasebno prakso srečujejo tudi s kronično slovensko boleznijo zavistjo. Med zdravniki velja pravilo, da vrana vrani ne izkljuje oči, vendar je predstojnik oddelka za očesne bolezni v šempetrski bolnišnici Franci Šalamun zlato pravilo prekršil. Mera je namreč prepolna, saj je namesto priznanj za svojo strokovnost in podjetnost deležen obiskov SDK in kriminalistov, najbolj pa bolijo govorice, ki jim nasedajo bolniki. Vrana vrani torej izjemoma tudi kljuje oči.
DE: Zgodba se začne in konča pri neverjetno slabi opremljenosti našega zdravstva in očitajo vam, da z ambulante odnašate naprave v zasebno ambulanto, ki jo boste odprli konec meseca v Novi Gorici.
Šalamun: S stanjem v zdravstvu nikakor ne moremo biti zadovoljni, še najmanj na področju okulistike v naši regiji. Zadnja nabava opreme je bila pred četrt stoletja in od takrat praktično nismo nabavili ničesar. Moj življenjski cilj je zgraditi v Novi Gorici kirurški laserski okulistični center po ameriškem vzorcu. Doktor Gilles ima na Floridi tak center in je svetovni rekorder v očesni kirurgiji sprednjega segmenta s 3000 operacijami brez ene komplikacije. Dovolil mi je prenesti koncept oziroma kopirati kliniko in si podobno stvar zamisliti tudi pri nas. Odločil sem se za ta projekt, saj je bila zame kot predstojnika očesnega oddelka takorekoč osebna žalitev, da sem moral delati po arhaičnih doktrinah brez opreme. Začel sem se izobraževati, najprej v Evropi, kasneje še v ZDA, tam sem spoznal številne proizvajalce aparatov in dobil precej prijateljev. Tako sem počasi začel nabavljati opremo in lahko se pohvalim, da smo v zadnjih dveh letih opravili po najnovejši metodi, imenovani fako-emulzifikacija 800operacij katarakte, sive mrene torej. Uvedel sem številne novosti, začeli smo na primer lasersko terapijo, uvedel sem številne diagnostične novosti, kot je računalniška perimetrija, ultrazvok in še kup drugih reči. Prvi v Sloveniji sem začel uporabljati antimetabolike pri kirurgiji glavkoma multifo-kalne intraokulame leče pri fakoemulzifikaciji.
DE: Rekli ste, da je bilo delo brez opreme osebna ialitev in da ste nabavili nove. Kako ste prišli do strojev in denarja, ki ga ni bilo malo?.
Šalamun: Resje, te stroje sem v večini primerov nabavil sam. Številnim kolegom oziroma številnim ljudem, ki delajo v zdravstvu, gre morda v nos, da so ti stroji dejansko moji oziroma pisani na moje podjetje VID. Prav zato, da sem lahko te stroje uvozil brez carine, sem pred tremi leti namreč ustanovil podjetje. Videl sem, kako počasi tečejo zadeve v bolnišnici in bi bil še sedaj tam, kjer so končali moji starejši kolegi, ki so bili moji učitelji in jih zelo cenim. Dosti sem delal, vložil dosti svojih sredstev, najel sem nekaj kreditov, majhen delež pri nabavi teh strojev so mi poklonili tudi sponzotji.Ta delež znaša okrog 5 odstotkov vrednosti aparatur in zaradi njega imam precej težav. Inšpekcija SDK je normalna stvar, saj jim je podvrženo vsako podjetje, žalitev pa je zaslišanje kriminalistične policije. Sedaj se mi obeta tudi postopek na sodišču.
DE: No, to je pač slovenska hvaleinost...
Šalamun: Naj omenim, daje samo enoletna amortizacija teh strojev okoli 33 tisoč mark, potem je tistih nekaj tisoč mark sponzorskega denarja malenkost. Z vsemi temi stroji, s katerimi sem delal v bolnišnici, sem delal popolnoma brezplačno in za uporabo, amortizacijo in stroške nisem dobil niti tolarja, vse sem moral zagotoviti sam, kar lahko tudi dokažem.
DE: Prenapolnjene čakalnice so seveda plodna tla za obrekovanja in govorice...Zakaj se več zdravnikov ne odloči za “privatizacijo", za zasebno prakso? Končno je zdravstvo tudi eden izmed velikih sistemov, kamor pa demokratične spremembe niso še najgloblje posegle.
Šalamun: Vprašanje je sicer komplekse, seveda pa se vse začne in konča pri denarju. Naše storitve zavarovalnica tako mizemo plačuje, da se rad pošalim
in povem, da si z denarjem za specialistični pregib nobena dama ne upa k frizerju. Frizerji so zagoto'1’ dva do trikrat bolje plačani kot mi, pri čemer mi lamo s teamom in imamo opremo, ki je vredna ogrorrrf denarje. Ni vrednoteno niti delo, pa tudi amortizacij* ne, saj so ljudje, ki so načrtovali zdravstveno politik0' negirali ekonomsko znanost. Korak v zasebno prak so na operativnem področju je skoraj herojski podvig sam se ravnam po starem pregovoru, da hrabre p°' dpira sreča in upam, da bomo uspeli.
DE: Toda tako malo denarja v naši driavi spet ne g'1 za zdravstvo. Že za obvezno zavarovanje plačuje podjetje 6, 36 odstotkov, posameznik spet enak odstotek.... Ta denar se nekje izgubi, ne gre ne za izobraievanje ne za nakup najsodobnejše opreme. Kje izgine?
Šalamun: Vprašanje je zame pretežko in niše01 kompetenten, da bi nanj odgovoril. Poznam samo«11 segment s tega področja, recimo plačevanje zdravstven^ storitev preko bolniško oskrbnih dni, takoimenovs; nih BOD. To je zame antimedicina, ki sojo lansiral' naši zdravstveni politiki. Na grobo povedano pom0' ni to, da dobiš za poseg plačano storitev glede na 1°' koliko časa bolnik leži v bolnišnici. Plačan je sam0 dan, ne pa poseg. Torej tisti, ki slabše dela, ki dela* zastarelo doktrino, ko je bolnik dolgo priklenjen n* posteljo, je plačan bolje kot tisti, ki dela sodobno j sodobno opremo. Čeprav ni z mojega področja, le povem, da sem vAmeriki videl, da bolniki po operacij1 odprtega srca ležijo štiri, pet dni, pri nas pa za vsak0 malnekost ležijo bolniki najmanj teden. Morda bi 5° z odpravo teh načel denar le preicanaliziral do tistih' ki dejansko delajo in bi ga bilo kar precej.
