URN_NBN_SI_DOC-MEHLRE1X
ZIID-Zeitschrift. Probleme der In formation und Dokumentation in Wirt schaft und Wissenschaft. Berlin. XIV/1967, št. 1—6, XVI + (XI) + 192 + X str. 4°. Nujnost, da se prilagodi novemu ekonomskemu sistemu gospodarskega p laniranja v Nemški demokratični republiki, je leta 1965 zahtevala bi stveno spremembo v vsebini revije. Po dveletnem delu pa je anketa, iz vedena med bralci, pokazala, da ča sopis tematsko še ni izpolnil pričako vanj. Bralci pogrešajo predvsem take teme, ki bi neposredno reševale vpra šanja praktičnega dela ter prispevale k izoblikovanju in poenotenju gledišč v osnovnih problemih. Upoštevajoč želje je redakcija se stavila letni program vsebine, ki ga predstavi že v prvi številki. Tudi v bodoče ostanejo težišče metodični problemi pri obdelavi racionalizacij- skih načrtov na vseh področjih siste ma. Doseči je treba enotno obliko in formacijskega sistema, pri čemer bo treba določiti nadrobne smernice bo dočega skupnega dela informacijsko- dokumentacijskih centrov ter biblio tek. O tem govori članek B. Reblina: Poti k sodelovanju med ustanovami za sociološke informacije in biblio- tečno dokumentacijo. Pred leti so o medsebojnih odnosih prevladovala še ekstrem na stališča. Družbeni razvoj ter pogoji znanstvene, tehniške in kulturne revolucije v Nemški demo kratični republiki pa so poglede raz jasnili. Privedli so do spoznanja, da obe vedi nim ata le stičnih točk, tem več se medsebojno dopolnjujeta in izpopolnjujeta. Obe sta nepogrešljivi člen bodočega enotnega inform acij skega sistema. Važnost sodelovanja je podčrtal tudi zadnji letni kongres združenja nemških bibliotekarjev (DBV — 1966). Težišče razprav je bilo prav na tem sodelovanju. Tudi na skupnem sovjetsko-nemškem bi bliotekarskem sem inarju, ki je bil nekaj mesecev pozneje v Berlinu (1966), je bil v ospredju referat člana Leninove biblioteke v ZSSR O. S. Cu- b arjan a: Knjižnice in sistem znan- stveno-tehniške informacije. Vse te razprave odločno postav ljajo kooperacijo in koordinacijo kot obliko sodelovanja, a izključujejo pod reditev ene izmed strok. Dosedanja struktura knjižnic, ki imajo v pre težni meri regionalen značaj, je ovira za uspešno sodelovanje. Zato je treba korenito rešiti vprašanje organizacije knjižnic v republiki. Treba je izobli kovati mrežo dobrih strokovnih knjiž nic. Nujnost tega je poudaril tudi erfurtski kongres bibliotekarjev (ju nija 1966). Prvenstveno je treba orga nizirati skupni nabavni center za znanstvene knjižnice, ki bo omogočil tudi nabavo inozemske literature. Na dalje je treba ustanoviti za vsako strokovno področje centralne biblio teke. Njihova naloga je predvsem zbi ranje strokovnih časopisov ter vode nje centralnega kataloga periodik. Zbirati mora dalje posebno literaturo (znanstvene izsledke, poročila kon gresov, standarde ipd.), koordinirati nabave in povezati informacijske službe n a področju svojih bibliotek. Knjižnice pa morajo zagotoviti infor macijskemu centru takojšnjo možnost uporabe razpoložljivih virov. To je važno predvsem v primerih, ko so informacijsko-dokumentacijski centri ter biblioteke krajevno oddaljene. Program sodelovanja govori tudi o delitvi dela pri sestavljanju strokov n ih bibliografij. Praksa je pokazala, da večino teh izdelujejo razne insti 145
RkJQdWJsaXNoZXIy