DE: Lahko rečemo, da je precej kriva zavarovalniška politika, saj poznamo poleg obveznega zdravstvenega zavarovanja še dodatno in zadnje čase tudi rentna. Utegnejo spremembe na tem področju prisiliti naše zdravnike v to, da bodo bolj podjetni in se - zaradi kvalitete zdravljenja ■ odločili za zasebno prakso? Šalamun: Medicina seveda ni nič kriva pri tem, t° je jasno. Slovenski zdravniki se lahko mirne duše pohva' limo, da smo zelo dobri, da imamo vrhunske dosežke Ob tako mizemi plači, kot jo dobivamo, je pravzapra* evropski fenomen, da imamo medicino na tako doba ravni. Poznam številne slovenske vrhunske zdravnik0’ ki bi lahko še bolj izstopali, če bi bil sistem nekolik0 boljše organiziran. Kdo je za vse to kriv, ni težko uga' niti. O tem sicer ne bi razgabljal, ve pa se.
Tomaž Dimic - Časopis 0$
Nadaljevanje z 2. strani
množica ljudi ni zadovoljna z rajem, ki so ga prinesle stranke pomladi. To je pomlad žalosti in obupa. To je slovenska tragedija.
Ali bi kapitalist bil zadovoljen, če bi tako živel, kot se danes godi delavcem ? Prav gotovo ne! Bil bi naj hujši nasprotnik izkoriščevalskega kapitalizma. To mora vsak razumeti.
Če bi se delavskemu razredu v kapitalizmu v preteklosti dobro godilo, socializma sploh nikoli ne bi bilo. Nastal je zato, ker je bil kapitalizem neznosno izkoriščevalski, odkar obstaja svet. Socializem je bil 45 let pravo »srčece« za delavski razred. Rdeča prava pa je pomenila »ljubezen« do delovnega ljudstva.
Prosim, če bi te vrstice objavili v DE.
Že vnaprej Vam najlepša hvala.
Milena Konečnik, Škofja vas 120
Siva ekonomija
Vedno, ko se postavi vprašanje sive ekonomije v naši državi, se mi porodi misel, kaj je bilo narejenega z državne strani, da bi se ta problem izgubil sam po sebi. Kot vemo iz raznih statističnih podatkov, naše plače nikakor ne dosegajo niti približno evropskih plač, razen pri na novo pečenih tovarnarjih, podjetnikih menedžerjih, da ne govorimo o poslancih in državni upravi. Prepričan sem, da če bi se zakon o preprečevanju sive ekonomije resno izvajal, bi bilo v državi malo več socialnega nemira, kot ga je sedaj. Kako naj se preživi delavec, kadar ne dobi plače za nekaj mesecev nazaj ali pa so plače majhne, tako da se ne da pokrivati življenjskih stroškov. Življenjski stroški so zelo visoki, čeprav strokovnjaki pravijo in dokazujejo, da to ni res. Odvisno, s katerega zornega kota to gledaš, zavedam se, da siva ekonomija ni dolgoročna rešitev za delavca in državo. Še nobeden ni, in verjetno tudi ne more ugotoviti, koliko denarja pri tem izgubi država. Vse, kar se govori ali piše, so po moji oceni ugibanja, ker če niso prijavljeni dohodki, tudi višina davkov ni izračunljiva, gotovo pa to niso milijarde, kot se govori. Moje mišljenje je, da če bi delavec zaslužil plačo, Id mu omogoča dostojno življenje, se ne bi ukvarjal s sivo ekonomijo. Slovenija, dežela z manj kot dvema milijonoma prebivalcev, se lahko pohvali z več kot 120.000 brezposlenimi, 120.000 delovnimi invalidi, 400.000 upokojenci, Z razmerji med plačami 1 15 (takih razmerij ne pozna niti veliko zahod-
nih evropskih držav), s stopnjo aktivnega prebivalstva pod 60 odstotkov, s stopnjo revščine, ki presega 13 odstotkov, in s podatkom, da je kar petina prebivalcev odvisna od raznih vrst socialne pomoči, ti podatki povejo, da če ne bi bilo te sive ekonomije, bi verjetno bilo več socialnega nemira. Tega pa se vlada verjetno zaveda. Nisem za to, da obstaja siva ekonomija, temveč za to, da delavec dobi za svoje delo pošteno plačilo, s katerim bo lahko dostojno živel on in njegov družina. Država naj najde mehanizme, s katerimi bo preprečevala utajo davkov in krajo denarja, tam kjer so te vsote enormne, za nas navadne smrtnike nedosegljive, in odvzame neupravičeno bogastvo, ki je vsak dan bolj vidno za odpiranje novih delovnih mest in pravično obdavčitev. Ker vemo, da se dosti davkov utaji in veliko denarja pokrade, je to večji problem kot siva ekonomija. Upam, da se bo na prihodnjih volitvah pokazalo, da ta vlada in poslanci niso izpolnili obljub, ki so nam jih volivcem dali, ko so se potegovali za oblast in položaj.
Drago Drobnič, član predsedstva Delavske stranke ZLSD, Koper
Vabimo vas!
Preberite, kje potekajo krvodajalske akcije. Postanite tudi vi krvodajalec - krvodajalka_ Darovana kri pomeni tudi lepši in varnejši dan!
Marec 1996
Fram	15.
Laško	_	15.
Ljubljana - območje Šiške	18.
Litija	19., 20.
Radovljica	21.
Selnica ob Dravi	21.
Vitanje	21.
Oplotnica	22.
Ilirska Bistrica	22.
Ljubljana - območje Bežigrada -26. Ribnica	37., 28., 29.
Zg. Velka	28.
Podčetrtek	28.
Rogoza	29.
Šmartno ob Paki	30.
April 1996
Nova Gorica 2.. 3., 4., 4., 9., 10., 11.
Sladki Vrh _	4.
Ravne nad Šoštanjem	4.
Jurovski Dol	11.
Ljubljana - območje Moste	12.
Sevnica	15.,	16.
Velenje	17., 18., 19.
Tinje	18.
Lovrenc na Pohorju	19.
Zreče	19.
Tržič	23.
Laško	24.
Planina	25.
Vrhnika	25.,	26.
Šmartno na Pohorju	26.
Sežana	29.,	30.
Rdeči križ Slovenije Informativno-propagandna služba Ljubljana, Mirje 19., tel. 061/1261-200, int. 222
Lažejo-torej so
Dan na dan nam lažejo ISTI faš ISTI, nac ISTI, komun ISTI,social ISTI
vsi ISTI, karier ISTI in ego ISTI...
V svoje laži verjamejo svoje resnice nad drugačnimi si vzamejo
samo zato, ker oni so, kar mi nismo, torej oblast,
kjer tiranija in častihlepnost sta njihova last in ljudstvo jih časti, ker paranoja pasti jih ne pusti... Časopisi pa pišejo in pišejo:
»Ta dežela je eno samo sranje...«
In radio doma govori neumnosti o uspešni zgodbi, o gospodarski rasti...
samo zato, da oblast ne sme pasti... Volilne obljube v žepih postale so suhe fige,
med narod trosijo le afere in intrige...
Narodu do zadnjega trenutka bodo lagali,
da v bedi z bedarijami nove glasove na volitvah si bodo nabrali samo zato, ker oni so, kar mi nismo do jeseni, ko bodo za laži od naroda tepeni... Dan na dan se polnijo slovenski klanci in dan na dan rojevajo se novi siromaki in pijanci...
Narod postal je bolj lačen kot sit, bolj reven kot bogat, ker postal je državi bankomat... Uspešna zgodba - neuspešen hit, ker laži nihče ne postavi pred zid, ker nihče od njih ni bolj lačen kot sit,
ker oni so, kar mi nismo...
Hvalijo se in hvalijo, da oblast je stabilna,
pa čeprav v očeh naroda debilna, pa čeprav v svojih odločitvah senilna in pri privilegijih popustljivo labilna...
Demokracija postala je anarhija, vlada ljudstva - lažna farsa je le zlata kokoš,
ki je padla le za nekatere z Marsa... Samo zato,
ker oni so, kar mi nismo...
Andrej Grampovčan ml., Plešičeva 35, Ljubljana
Odprto pismo Ivanu Sisingerju in drugim upokojenskim organizacijam!
Kljub temu, da smo delavci in upokojenci tisti, ki dejansko nosimo glavno denarno breme preoblikovanja naše družbe, vam sporočam, da nikakor ne razumem metod in ukrepov, ki se jih poslužujejo upokojenci, za katere menim, da so zavedni, da bi »ohranili pridobljeno«.
Sindikati ž delavci (nič krivi) smo svojo ceno že plačali, pa se skoraj nihče ni zavzel za nas. Ravno zato ne želim, da naše pismo jemljete po načelu »če
je nam koza crknila, najpe vam«, ampak vam izražamo pomisleke. Neodvisni Sindikati Slovenije smo se v preteklosti zavzemali za upokojence in začasno dosegli, da so bili soudeleženi pri oblikovanju socialnega sporazuma tudi predstavniki upokojenskih organizacij. Vendar zaradi odklona drugih sindikatov in premajhnega vztrajanja vaših organizacij do končnega partnerstva ni prišlo. To je dokaz, da smo upokojencem stali ob stani, saj bi takrat lahko bistveno vplivali na potek dogodkov.
V	delovanju upokojenskih organizacij nas moti, da se nikoli niste konkretno izrekli zoper gospodarski kriminal in korupcijo, ki ta največja povzročitelja majhnih prihodkov države, slabih plač delavcev in pokojnin. Druga zadeva, ki je ne razumemo, je ta, da bi z notranjo prerazporeditvijo denarne mase za pokojnine I : 3 (in ne I :10, kot je sedaj, aj takšnih razmerij ni niti v gnilem kapitalizmu) dosegli bistveno boljši dejanski standard večine upokojencev z majnimi pokojninami. Predlagamo, da se tistim, ki imajo preko 100.000,00 SIT pokojnine, odvzamejo razlika nad omenjeno vsoto in jo da tistim z majhnimi pokojninami. Tako bi masa upokojencev kljub omejitvam živela bolje. Menimo, da privilegiranci iz vrst upokojencev za zaščito lastnih interesov zavajajo z napačnimi podatki maso upokojencev z. nizkimi pokojninami in jih uporabljajo za zastrahovanje nasprotnikov privilegijev.
V	primeru, da damo NSS soglasje za vaše zahteve brez selektivnega pristopa k reševanju pokojnin, damo s tem soglasje za povečanje prispevkov za pokojnine in razveljavimo sporazum z Vlado republike Slovenije, GZS in sindikati, v katerem je dosežena zmanjšana obremenitev gospodarstva za 2,7 odstotka. S tem bi resnično ogrozili tako lastne prispevke kot prispevke vseh drugih za okrevanje gospodarstva in posredno povzročili izgubo delovnih mest in skromnih plač delavcev, zato nas zelo preseneča, ko se izjavlja, da nekdo ščuva mlade generacije zoper upokojence.
Javno vprašujemo upokojence, ali se zavedajo, kaj posamezni njihovi voditelji počno. V razmislek pa vam dajemo, ali so vsi, ki vas vodijo, res pošteni do vas in ali resnično zastopajo interese vas, ki imate majhno pokojnino, visoke pokojnine imajo predvsem stoječe stanje. Delavci pa ne mislimo več nositi bremena privilegiranih (nezasluženih) pokojnin in se kregati z upokojenci z majhnimi pokojninami.
Zato vam predlagamo, da prvo uredite znotraj pokojninskega sistema zmanjšanje razmerij, da ne bo nekdo dobival 20.000 SIT, drug pa 200.000 SIT pokojnine in hujskal) preostale upokojence, da nastavljajo hrbet zanj pred zaposlenimi in brezposelnimi delavci.
Za konec vas, g. I. Sisinger, javno vprašujem, ali ste osebno za to, da se razmerja med pokojninami zmanjšajo na 1 : 3, ali ste za »ohranitev pridobljenega 1 10 in kar ste sami napravili na tem področju.
Kolikor boste pometli pred lastnim pragom, bomo lahko ponovno pričeli sodelovati kot nekoč, kljub tej rahli špekulaciji privilegirancev.
S spoštovanjem.
Raslo Plohl, predsednik predsedstva Neodvisnih sindikatov Slovenije
Dr. Janezu Drnovšku, predsedniku vlade Republike Slovenile
Spoštovani gospod predsednik vlade!
Iz javnih glasil smo izvedeli, da misli Zveza svobodnih sindikatov Slovenije zahtevati odstop našega resornega ministra, gospoda doc. dr. Božidarja Voljča. Uradna utemeljitev naj bi bila, da se gospod minister zavzema:
1.	za neupravičeno krčenje obsega in kakovosti pravic zavarovancev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in
2.	naj bi protežiral pri svojem delovanju le nekatere poklice, in sicer zdravnike (»zdravniki so vse, drugi pa nič«).
Ugotavljamo, da so te trditve neresnične in da ni nikakršnega razloga, da bi zaradi takih očitkov moral gospod minister odstopiti.
K I. Že dolgo je znano, da ni svetovnega gospodarstva, ki bi lahko omogočilo vsem državljanom popolno dostopnost do zdravstva in do vseh uslug, ki jih sodobna medicina lahko nudi. To je enostavno predrago. Zaradi tega so v večini zahodnih držav že pričeli z reorganizacijo zdravstva in povsod iščejo načine, kako bi uskladili različnost interesov, to je želje državljanov po čimboljši zdravstveni oskrbi in pa finančne zmožnosti družbe. Glede na povedano je enostavno nevzdržno, da bi v Republiki Sloveniji še naprej obljubljali vsem državljanom popolno dostopnost do najbolj dragih (in učinkovitih) zdravstvenih uslug. Logično in nujno bo poseči po nekaterih omejitvah, ki bodo uskladile želje državljanov z možnostmi države. Ena od takih metod je zmanjševanje pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri čefnerpa se državljanom ponudi možnost dodatnega zavarovanja za pridobitev zavarovalnih pravic, ki jih bo novi sistem omejil. Prepričani smo, da je tak način financiranja zdravstva smiseln in koristen iz več razlogov. Po eni strani daje možnost razbremenitve gospodarstva zaradi potencialno nižjih prispevnih stopenj iz obveznega zavarovanja, po drugi strani pa bo tudi neposredno plačevanje državljanov prispevalo k osveščenosti, da je zdravje vrednota, ki jo je potrebno tudi plačati.
K 2. Gospod predsednik, očitek, da
se gospod minister zavzema le za zdN vnike, je smešen. Po našem prepričanja se je vedno doslej ravnal tako, daj1 zagovarjal stališča vseh zaposlenih * i zdravstvu, pri čemer, to moramo ptd’ | nati, samo mu tudi zdravniki pogost11 očitali, da se celo premalo zavzema zdravnike ha nosilce zdravstvene dč'{. < vnosti in odgovorne za celoten pov* zdravljenja. Ugotavljamo, daočiteh11 zavzemanju za zdravnike izhaja in p0’ stopkov, ki jih je začel izvajati po P11’ govoru, ki smo ga imeli z Vami 28. df cembra 1995. Takrat smo se skupno dir govorili, da se poišče znotraj obstoječ'11 pravnih okvirov način za boljše nagrajevanje slovenskih zdravnikov oh predpostavki, da se zaradi tega ne bi’. zvišala javna poraba. Tako stališče sij podprli tudi Vi. Po drugi strani ste tud1 obljubili, da se bo status slovenske?? zdravnika uredil z Zakonom o zdroT nikih še v času sedanje vlade. Menimo, da gonja proti našemu minisb* izhaja prav iz našega skupnega dog11' vora z Vami.
Spoštovani gospod predsednik uPLl mo in prepričani smo, da ne bost1 dopustili, da bi moral minister za zdN' vstvo doc. dr. BožidarVoljčzaradi nujne potrebne reformefinanciranja zdravstvi in zaradi izpolnjevanja obljub, dantn tudi z Vaše strani, odstopiti. Vsekakič ga organizacije, ki jim pripadam1'1 j čeprav smo do posameznih ukrepi’'1 kritični, globalno podpirajo, tokratne kritiko pa energično zavračajo.
S spoštovanjem!
Zdravniška zbornica Slovenij1 generalni sekretar dr. Franc1.
Cukjnt1
Slovensko zdravniško društve generalni sekretar dr. Matija Ce''j Fides - sindikat zdravnikov a1
zobozdravnik1”
predsednik, dr. Konrad Kusih11
^5l!](gW(fi) Sit
a o?
OTROCI JOpofffcBOjftJlO!
PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČE«! Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala.
Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina.
ES
TE
14. marca 1996
egld jtovt ri d«' orftrf lacij1 itikO' prak' dvi^ e po'
Okrogla miza o pravni ogroženosti delavcev
RAVBAKKOMANOA
isen1 io d1
rova; sirali imela 10'
iam° ela« m n* mos i, ne) racij' sak®
bi s« istil1'
m
negi1
a.
le
?
n, t° ihva-:žke. prav
lobri
like.
iliko
uga-
OtV
■M
mjO’
iai1
tih'!
nril-
'OS«1
uiin
S1
ipo-
'F . de ido-■ečih ne-
ir tih eh« e sli
tudi
W
roa-
eri'
str*
Igo-
Ipo-
■isti
iru-
tjno
st>o
tnih
iker
011'
pili
itnii
V SLOVENIJI JE ZE VEC KOT 50.000 NA ČRNO ZAPOSLENIH DELAVCEV
ZSSS skuša na vsak način popraviti katastrofalno stanje na področju pravne varnosti delavcev. V ta namen je priprava tudi okroglo mizo, na katero je povabila vse, ki se po svojih funkcijah na tak ali drugačen način ukvarjajo s tem področjem. Pogovora se je poleg velikega števila naj višjih sindikalnih funkcionarjev in pravnikov v ZSSS, sindikatih dejavnosti in območnih organizacijah udeležila večina vabljenih - od predsednika delovnega in socialnega sodišča mag. Milana Fabjančiča do ministrice za pravosodje Mete Zupančič. Bilo pa ui varuha človekovih pravic Iva Bizjaka, ministra za delo, družino in socialne zadeve Toneta Ropa, predsednika odbo-ra državnega zbora za notranje zadeve in pravosodje Vitodraga Pukla...
Predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič je v uvodnem nagovoru Ugotovil, daje zadovoljiva prav-ua varnost delavcev temeljni pogoj za zdrav razvoj družbe. V isti sapi Je dejal, daje naša delovnoprav-na zakonodaja na zelo nizki rav-ui. Dodatni in največji problem Pa vidi v njenem kršenju. Naštel Je po vrsti najpogosteje kršene delavske pravice in ob tem ugotovil, da se demokracija v državi toeri po zaščiti najšibkejših. Po tem, kakšna je pravna vamosta v Sloveniji, si lahko vsakdo odgo-v°ri, kakšna je njena demokracija. Semolič se je vprašal, kaj štoriji. da bi bili postopki pred sodišči toajši, in prepustil besedo članu predsedstva ZSSS Gregorju Mikliču.
Ta se je najprej vprašal, kaj sploh je pravna varnost delavcev. Ko sije na vprašanje odgovoril. Pa je pristal na tezi znanega pranega strokovnjakadr. Ljuba Bacona, ki je leta 1993 dejal, da 'ahko pri nas govorimo o pravdi (ne)vamosti delavcev. Po Mikličevem mnenju so se razmere pri nas od tedaj samo še poslabšale. Hkrati je opozoril na nevarno Prvino novonastajajočega vrednostnega sistema, ki se nanaša na tooralo in kije v celoti podrejena
Pri ČZP Enotnost je izšlo obsežno delo znanega pedagoškega in raziskovalnega delavca dr. Milana Divjaka z naslovom »Šola, morala, cerkev«

certev
* na n *
W-
Gre za del obširnega raziskovalnega projekta, ki obravnava razvoj laičnega, moralnega in družboslovnega pouka na Slovenskem od začetka do danes.
Knjigo lahko naročite po telefonu na 061/321-255 ali telefaksu 311-956
pobud, ki bi jih morala urediti država, kar so si prisotni državni funkcionarji in uradniki zelo vestno zapisovali v notese. Kajpak je drugo vprašanje, kakšna bo ko-
vamost delavcev pa po njegovem mnenju sploh še ni na najnižji točki. Ta pride šele s končanim procesom lastninjenja, ko bodo novi lastniki zahtevali od menedžetjev dobiček,
pridobivanju dobička. »Bolj kot si nemoralen, bolj si uspešen,« je poudaril Miklič ter s tem povedal vse o naravi sistema in oblasti v Sloveniji. V tem kontekstu je potem orisal slovensko delovnopravno zakonodajo, ki v mno-gočem temelji na starem samoupravnem sistemu. Tu pa nastaja prazen prostor, ki ga s pridom izkoriščajo samozvani menedžerji. V isti sapi, ko delavcem očitajo »socialistične« pravice, sijih sami izplačujejo s faktorjem deset, česar ni nikjer na Zahodu. Tudi Miklič je po vrsti naštel najpogosteje kršene delavske pravice oziroma zakonodajo. Pri zaposlovanju pa navedel alarmanten podatek, da je ta trenutek v Sloveniji več kot 50.000 na črno zaposlenih ljudi. Delodajalci do absurdnih razsežnosti izkoriščajo možnost pogodbenega dela in sklepanja delovnega razmerja za določen čas, s katerima držijo delavce za vrat, hkrati pa imajo od tega velike finančne koristi. Miklič je posebej okrcal delovna in socialna sodišča, izrazil celo razočaranje ZSSS nad njihovim delom ter ob tem ugotovil, da sodniki ne poznajo dovolj delovnopravne zakonodaje. Na koncu je skiciral kopico zahtev in
rist od teh zapiskov... Kljub temu te zahteve in pobude zaslužijo, da jih navedemo po vrsti:
-	sancionirati kršenje kolektivnih pogodb;
-	razčistiti pristojnosti poslovodnih in organov upravljanja v novonastalih gospodarskih družbah;
-	preprečiti izigravanje delovnega razmerja za določen čas;
-	zagotoviti spoštovanje predpisanega delovnega časa;
-	odpraviti pogodbeno delo;
-	za vse kršitve predpisati mandatne kazni;
-	zagotoviti nadzorno funkcijo zunanjih sindikalnih predstavnikov;
-	ustanoviti institucijo varuha delovnih in socialnih pravic;
-	uvesti licence za svetovanje tujcem pri sklepanju delovnih razmerij
-	vpeljati koncesije zasebnim agencijam za zaposlovanje.
Na Mikličeve ostre besede se je prva odzvala državna sekretarka v ministrstvu za pravosodjeNataša Belopavlovič. Ugotovila je nekaj notoričnih dejstev, in sicer, da mora država poskrbeti za ustrezno zakonodajo, izvajanje in nadzor, zagotoviti, da bodo delodajalci spoštovali zakonodajo, medtem ko naj bi sindikati v tej igri nastopali kot dajalci pobud, korekcij itd. Belopavlovičeva je pritegnila Mikliču, daje zakonodaja res neustrezna, hkrati pa skušala prisotne prepričati o ogromnem trudu in dobri volji, kiju na ministrstvu vlagajo v novo zakonodajo. Pri tem je omenila zakon o inšpekciji, s katerim je država po Mikličevem mnenju dobila zobe, vendar mlečne, zakon o soupravljanju delavcev, zakon o kolektivnih pogodbah, ki čaka na sprejem, in pa zakon o delovnih razmerjih, ki naj bi ga sprejeli prihodnje leto.
Miklič je očitno izzval tudi glavnega državnega inšpektorja za delo Boruta Brezovarja, ki je našel kopico razlogov, spričo katerih je njegova služba neučinkovita. Krivde za kršenje predpisov torej ne gre iskati pri enem ali d veh subjektih, temveč jo je treba iskati v splošnih okoliščinah. Največ je kajpak tistih, ki jih je navrgla sprememba sistema in so potemtakem objektivne narave. Pravna (ne)-
sena še najbližji igli, ko se je vprašal, ali hočemo pravno državo ali državo (divjeliberalističnega?!, op. p.) prava. Potem je naštel vrsto argumentov, ki kažejo na slednje. Zraven je z nekaj primeri ministrici v dekolte vrgel trditev, da vlada po podjetjih popojna anarhija. Ob tem pa ta država kljub številnim represivnim institucijam nima mehanizma, s katerim bi stopila na prste lopovom, ki se požvižgajo na zakone. Vodovnik seje ob tem vprašal, ali si država to sploh želi. Številni primeri iz prakse mu govore, da ne in daje pravna ogroženost delavcev pač le ena od posledic vladajočega divjega liberalizma. Izhod je videl v izobraževanju lastnih (sindikalnih) kadrov, ki bi z blagoslovom države skušali zaščititi delavce pred nezaslišano aroganco kapitala.
Sekretar območnega sindikata ZSSS Ljubljana okolica Miro Pod-bevšek je spregovoril o velikih številkah, ki kažejo na čedalje večjo neučinkovitost sodnega varstva delavskih pravic, in poudaril, da to niso le številke, temveč da za njimi stojijo živi ljudje. Birokrati so ga prav čudno pogledali. Hkrati je razgalil primer iz Litostroja, kjer sodišče ne naredi nič, da bi bile izvršbe izvršljive, temveč mimo pristaja na prakso izmikanja Litostrojevih družb, češ da vse transakcije potekajo prek holdinga.
Vinko Kastelic, pravni svetovalec republiškega odbora sindikata delavcev v državnih in družbenih organih je birokrate iz sodne veje oblasti poučil, kaj bi lahko sami naredili za večjo učinkovitost na tem področju. Ugotovil je, da so sodniki pogosto nepripravljeni, da se ne poglobijo v zadeve, hkrati pa tudi nimajo na voljo enotne prakse. Ministrici in drugim funkcionarjem je zato svetoval, da morebiti ne bi bilo odveč, če bi začeli tudi sami prirejati okrogle mize, na podlagi katerih bi se dokopali do nujno potrebne poenotene sodne prakse. Žal Vinko, niti nihče drug, ni povedal ničesar o odvetniških tarifah in »sistemu« financiranja, ki delodajalca in delojemalca v osnovi postavlja v neenak položaj pred zakonom.
Mag. Zvone Vodovnik z Instituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je prav tako napovedal še bolj črno prihodnost, ko bodo podjetja do konca olastninjena in bodo lastniki še bolj pritisnili na menedžment.
Iz vsega tega bi lahko sklepali, da je bila okrogla miza koristna. Že zaradi spoznanja, da je ta država očitno nesposobna zagotavljati delavcem učinkovito pravno varnost, če si spričo svoje divje liberalistične naravnanosti to seveda sploh želi. Hkrati pa si prav cinično želi socialni mir, na katerega sindikati ob tolikšni pravni ogroženosti svojih članov nikakor ne bi smeli pristati. To bi moralo biti sindikatom zadnje opozorilo, da državo lahko prisilijo k drugačnemu ravnanju samo s takšnimi ali drugačnimi metodami pritiska. Hudo napak pa bi bilo, če ^)i nasedli lepim in spodbudnim besedam pravosodne ministrice, ki jih je iz lastnih potreb malo popraskala po hrbtu, zagotovila oziroma obljubila pa čisto nič.
Ivo Kuljoj
ne meneč se pri tem za ceno in sredstva.
Ministrica za pravosodje Meta Zupančič je skušala predvsem povedati, kako veliko dela so že postorili na ministrstvu. Tako smo zvedeli, da so podedovali katastrofalno stanje, zdaj pa se stvari že spreminjajo na bolje, k čemur je veliko prispeval zakon o sodniški službi. Poleg tega imajo še veliko lepih načrtov. Na ministrstvu dobro sodelujejo z vsemi sodišči, malo se bo treba pogovoriti še o prednostnem reševanju zadev in poenotenju sodne prakse, pa bo. Vendar je ministrstvo pri tem omejeno, saj je pri nas sodstvo samostojno in neodvisno.
Ministrico je podkrepil državni sekretar v ministrstvu za pravosodje Jože Tratnik, ki je ugotovil, da so sodišča kadrovsko slabo zasedena, da imajo težave spričo neustrezne zakonodaje in da bo treba sprejeti nekatere nove ali spremeniti že obstoječe zakone.
Pri tem je omenil spremembe zakona o sodnem registru, v katerem bo treba razčistiti, kdo lahko ustanavlja nove družbe. Podobno pa velja tudi za zakon oziroma spremembe zakona o stečaju, prisilni poravnavi in likvidaciji, ki bi med drugim moral narediti red pri izbiri stečajnih upraviteljev.
Predsednik delovnega in socialnega sodiščamag. Milan Fabjan je zavrnil Mikličeve »pavšalne« ocene dela njegovega sodišča. Menil je, daje družba v globoki reorganizaciji, zraven navrgel kopico razlogov za sodno (ne)-učinkovitost. Se podatek: zdaj je na delovnem in socialnem sodišču 1862 nerešenih individualnih sporov, ki bi jih ob primernem tempu lahko razrešili do jeseni leta 1997. Lepa perspektiva za delavce na cesti brez dohodkov, ni kaj...
Sekretar območne organizacije ZSSS iz Zasavja Ciril Urekje orisal nekaj podrobnih primerov iz Zasavja, ki kažejo na pošastno neučinkovitost sodnih mlinov. Med drugim je omenilTovamo polprevodnikov Trbovlje, kjer stečaj traja že celih pet let...
Predsednik S KEI Albert Vodovnik seje vprašal o poglavitnem vzroku za pravno ogroženost delavcev. Zdi se, daje bil v kopici
Sojenje Branku Žuncu, novinarju Večera
SO ZDRAVNIKI NEDOTAKUIVE SVETE KRAVE?
Te dni se bo pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti zagovarjal novinar mariborskega Večera Branko Žunec, ki ga toži Pomurski zdravstveni zavod Murska Sobota. Žunec naj bi po mnenju tožnika objavil žaljiv članek za kirurški oddelek soboške bolnišnice, kjer je v očitno ne dovolj pojasnjenih okoliščinah umrla Terezija Kbleš.
Branko Žunec z besedami očeta in sina pokojne Karla inToma Koleša v članku izraža dvome o ustreznem zdravljenju, kar kaže tudi naslov članka »Kdo in kako je “zapravil” življenjeTerezije Kbleš?«. Hkrati naj bi po mnenju tožnika kršil čl. 169/1-2 kazenskega zakonika (kaznivo dejanje razžalitve), ker je navedel besede Karla inToma Koleša, češ da sta izgubila ženo in mamo zavoljo »diletantov v belih haljah«. Žunec naj bi z objavo članka tožnika razžalil tudi, ker je zapisal, da sta bila »prizadeta Kbleševa zgolj seznanjena s “korespondenco” o njuni ženi in materi«, potem pa citiral tele besede Toma: »Tolaži me le to, da bo tudi ta zdravnik, kije diletantsko in neodgovorno zapravil življenje moje mame, imel nekega dne člana ožje ali širše družine v sobi za intenzivno nego. Takrat bo videl, da človeško življenje ni kos pohištva.« Prav tako naj bi Žunec razžalil zdravnike, ker je na koncu članka zapisal: »Kbleševa sta nam dejala, da z javno objavo njunih dvomov in pomislekov pričakujeta hitrejši preboj do resnice, medtem ko nam (še vedno) ni uspelo priti do omenjenega poročila, ker naj bi po zakonu sodilo med poklicne skrivnosti.«
Gre namreč za poročilo, kije nastalo potem, ko je predsednik zdravstvenega sveta pri ministrstvu za zdravstvo prof. dr. Jože Lokar poslal Kbleševo pritožbo in vse dotlej zbrano gradivo o umrli pacientki v Splošno bolnišnico Maribor. O zadevi naj bi^kot piše Žunec, izdelali poročilo njeni zdravniki: primarij dr. Karel Sparaš, dr. France Grandovec in dr. Zlatko Pehnec. Sredi decembra pa je prof. dr. Lokar poslal strokovno poročilo o poteku zdravljenja omenjene pacientke Zdravniški zbornici Slovenije. Kbleševa namreč izražata omenjene dvome zaradi dejstva, daje bila njuna žena in mati operirana zaradi nekroze trebušne slinavke, smrt pa naj bi nastopila zaradi zadušitve.
Sojenje Branku Žuncu bo nedvomno zanimivo tudi za širšo javnost. Tembolj, ker ne gre prezreti, daje avtor v glavnem le prenašal dvome prizadetih svojcev. Epilog bo kajpak deležen posebne pozornosti novinarjev in njihove stroke, saj utegne prav ta primer v mnogočem razjasniti neke druge dvome. Namreč: so zdravniki nezmotljivi in svete krave, o katerih delu se ne sme javno dvomiti, ali je le-to ravno tako kot delo drugih podvrženo javni pozornosti? Še bolj od tega bo zanimivo, ali zdravniški ceh premore strokovni mehanizem, ki odkriva napake in jih tudi primemo sankcionira. Seveda v normalnih okoliščinah in ne šele po objavljenih člankih ter takšnih ali drugačnih pritiskih javnosti. Kbleševa sta namreč dovolj zgovoren primer in dokaz, da ljudje večkrat (ne)utemeljeno dvomijo o pravilnosti ravnanja zdravnikov, kar pa očitno nikogar ne moti, dokler se dvomi ne pojavijo v časopisu. Jih je mogoče odpraviti s tožbami in morebitnimi obsodbami? To je zdaj vprašanje.
BI
NAJPOMEMBNEJŠA STMS
TE
14. marca 1996
Humoreska
Posten večinski in proporcionalni volilni sistem
-	Za kakšen volilni sistem ste vi? smo povprašali tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je vodil zbrano družbo pri pitju piva v bifeju Bližnja srečanja posebne sorte.
»Za poštenega!«
-	Dobro, dobro. Ampak ali ste za proporcionalni ali za večinski sistem ?
»Jasno, da za večinskega!«
-	Zakaj pa ?
»Jaz sem za večino. Saj v demokraciji gre za večno ali ne!?Ali vi niste za večino?«
-	Saj ne govorimo o večini in manjšini, ampak o volitvah. Torej? »Kaj 'torej'! Mislim, da naj zmaga tisti, ki zbere večino glasov.«
-	Ampak pri tem lahko pride do anomalij!
»Kakšnih?«
-	V parlament potem nekatere manjše stranke sploh ne morejo priti.
»Saj tudi prejšnjikrat nekatere stranke niso prišle.«
-	Ampak večinsko voljen parlament ne bi odseval resnične volje volilcev!
»A zdaj pa jo!«
-	Pri večinskem sistemu lahko iz parlamenta izpadejo vsi tisti, ki dobijo tudi do 49 odstotkov glasov...
»Vi pa bi hoteli, da bi izpadli tisti, ki dobijo 51 odstotkov glasov!«
-	Oh, z vami ni mogoča nikakršna konstruktivna debata. »Dobro, za kakšen sistem ste pa vi?«
-	Jasno, za proporcionalnega.
»In če bi bil tudi jaz za proporcionalni volilni sistem, potem bi bil po vašem mnenju konstruktivni sobesednik, ali ne!?«
-	Vsekakor bi se veliko laže razumela.
»Vi bi si skratka želeli, da se demokratično zmeniva, da imate vi prav, ali ne!?«
-	Tako nekako!
»Jaz pa sem za to, da se demokratično zmeniva, da imam jaz prav.«
-	To je nesprejemljivo!
»Torej bova morala o vašem in mojem predlogu glasovati.«
-	Že, ampak kako bova glasovala, ko ste pa vi za večinski, jaz pa za proporcionalni sistem. Tu je ena proti ena.
»Seveda, ker midva torej ne moreva odločiti, bi morati odločiti vsi volivci.«
-	Ampak, saj to je referendum!
»Natančno tako! In kaj imate proti referendumu?«
-	Referendum za takšno odločitev ni primeren!
»Zakaj pa ne! ? Morda zato, ker referendum da večinsko odloi
vi pa bi radi proporcionalno odločitev, torej manjšinsko, ozii nekaj zamešanega...«
-	Pa kaj zdaj spet mešate v ta referendum ? Jaz sprašujem za kakšne volitve ste?
»Saj sem vam rekel, da sem za poštene volitve!«
-Ampak, rekli ste, da ste za večinski volilni sistem...
»Seveda, jaz sem za večinske poštene volitve. Skratka za večinsko poštenost, vi pa ste za proporcionalno poštene volitve. Zdaj pa mi samo še razložite, kako si predstavljate proporcionalno poštenost.«
-	Kaj pa si vi predstavljate pod proporcionalno poštenostjo? »No, nekaj takega, kot je sedanji slovenski parlament, malo pošten, pa
nepošten, pa spet malo pošten, pa principialno nepošten, pa spet čisto malo poštenčkan itd Skratka proporcionalno odvisno od tega, za čigavo korist gre...«
Bogo Sajovic
o, oziroma
Prijazno opozorilo
Na evropsko dramatiko je v 19. stoletju odločilno vplival norveški dramatik Henrik Ibsen (rojen 20. marca 1826). Rodil seje v mestu Skein, v premožni trgovski družini. Kmalu po njegovem rojstvu pa je oče bankrotiral in družina seje znašla v revščini. Mladi Henrik si je moral poiskati poklic in šelje za vajenca k nekemu apotekarju. Iz tega je zrasla želja, da bi študiral medicino. Kmalu po vpisu na univerzo pa je študij opustil, ker je prišel v stik z literarnimi krogi in ga je literatura tako prevzela, da se je sklenil popolnoma posvetiti temu delu. Odleta 1851 do 1857je bil dramaturg v Bergenu, nato do leta 1862 vodja gledališča v Oslu, nakar je dobil državno štipendijo, ki mu je omogočila življenje v rimu, Dresdnu in Miinchnu. Leta 1892 se je vrnil na Norveško, kjer je (čeprav se ni neposredno vmešaval v politiko) posodil svoje ime v prizadevanjih za osamo-
svojitev Norveške, ki je bila tedaj v zvezi s Švedsko. Osamosvojitev je komaj še učakal, saj je leta 1906, leto po osamosvojitvi, umrl v Oslu.
Njegovo literarno delovanje lahko razdelimo na tri obdobja. Prvo, kije trajalo od leta 1850 do 875, je bilo nacionalno-romantično obdobje z zgodovinsko in nacionalno tematiko, z junaki iz starih norveških sag, v veliki meri pa je bilo navdihnjeno tudi z marčno revolucijo leta 1848. Najbolj znano delo iz tega obdobja je pesnitev PeerGynt. Drugo obdobje, trajalo je nekako do leta 1882, je obdobje kritičnega realizma z razčlenjevanjem tedanje družbe in njenih navad. Najbolj znana dela iz tega obdobja so Strahovi, Stebri družbe in Nora. Tretje obdobje, s katerim je zlasti vplival na sodobno in kasnejšo evropsko dramatiko (pri nas predvsem na Cankatja), je obdobje psihološkega realizma, ko dražbeno angažirano idejo nadomestijo hrepenenja, prividi, simboli, sanje. Iz tega obdobja je najbol znano delo Divja račka.
Ibsen ni posebno maral žensk. Še ko je bil vajanec v lekarni, je nekoč prišel k njemu neki kmeti in naročil zdravila za svojo bolno ženo in tudi za kravo. Ibsen mu je obe zdravili pripravil, nato pa pripomnil:
»Pa pazite, očka da ne boste zamenjali zdravil. Ne bi rad videl, da bi se vaši ubogi kravici zgodilo kaj hudega.”
Deni
DiLAVSU
ENOTHOSt
LITEUTUIU
PREROŠKIH
RMOOETU
SKUmOIME UMESIM IN tOKSARNlStl PUN
StlUANOV
PISMENI
UKAZ
ANION
INGOUf

AVTO«; Borut Levec
UMETNI
PLESNA
ZVRST
DELOVNA
VNEMA.
ZANOS
KLAVEC
NA
RANČU
P
GLAVNO MESTO NIZOZEMSKE PROVINCE S. HOLANDIJA
ME®,
mozof
(GEORG)
KONEC
POLOTOKA
OKRAS
NEUMNICA
FRANCOSKA
IGRALKA
(SARAH)
NAJBOLJŠA
VRSTA
SADRE
JED IZ KROMPIRJA
KULTURNA
RASTLINA
PREVOZNO
SREDSTVO
POKRJUMA
VGRCUI
SKUPEK
RUDNIN
SLOVENSKI VE-S1AC (IZTOK)
RESASTA
PŠENICA
VELIKA
PRVOTNA MUZA PETJA
RADU
ANETOV
ROMAN
LUTKAR
MAJARON
NIKARAG. POLI-TIK (DANIEL)
VISOKO
USTNATO
DREVO
PISANA
TROPSKA
PAPIGA
ATENSKI
DRŽAVNIK
PRISTAŠ NOVEGA REALIZMA
PALAČINKA
EKONOMIST
MESTO V FRANCIJI
SMUČAR
PASOVlC
»SAR
STRIPOV
MUSTER
KRAJ,
KJERMDA
ODNAŠA
ZEMLJO
SKLEPNI
DEL
SKLADBE
TVEGANA
NAPOVED
AVSTR. SKLAD. (GOTTFRIED)
Z01AJEV
ROMAN
OVITEK ZA SPISE
MESTO
06ARALSKEM
JEZERU
SAMOVSEfNEŽ
LAHEK TROPSKI LES
JEZIK ANTIČNE DOBE
MESTO V FRAN-CUI06 LOARI
ORANJE
LOVRO
TOLMAN
DANSKA
BRUNO
TRAVEN
PESEM
BENEŠKIH
ČOLNARJEV
AMERIŠKA
ZVEZNA
DRŽAVA
PEVKA
JOPUN
SKANDINAVSKO
MOSKOIME
VRESJE,
RESA
SLOVENSKI
DENAR
BARVA
IGRALNIH
KART
MAŠČOBA
RUSKO ŽENSKO IME
STENA V GRS-KIH TEMPLJIH
LEK GRAJEN ČLOVEK
TONE
PAVČEK
PRAŠEK ZA BARVANJE LAS
MESTO NA SICILIJI
ARGON
HERCEGOVEC
PISAJEUKA
VASTE
KARLOVAC
ITALIJANSKI
ARHITEKT
(LUIGI)
NEMŠKI
FILMSKI
IGRALEC
(KLAUS)
PREBIVALKA
ISTRE
ANTON OCVIRK
OTOK V PREŠ-
PANSKEM
JEZERU
TITANOV
MINERAL
SLOVENSKA
TISKOVNA
AGENCIJA
SRSENAR
Nagradna križanka št. 13
Rešeno križanko nam pošljite do 26. marca 1996 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p.479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 13. Nagrade za rešeno križanko so (1.) - ura Etic Quar-tz, (2.) -5.000 SIT, (3) - 3.000 SIT, (4.) - 2.000 SIT in (5.) pleteni pulover.
Rešitev nagradne križanke št. 10
PROSTODUŠNEŽ, RADIOTEHNIKA, EB, PROSO, VOL, SLOVENKA, BESI, LETA, EA, SENIK, MK, TALK, RITA, SŽ, SKELA, ALK, KARATE, ALTERNATOR, TRAVEN, REKVIEM, PASEK, EMA, ARAI, ČIČ, TRAUN, CI,
ŠOK, AMARU, PAKT, EKSAMEN, AROSA, RUR, NAIRA, OBLAK, MOIRA, ILO, RENOIR, SALUST, IN, ALENKA, FRESKA
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 10
1.	Vinko Svetec, NPB 2, 9220 Lendava,
2.	Darinka Džankovič, Slavka Gruma 3, 8000 Novo mesto,
3.	Marija Kurnik, Trg kom. Staneta 6,	Križanko oripravil
1000 Ljubljana,	aTo * o „ O ,
4.	Marija Farič, Podgrajska 10, 2000 Maribor	j. , _ . ^	n
5.	Marija Hlastan, C. 4. julija 52, 8270 Krško ' IUCjAINIvAR.
---šFftP--*—*“
Nagrade bomo poslali po pošti	‘ :	-
Metin obseg
Meta Zupančič, ministrica za pravosodje, seje na okrogli mizi o pravni varnosti (beri: ogroženosti) delavcev zavzela za uvedbo »nekega normalnega obsega dela sodnikov«. Kolikšen je ta obseg, ministrica seveda ni povedala, ga je pa povezala z možnostjo napredovanja. Še dobro, saj bi se v nasprotnem primeru sodniki gotovo začeli spraševati, kakšen »normalen« obseg delaje na ministrski položaj pripeljal gospo Meto Zupančič.
Vodovnikov
mehanizem
Albert Vodovnik, šef SKEI, je na okrogli mizi o pravni (ne)-varnosti delavcev dejal, daje bil prvi, ki je omenil, da direktorji puščajo več kot tretjino izvoznega iztržka zunaj države. Takrat so gajemali, kot da se mu je malo zmešalo. Ko je te stvari omenil takratnemu direktorju SDK, pa je dobil odgovor, da nimamo mehanizma, s katerim bi lahko kakor koli nadzirali te finančne tokove. Jasno Berti, če bi namreč ta mehanizem hoteli imeti, se njihov šef za privatizacijo nikoli ne bi pisal Rop. Noben drug priimek ali beseda namreč ne bi tako natančno definirala vsega smisla te operacije.
odvetniških tarifah, ki so za sindikate in delavce naravnost ubijalske. Še celo več, direktor se z delavcem toži z denaijem podjetja, delavec pa z denaijem sindikata, če seveda ima to srečo, da je v sindikatu, ki denar ima. Če je nima, mu ne preostane drugega, kot da poseže v svoj prazen žep, kat pomeni, da niti ne more sprožiti spora pred sodiščem. Ker je takšna praksa pravzaprav uzakonjen sistem, je zelo čudno, da se v množici sindikatov ni našel nobeden, ki bi sprožil ustavni spor Za delavca brez denarja namreč ne velja ustavno načelo o enakopravnosti državljanov pred zakonom. In ker se med množico sindikalistov na okrogli mizi ni našel nihče, ki bi to zabrisal ministrici v njen šarmantni dekolte, se moramo z Dragom hočeš nočeš strinjati. Drugo vprašanje kajpak je, kaj je na okrogli mizi počel Drago.
Ščernjavičev milimeter
Drago Ščemjavič, šef sindikata državnih nameščencev, je dejal, da se zaradi okrogle mize o pravni varnosti delavcev ta za delavce ne bo popravila niti za milimeter. Dokaz: nihče ni govoril o
VREME
Piše: Andrej Velkavrh
Letos se pomladi nikamor ne mudi, zimi pa tudi ne. Sneženje bo ponekod prešlo v dež, toda verjetno ne pred soboto.
Koželjev časopis
Ivan Koželj, direktor ljubljanskega Plutala, je nekega lepega dne pogrešal na svoji mizi Delavsko enotnost. Ko je o tem pobaral sindikaliste, so mu pač razložili, da so se reorganizirali, pa da ni denarja itd. Ivan je pri priči poklical tajnico in ji velel, naj naroči časopis na njegovo ime. Možaku je pač jasno, da je informacija najmočnejše orožje sodobnega časa in da mora poznati tudi vprašanja, ki mučijo delojemalce. Več kot zanimivo je, da se, sodeč po strukturi naročnikov Delavske enotnosti, tega na drugi strani ne zavedajo mnogi sindikalisti, kijih v tem pogledu prekašajo poleg lovcev in ribičev celo pasjerejci. Koga torej lahko preseneča, če so tudi časi za delavce temu primemo pasji'-Kuli

NAGRADNI SKLAD
Ta teden sta praktični nagradi v naš nagradni sklad prispevala:
Uro Etic Quartz - UZO, d. o. o., podjetje rgovino, proizvodnjo in storitve Parmo-■3, 61000 Ljubljana - tel.: 061/301-787; rgovina: HalaTivoli, Celovška25, tel.: 061/ 1315-155. V njej prodajajo ure, zlato in ostalo; kozmetiko svetovnih znamk, igrače, audio-video tehniko, tekstil - Casucci, Lee, Legend in drugo.
Pletene izdelke - Pletilstvo Fočič, Ljubljana, Pot na Hreše 25,
POZOR!
K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki hi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad.