Leto XIV. Štev. 258 TELEFON'-' UREDNIŠTVA: 25—67 TELEFON UPRAVE: 23-67 in 28-67 TtLEfON tlOLASNEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Lhlbllana. Franiiškan^.6. tel. 46—91 Poslovalnica C»lje. Prešernova 3. ffelefon 280 ' Maribor, sreda IS. novembra 1940 NAROČNINA na mesec Preleman v noravl ali do ooStl M din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. 1 poštnj čekovni pacun: jmcb ■ i- v ; . ■ • . Cena din 1— % .4 z Molotovom Dve in pol urni razgovor med državni koma - Po splošni spdbš iz nevtralnih virov je glavni namen berlinskihc posvetovanj, poživiti gospodarsko sodelovanje obeh držav — Crippsovo V posredovanje v Kremlju, reakcija Halifaxa — Sodba Amerike BERLIN, 13. novembra* CNP. SOVJETSKI KOMISAR ZA ZUNANJE ZADEVE, MOLOTOV, JE IMEL VČERAJ DVE URI TRAJAJOČ RAZGOVOR S KANCELARJEM HITLERJEM. SINOČI MU JE PRIREDIL VON RIBBENTROP RECEPCIJO. PO MNENJU FRANCOSKEGA RADIA RAZPRAVLJAJO V BER-yNU;“l. O POJLltlČNEM IN GOSPODARSKEM SODELOVANJU SSSR IN SIL °SI ,XER JAPONSKE; 2. 0 POGLOBITVI OSNOVE SOVJETSKO-NEMŠKEGA < sodelovanja. ^ PRVI SESTANEK: ^*/; URtZ J BERl.rM, 1“?. nov: DNB. "Ves; nemSftl ‘*sk naglasa velik pomen oSTska Molotova v Berlinu. Zaenkrat 3e ni poročil o vse-Wtli *" ‘ ^ ‘ Sovjeti verjetno ne bodo več podpirali Kitajske v njeni vojni proti Japoncem, nego bodo z Japonci sklenili sporazum o razmejitvi splošnih interesov obeh sil Ij^gfivorov. TLisfl' samojpojdarjajo, na Vzhodu. V Ameriki se boje, da bo Ja je trajal jrvj sestanek med Hitlerjem 'C. Molotovom dve uri in poC Prinašajo d°!ga poročija o sprejemu Molotova na yejjt.na berlinski postaji in pri kancelar-i« Hitlerju. ; _ _ ŽVEZA ŠTIRIH REVOLUCIONARNIH "---------.•*------SIL — SRIM, 13. nov. ZPV,' »Popolo d’ Italia« ^'ittaša članek Maria Appeliusa, ki' 'od-!?*to priznava, da je sestanek Molotova ? nemškimi državniki v Berlinu naper-,en proti Veliki Britaniji, Velesile osi so uftvarile že dve tretjini svojih strategič-*>’h načrtov. Med silami osi Iti sovjetsko Rusijo obstaja danes zgodovinska povednost, sodelovanje, ki se bo raztegnilo fWi-fra Japonsko. Ko t>«do odstranjene zapreke za sodeiavaflje nied sovjetsko Rusijo irf japfiiisko na Vzhodu, bodo Končane vse oblike velikega strategične-načrta; kt bo pomenil tudr koifeč prevlade Veiike Brftarilje v svefu: Delo' na pralni solldarflteti Evrope s6 nadaljuje bo vzpostavljena 'šč žvČZa med ja* ^nsko in Moskvo, “ser bodo znašle vse revoiuciOhartte sile' 'proti britanskemu Mutokratizmd vs^ga'Bveta.« '''' HELSINKI, 13. nov. Dopisnik lista »lita ^anomat« javlja far Newyorka, da-je andski poslanik Cripps neuspel s svojo ^cijo v Moskvi, Angeško-sovjetska poga Ja% bodo prekinjena. Dopisnik poroča ® velikih premikanjih močnih angleških ob zahodn^ obali. V Ameriki so mne-"K da bo Velika Britanija, v primeru, če ‘Udi kan&dski korak pri DČ' Vfflerl Me bo u»peJ, vdrla v svobodno Irsto lfi jo za-^dla. Opaziti je tudi na zahodni strani Velikobritanskega otočja močno zblTartje a,1geške vojne mornarice. SOVJETI IN TURČIJA C*JRIH. 13. nov. ZPV. Po tukajšnjih Vesteh vlada v \Vashlttgtortti prfcptKht-da sovjetska Rusija ne podpira Tur-"te-protl 'silam o*l,~ tudi je ne-*Hl k nev-Jfslnosti v sedanji vojni. Svoboda akcij * urf:lje je omejena že s pasivnim zadr-,n-cm Moskve, ker v Ankari še vedno , 80 na jasnem, kakšno stališče bi zavze-a Sovjetska Rusija v primeru da bi Tur-a *topi|a ^ Vojno. ' - ponska potem, ko bo. prosta na severu, napadla Holandsko Vzhodno Indijo. - LISBOA, 13.- nov. Stefani, Iz Londona javljajo, da je vlada naročila svojemu poslaniku v Moskvi, Staffordu Crlppsu, da napravi zadnje korake -v Kremlju. Cripps je izročil moskovski vladi brzojavko, ki jo je prejel dve uri prej iz Londona. O vsebini te brzojavke ni vesti, ve se le toliko, da je bilo pri nje sestavljanju v Londonu zelo težko najti končno stališče, ker je biio treba konzultirani Churchilla s predstavnikom Čehoslova-kov, dr. Benešem ter voditeljem Poljakov. Pri tem je došlo do hudega spora med Churchillom in zunanjim ministrom, lordom Halifaxom ter drugimi angleškimi ministri. To vest je vlada demantirala. Opozicijo Halifaxa in se nekaterih drugih tordov proti Churchillu motivirajo vprav s prizadevanji angleškega premierja pri moskovski vladi. Halifax in prijatelji so bili odločno proti paktiranju s Kremljem. Churchillovi poizkusi, pridobiti Kremelj da niso dostojni za Anglijo, od strani Moskve same da so nesprejemljivi, meni Halilaxova okolica. LONDON, 13. nov. Reuter. Londonski tisk naglasa k obisku Molotova v- Berlinu, da je dospelo z njim vec gospodarskih 'strokovnjakov. Zato bo v prvem redu beseda na berlinskih pogajanjih o pospešeni dobavi surovin in živeža iz Rusije v Nemčijo. Vendar pa bodo zastonj prizadevanja predstavnikov težke nemške industrije, da dajo sovjetom na razpoloženje svoje strokovnjake. Na dnevnem redu so seveda tudi važna po- litična vprašanja, saj se je od zadnjega sestanka Molotova z Ribbentropom marsikaj izpremenilo. Italijansko-grška vojna je bojišče približala Dardanelam, o katerih rti Rusija zavzela še nikakega Izrazitega stališča. »Times« je mnenja, da bo Moskva na željo Nemčije prepustila obrambo Dardanel silam osi In Turčiji, sama sebi pa bo zgradila pot k Perzijskemu zalivu. LIZBONA, 13. nov. CNP. Portugalski list »A Voz« piše v zvezi z obiskom sovjetskega komisarja za zunanje _ zadeve Molotova, da je značilno to, da niso prišli v Berlin sovjetski, vojaki, amp&k politiki in gospodarstveniki. To dejstvo potrjuj« vesti, da v Berlinu ne bo govOra o kakšnem vojaškem sodelovanju,' temveč lo gospodarskem. Treba je spraviti tudi politiko Berlina In Moskve z ozirom na Balkan v sklad, in določiti linijo interesnih sfer obeh velesil. CARIGRAD,' 13. nov, Stefani. Tisk komentira'obisk Molotova v Berlinu in poudarja, da gre pri tem predvsem za povečanje gospodarskega sodelovanja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. GROŽNJE; iz WAŠHINGfQ£jA WV. NE\y YORK, 13. nov. DNB. »Associa* Press« izve rt Washi«gtona> da .bo 0j*|eri§ka vlada z ozirom-na Molotovljev ?*k v Berlinu, prekinila svoja pogajate za trgovinski sporazum z Moskvo, n ®k v Berlinu je znak, da je Sovjetska r“8ija pripravljena, stopiti v ožj« sode-tJa,n!e s silami osi ter zapustiti svojo te!!? na*no P°Htiko nevtralnosti. S .•J*1 le dokazano, da so bili napori Ame-• in Anelile. nribližati se Moskvi in Upor Severne Afrike proti Vichvju? Zakaj okleva general Waygand s povratkom iz Ma-roka — Mrziična posvetovanja v Vžchyju VICHV, 13. nov. CBS. Vlada je imela važno sejo, po kateri so ostali maršal Petain, Laval, general Hutzinger ter podtajnik za vojno mornarico, Darlan, na daljšem posvetovanju. Kakor javljajo, se bo Laval podal z novimi navodili v Pariz. NEW YORK, 13. nov. Reuter. Po vesteh, ki prihajajo iz Evrope, sklepajo v ameriških krogih, da se general Wey-gand, ki biva že dalje časa v Maroku, noče vrniti v Francijo. »New York Times« pišejo s tem v zvezi o novem porastu de Gauileovih akcij, ko je stopilo na njegovo stran tudi mesto LibrevHle. »New York News« dostavljajo, da vse vesti iz nevtralnih virov dokazujejo, kako se v Severni Afriki pripravlja upor proti vladi v Vichyju. General Weygand da vidi vprav v tem razlog, da ostane Izven Francije. Junaštvo Italijanov |e nepopustljivo RIM, 13. nov. Stefaini.' Tišk ku'g6tav[]a, da »je na pragu šestega meseca vojne Italija zmagovita v ognju na vseh frontah, od Kanala do Atlantika, \ Sreddzemlju in Afriki. Italija je v vojni dobro organiziran stroj, ki funkcionira s čudno preciznostjo. Položaj Italije je na vesh frontah ugoden zanjo. Povsod, kjer se bije danes glgant- ven. V bojih dokazujejo Italijani svoje nepopustljivo junaštvo, energijo in voljo do končne zmage. Sovražnik je res močan v prikazovanju sil, ki jih j« podjarmil, ki pa čaka jo-'-dnovS- oSvobojCnj a.« Borza. Curih, 13. novembra. Devize:, Pariz' 9.87K>, London 17.12K-, Newyork 4.31 osminka, Milan 21.75, Ber-skl b^oi. za novo llce sveta, je Italija zra-llin 172,50, Stockholm 102. ADMIRAL BLOCH je na nedavnem syoJem govoru v USA naglasil, da »se začenja ameriška obrana- & k ■t ■ ■ ■ • ••-- bna cofia že na Azorih. Zato Je treba računati s tem in podpreti Veliko Britanijo v njenih naporih za obrambo Atlantika« Angleška oborožena 14.000 tonska trgovinska ladja „Yersey Bay" je v bitki s pre. močno nemško križarko tipa »Deutschland" žrtvovala sebe, pa rešila mnogo ladij iz velike skupine konvoja - Anglije, približati se Moskvi Praviti razmerje z njo, odveč. USA SE BOJE ZA KITAJSKO , . LANDSKO INDIJO .LONDON; 13. nov. »Daily Mail« se vi 7 zadržanjem Amervke proti novi LONDON, 13. nov. Reuter. Admirali-leta je izdala poročilo o delovanju in potopitvi augieške oborožene trgovske ladje »JerVis Bay«c ki sponiidia na sv.Oje-časno junaško borbo angleške pomožne križarke »Rawalplndi« z daleč močnejšim sovražnikom. »Jervis I3ay« (14.000 ton), je pilila v spremstvu konvoja, ki je bil sestavljen iz 38 trgovskih ladij, ko se je na Atlantiku nenadoma pojavila nemška vojna ladia tipa »Deutschiand« ali pa navadne križarke.' Ob hajlepSeni vremenu ter na popolnoma mirnem morju je ob HO- sončnem zfttOnu iž daljave 10 km začela streljati na največje ladje v konvoju. Mnogo slabše oborožena pomožna križarka »Jervis Bay«, ki je pred vojno vo- t ^ <-aui//(.Uljem ttrncimc pivju iiuvt Clli sovjetske Rusije ter ugotavlja, da zila na trgovski progi v Avstralijo, se je takoj spustila v boj. Že prve salve z nemške vojne ladje so na angleški pomožni križarki zanetile požar In ladja se je začela potapljati, Vendar so mornarji še vedno streljali na sovražno ladjo ter dosegli, da se ni mogla dovolj približati konvoju, ki se je med tem že razpršil. Sovražniku se Je posrečilo potopiti večje število ladij. Najprej so mislili, da je od 38 angleških trgovskih parnikov izgubljenih 14, nato 9, vendar pa ni izključeno, da se je še kakšna ladja od pogrešanih rešila. Akcija pomožne križarke »Jfrvis Bay«, ki se je žrtvovala, je rešila velik del konvoja uničenja. Od članov posadke »Jervis Baya« se jih je 65 izkrcalo v Kanadi, kamor so prispeli na neki drugi ladji iz -konvoja^ LONDON, 13. nov. GBS. O junaškem boju angleške pomožne križarke »Jervis, Bay« z neko nemško križarko prihajajo podrobna poročila. »Jervis Bay«, ki Je spremljata konvoj, Je pri napadu takoj začela pluti v smeri proti nemški križarki, ki je bila dovolj zaposlena 3 pomožno angleško ladjo, da so med tem ostali parniki Iz konvoja lahko ušli. Ve« iiko ladij se je rešilo zaradi dimnega zastora, ki ga je spustila »Jervis Bay«. Ladja Je bila takoj po prvih strelih nemške križarke v ognju ter se Je začela potapljati. Nemška granata Je tudi odstre* lila zastavo, nakar so mornarji takoj razobesili drugo. V boju Je »Jervis Bay« Izgubila polovico poveljniškega mosta. Strahovito bombardiranje vzdolž grške Me Italijanska letala in topovi neprestano obstreljujejo sovražne postojanke — Priprave za nove napade TIRANA, 13. nov. Stefani. Dopisnik agencije javlja, da italijansko letalstvo neprestano po sistematičnem načrtu bombardira grške položaje na utrjeni fronti. Izvidniška letala zbirajo dragocene podatke z bojišča. Posebno lepi uspehi so bili v tem pogledu zabeleženi s sektorja ob Prespanskem jezeru. Nove akcije so v teku. DJEVDJEL1JA, 13. nov. Dopisnik »Politike« javlja, da so italijanska letala vče- ODKRITA ZAROTA V MEHIKI MEXICO CITY, 13. nov. Reuter. Odkrita je zarota, ki je imela namen, da bi se general Aimazan, ki je izgubil v volitvah proti novemu prezidentu Cama-chu, polastil Mehike. Zarota bi imela biti 27. novembra, tri dni pred ustoličenjem novega prezidenta. Revolucionarji so imeli v načrtu polastiti se najprej radijskih postaj. Po nekih vesteh je nemški tovorni parnik »Weser« izkrcal v septembru 12.000 zabojev z municijo za generala Atmazana. »Weser« je bila ujeta pozneje po kanadski pomožni križarki »Prince Robert«. »OUEEN ELISABETH« ZBIRA POSADKO MEW YORK, 13. nov. DNB. V New York je dospelo 80 članov posadke velikega prekooceanskega parnika »Oueen Elisabeth«. Posadka bo imela 600 oseb. BRAZILIJA ZA PANAMERIKO RIO DE JANEIRO, 13. nov. CBS. Predsednik Getulio Vargas je pred 3000 vojnimi in gospodarskimi osebnostmi, ki so se zbrale ob 10 letnici njegove vlade dejal, da Brazilija brez pridržka vstopa v panameriško obrambno zvezo. OBVEZNA TELESNA VZGOJA V BOLGARIJI SOFIJA, 13. nov. CBS. Sobranju je bil včeraj predložen zakon o formiranju državne mladinske organizacije, ki določa obvezne telesne vaje za mladino obeh NEMŠKI NAPADI NA MORJU BERLIN, 13. novembra, č. B. S Nemški Stuka so potopili severno od Harvl-cha 37.000 ton ladij angleškega konvoja. Dve sto milj zahodno od Irske je bil potopljen angleški 2500 tonski parnik. Sestreljena so bila štiri nemška ter sedem angleških letal. AMERIŠKE DOBAVE KITAJCEM ČUNGKING, 13. nov. C. B. S. Včeraj je dospela nadaljnja ameriška pošiljka streliva in orožja za Cangkajškovo ' vojsko. V bližnjih dneh bodo sledili ostali večji transporti preko burmanske ceste. Kitajska razpolaga s 45 milijoni dolarjev kredita za nabavo orožja in drugega vojnega materiala v USA. AMERIŠKI RK ZA GRČIJO ATENE, 13. nov. ZFV. Poslanik USA v Atenah je izročil včeraj ministrskemu predsedniku Metaxasu prvi doprinos ameriškega Rdečega križa za žrtve vojne. ZBLIŽANJE JAPONSKE IN USA TOKIO, 13. novembra, C. B. S. Diplomatski krogi so prepričani, do bo skoro mogoče izboljšati politične odnošaje z USA. Konferenca japonskega zunanjega ministra z ameriškim poslanikom Gre-yem je rodila dobre sadoye. OBNAVLJANJE NA HOLANDSKEM HAAG, 12. novembra. Stefani. Po vsej Holandski so začeli obnovitvena dela. Mnogo zgodovinskih spomenikov ne bo mogoče več restavrirali, ker jih je vojna preveč razrušila. OPORIŠČA USA NA ATLANTIKU NEW YORK, 13. nov. Reuter. Za ureditev pomorskega in zračnega oporišča v zalivu Placenlia na Novem Fundlandu je prispelo tja 20 ameriških inženirjev, ki preiskujejo zemljišče. V mornariškem mi-nistrtvu so izjavili, da bo v treh mesecih že precej zgrajenega. 0 3 mm. ZBLIŽANJE USA IN MEHIKE W A SII IN GT0N, 13. nov. Reuter. USA so oficieino priznale novega mehiškega predsedniku Camacha. Ameriški podpredsednik VVallace ho prisostvoval ustoličenju. Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno in nekoliko vetrovno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura I0'5, danes naj-nižja 5'S, opoldne 11, Padavin od sinoči raj bombardirala železniško progo Djev-djelija—Solun na grških tleh. V okolici Bitolja in Ohrida je bilo čuti močno obstreljevanje grški položajev na Psoderu, klancu, ki odpira pot proti Lerinu. Italijanski težki topovi so bili tu neprestano v akciji. DANAŠNJE GRŠKO POROČILO ATENE, 13. nov. Reuter. Uradno grško poročilo pravi, da ni nobene izpremembe WASHINGTON, 13. nov. Reuter. Zdaj je dokončno potrjeno, da bo Velika Britanija dobila tako zvane »leteče trdnjave«. orjaške ameriške bombnike, ki lahko z lahkoto dosežejo 3000 km oddaljene cilje, jih zasujejo z bombami ter se vrnejo domov. Ta orjaška letala lahko že iz Amerike same dosežejo evropsko obalo ter jo ogrožajo. Njih akcijski radij iz Velike Britanije po evropski celini bo še tem uspešnejši. Anglija bo dobila najno- v operacijah na zemlji. Angleški in grški bombniki so napadli doke in municijsko skladišče v Valoni ter petrolejske tanke v Draču. Požar v Draču je razsvetlil vse mesto ter ga je bilo videti preko 150 km daleč. Neka četa z albanskimi častniki in mr “Ivom je prišla preko meje. ATENE, 13. nov. Reuter. Grške čete konsolidirajo položaje ter so odbile napad na makedonski fronti. vejše tipe teh leta!. Po izjavi Roosevelta samega bo lahko razpolagala Anglija s polovico proizvodnje teh bombnikov. Prva pošiljka bo dospela v Veliko Britanijo med 20. in 30. novembrom. LOS ANGELES, 13. nov. CBS. Kalifornijske tvornice letal »Douglas« in »Lockheed« so doslej poslale v Kanado 1745 letal, od katerih je bilo 945 bombnikov. TELEKI NAPOVEDUJE ŠE HUJŠE ČASE BUDIMPEŠTA, 13. nov MTI. Ministrski predsednik grof T e 1 e k i je imel včeraj govor na nekem zborovanju, v katerem je dejal, da je poleg zgodovinsKe hrabrosti potrebna madžarskemu narodu sedaj tudi hrabrost prenašanja težkoč in potrpežljivosti. Teleki je postavil v tem oziru kot zgled narode velesil osi in naglasil, da mora tudi madžarski narod dalje vdano prenašati vse težave, ki mu jih bo naložilo nadaljevanje sedanje vojne, posebno glede pomanjkanja in počivanja trgovine, četudi bodo ta bremena postajala s časom še težja. Glavna naloga sedanjosti je vztrajati in pripravljati boljša pota bodočim generacijam. NOVA POTA ROMUNIJE BUKAREŠTA, 13. nov. Stefani. Pred odhodom Sr Rim je bil general Antonescu predmet velikih manifestacij naroda. Pozdravili so ga na kolodvoru minister Sima, italijanski poslanik, ki je z večjo skupino novinarjev potoval s predsednikom v Rim. Na postaji so bili tudi poslanih Jugoslavije, Turčije, Nemčije in Španije. Prebivalstvo je vzklikalo Antonescu, ki se je v ganljivih besedah zahvalil za pozdrave in dejal, da je sodelovanje vlade z legionarji začetek nove dobe v Romuniji. Pot v Rini bo prijateljstvo obeh držav še poglobila. Nemški velepamik .Bremen' potopljen ? SAN FRANCISCO, 13. nov. CBS. Nemški velepamik »Bremen« je bil po neki privatni vesti iz Danske potopljen že pred nekaj tedni ob danski obali. Neka danska družina v San Franciscu je prejela pismo od svojih sorodnikov na Danskem, v katerem je rečeno, da je bil »Bremen« potopljen v Kattegatu, 6 km severno od danskega otoka Swaelland. Mislijo, da je bil »Bremen« potopljen z britanskim torpedom. Podobno vest je sprejel tudi dansko-norveški list »Bien« v San Franciscu. Uradnega potrdila teh vesti seveda ni mogoče dobiti. Obrambni in gospodarski napori Španije MADRID, 13. nov. DNB. Vojni minister Varela je prisostvoval s častniki prvega vojnega okrožja zaključnemu manevru 11. španske divizije, v katerem so sodelovali štirje polki pehote, en polk artilerije, izvidniška in borbena letala, protiletalske edinice in tanki. Naloga manevrov je bila, odbiti zamišljen napad na Madrid. MADRID, 13. nov. DNB. V kratkem bo ustanovljeno novo ministrstvo, ki bo skrbelo za reorganizacijo poljedelstva v Španiji. Na čelo tega ministrstva bo postavljena ugledna osebnost iz sindikalnih krogov. Ministrski svet je sklenil tudi več tehtnih ukrepov za reorganizacijo sindikatov. SKRB ZA BREZPOSELNE V ŠPANIJI MADRID, 13. novembra. Službeni list prinaša odredbo, da delavci, ki nimajo zaposlitve, ne bodo plačevali davka na porabljeno vodo in razsvetljavo, kar velja za vsote do 150 peset ua mesec. Zgodnja zima z viharji v Ameriki NEW YORK, 13. riov. DNB. Iz raznih krajev Kanade m severnih držav USA prihajajo poročila o silovitih snežnih viharjih, ki so povzročili veliko škodo. Na jezeru Michiganu je utonilo mnogo ribičev. Več parnikov je bilo hudo poškodovanih in so jih le težko rešili v varne pristane. Telefonske in brzojavne zveze so na mnogih krajih pretrgane, posebno občutna je škoda v državi Minnesotta. Poginilo je, mnogo živine, poškodovanih še več farm. NEW YORK, 13. nov. Stefani. Sku- pino lovcev na race je presenetil v bližini Windsora v državi Ontario snežni metež. Pri tem je našlo smrt 15 lovcev. ARETACIJA V PARLAMENTU BUDIMPEŠTA, 13. nov. Unp. V' parlamentu sta bila aretirana dva člana zbornice, narodna socialistična poslanca, ki jima je bila imuniteta odvzeta zaradi po-izkušenega upora v državi. Pri aretaciji je došlo do razburljivih scen. STALIN — KONČNO BESEDO HELSINKI, 13. nov. DNB. Stalin bo le imel končno besedo! tako se nadejajo v Angliji, kakor poroča dopisnik iz Londona ob priliki obiska Molotova v Berlinu. V Londonu ne verujejo, da bi došlo v Berlinu do novih paktov med Moskvo in Nemčijo. Upanja, ki jih še vedno goje v Lonodnu, niso v nobenem skladu s poročili, ki so minili teden prišla iz Ankare. Angleški politični krogi še vedno upajo, da je za znanim govorom prezidenta Turčije stala senca sovjetske Rusije. MANIFESTACIJA ZBLIŽANJA MED TOKIOM IN MOSKVO MOSKVA, 13. nov. Domej javlja, da je bila ob priliki 2600 letnice japonskega cesarstva v Moskvi intimna svečanost. Japonski poslanik general Tatekava je priredil v svojih prostorih svečano večerjo s sprejemom, ki so se ga med drugimi odličniki udeležili tudi maršal Timošen-ko, načelnik glavnega generalnega štaba general Ciril Merečkov in komisar za vojno mornarico, admiral Kuznjecov. MOSKVA, 13. nov. Reuter. Kakor se izve, bo japonski poslanik v Moskvi odpotoval v Berlin. STISKA NA DODEKANEZU KANDIJA, 13. nov. Reuter. Ribiči, ki so prišli z Dodekaneških otokov pripovedujejo, da je tam veliko pomanjkanje hrane. VAŽNE NALOGE LOTHIANA NVASHINGTON, 13. nov. Reuter. Ko sc vrne angleški veleposlanik v USA Ioni Lothian iz Anglijo, se bodo nadaljevala pogajanja med Veliko Britanijo, USA in Avstralijo za skupno obrambo. V zraku in na morju neprestani boji Tudi včeraj so nemška in angleška letala bombardirala sovražne naprave — Italijanski napad na Malto BEFLIN, 13. nov. DNc. Nemški bombniki so v nizkem poletu napadli železniški viadukt v Horsemu na jugovzhodu Anglije ter ga porušili. Prva bomba je padla neposredno zraven viadukta, medtem ko je druga bomba zadela cilj , i ga razdejala. Druga skupina ndemških letal je z velikim uspehom napadja industrijske naprave ter v Brcytonu razrušila električno centralo, kar je velik udarec za vojno industrijo, ki je črpala iz nje tok. MALTA, 13. nov. Reuter. Sovražna letala so v veliki višini letela nad Malto, pregnai. Protiletalske baterije so posegle v boj, vzleteli so angleški lovci in bombniki, sestrelili eno italijansko letalo, druge pa KAJRO, 13. nov. Reuter. Ponoči le bi! doslej najdaljši letalski alarm v Kahirl. Trajal je 20 minut. STOCKHOLM, 13. nov. Stefani. Finska rovoma ladja »Minerva" je zadela na mino blizu severne nemške obale in se po-j in se potopil. Vsa posadka 11) moniar- topila. Kapitan in posadka so se rešili. LONDON, 13. nov. Reuier. Admiraliteta javlja, da se je od 38 parnikov, ki so bili napadeni v velikem konvoju v noči na 5. t. m., potopilo le sedem ladij, vse ostale so se rešile. BERLIN, 13. no, Uiibra. Stefani, že 10.% oktobra je bilo izdano uradno angleško poročilo, da znaša šlevilo angleških ujetnikov in pogrešancev v Nemčiji 21.805. Nemci pa trde, da imajo ujetih 1550 angleških častnikov, podčastnikov in vojakov pa 35.500. Zdaj je Eden priznal, da znaša šlevilo angleških ujetnikov v Nemčiji 11.000. BERN, 13. nov. DNB. Italijanska letala, ki sodelujejo v napadih na južno Anglijo, sc doslej sestrebla 10 angVških letal. NENV VORK, 13. novembra. Stefani. Po vesteh iz Amerike, je kanadski parnik .,Aberdeen" zadel na pečino jev je utonila. TOKIO, 13. nov. Domei. Japonski parnik »Fušimi Maru« je na poti med Gal-wayem in Ne\v Yorkom ujel klice na P o-moč z angleškega parnika »Balmore« (1925 ton), ki je bil bombardiran in potopljen. LONDON, 13. nov. Uradno javljajo, d3 je angleška pomožna križarka »jervis Bay« rešila potopitve 24 tovornih ladH s skupno tonažo okoli 150.000 ton. LONDON, 13. nov. Reuter. Sovražit3 letala so sinoči ob polni luni izvršila voč težkih napadov na Anglijo in London* kjer je precej žrtev, vendar materinih3 pa škoda ni velika. Angleški bombniki so napadli petrolejsko rafinerije v Nemčiji ter podmerniško oporišče v Lorientu. IRSKA VARČUJE DUBLIN, 13. nov. Reuter. Minister z3 prehrano je izda! stroge ukrepe o varčevanju z maslom, čajem, petrolejem ih premogom. Orjaške »leteče trdiTave" za Anglijo Madžarska se vrača na stara, aglajena pota... Teda, že v preteklosti so pokazale izkušnje, da prebujenim narodom ni ^ahko vladata bre z razumevanja za manjšinske probleme — 26% prebivalstva Madžarske tvorijo manišine Madžarska je v notranji politiki pred težko auemo. S trianonsko pogodbo se je Velika Ugrska, država narodov izpremenila v Madžarsko, nacionalno državo z narodnimi manjšinami. V toku najnovejšega mednarodnega razvoja v srednji in južnovzhodni Evropi, ki GOMBOS Pokojni predsednik madžarske vlade je Prvi načel pri silah osi vprašanje madžarskega revizionizma. mu sledile velike teritorialne izpremembe, Je Madžarska zopet postala večnarodna država. Madžarskemu etničnemu jedru, ki ga tvori skupno komaj 8 do 9 milijonov Madžarov, se Pridružujejo močne narodne manjšine: Slova-*J> Rusini, Romuni, Nemci in Jugoslovani, §kupno preko tri milijone duš. Narodne manj-ki so tvorile v trianonski Madžarski ko-8 do 10% prebivalstva, dosezajo, ne vstevši Židov, po najnovejših teritorialnih spremembah preko 26%. 2e v povojni Madžarski je bil po madžarski statistiki 233.141 »slovaško govorečih dr-Zavljanov«. Po prvi dunajski arbitraži je bilo Priključenih 290.819 Slovakov; druga dunajska arbitraža pa je prisodila Madžarski še ■»•000 Slovakov, živečih v onem delu Transilvanije, ki je bil priključen Madžarski. Po J®" podatkih bi bilo sedaj v Madžarski 558.960 Novakov, medtem ko jih slovaška poročila cenijo na 635.000. Z zasedbo Podkarpatske Rusije pa je sprejela Madžarska v svoje meje 549.000 Rusinov. V madžarski Transilvaniji živi 1,305.000 Ro Witnov,- v mejah povojne Madžarske pa je bilo še 25.000 Romunov. Sedaj je torej v Madžarski 1,330.000 Romunov. V Madžarski Prebiva tudi okrog 600.000 Nemcev in 165.000 Jugoslovanov. Narodne manjšine današnje Madžarske presegajo tri in en četrt milijona Simopulos, grški »modri čiča" v Londonu Grški poslanik v Londonu, Haralam-Simopulos je eden najstarejših članov diplomatskega zbora. V zvezi z grT sko-italijanskim sporom ima zdaj zelo Važno vlogo v angleški prestolnici. Stari %lomat, ki ga v londonskih političnih Krogih poznajo kot »Wise old boya« (Mojega čičo), je imel namen, da po 50 letnem diplomatskem delovanju stopi v po-koj. Nenadoma je pa prišla sedanja voj-na na Balkanu, ki je moža prisilila, da °stane na svojem mestu. Simopulos je drugače zelo priljubljena Osebnost v Londonu. Dobro pozna mednarodne prilike. Oktobra 1935 je obvezi sedanjega vladarja Jurija, da ga je pški nairod izbral za kralja. Njegova zpna je Angležinja, sin študira na znani Jtonnaeiji v Stoweu. Je odličen športnik ?a konstruktor miniaturnih železniških ‘°komotiv. pripadnikov. Madžari, ki so šteli v povojni Madžarski 7,759.000 duš, so s priključenjem 650.000 Madžarov iz bivše češkoslovaške 111 968.000 od Romunije narasli na 9,377.000. !z teh računov sledi, da pripada narodnim manjšinam 26% celokupnega prebivalstva madžarske države. Madžarska se vrača na stara pota.. Zopet naj zablešči krona sv. Štefana v nekdanjem sijaju. Še leta 1797. so našteli na Madžarskem 2,322.000 Madžarov in 5,681.000 Ne-madžarov Dalje je bilo v letih Madžarov Nemadžarov 1809 3,000.000 7,000.000 1850 5,000.000 6,300.000 1900 8,500.000 8,100.000 1910 9,944.628 8,319.905 Že same uradne številke madžarskega štetja dokazujejo, da je bilo leta 1910 najmanj 45,5% prebivalcev nemadžarske narodnosti. Madžarski narodni poslanec Bela Grinvald je napisal v »Pester LIoydu«, da se morajo Madžari, če hočejo živeti, posluževati asimilacije. Pomadžarjenje je najvišja naloga šole. Srednja šola je že tak aparat, tak stroj: na eni strani vstopa na stotine slovaške dece, na drugi strani izstopajo ti otroci kot dovršeni Katoliški vojaški škof nemške vojske Franciskus Justus Rarko\vski je izdal poseben proglas, v katerem se uvodoma spominja »z grozo in ponosno žalostjo« vojakov, padlih na polju časti. Njim ni bila naložena nesmiselna usoda, to nas uči naša krščanska vera, ampak so storili največje delo za svoj narod. Vsak navaden lesen križ na poti te vojne, vsak nemški vojaški grob na vzhodu, zapadu in severu Rajha je živim v opomin, ki kaže v bodočnost. »Mi stojimo še vedno pred odločitvijo«, pravi dalje proglas, »in Madžari.« Predaleč bi nas zavedlo naštevanje vseh mogočih načinov, ki se jih je posluževala Madžarska pred letom 1918., da bi asimilirala ves nemadžarski živelj v svojih mejah. Madžarski so priključene nacionalno zavedne manjšine, ki so po dvajset let pripadale suverenim narodom in so neposredno sodelovale na vodstvu lastne nacionalne države. Poleg te razvite nacionalne zavesti moramo vpoštevati tudi silni gospodarski in socialni napredek v nasledstvenih državah, ki je pustil Madžarsko daleč zadaj. »Ravnopravnost« dostavlja karakterističen vzklik madžarskega častnika, ki se je po 20. letih vrnil v Užhorod. »Vso Madžarsko bi morali dati Čehom v najem za dvajset let!« S to izjavo je gotovo priznal veliki napredek Podkarpatske Rusije v sklopu češkoslovaške. V socialnem oziru je ostala Madžarska ista fevdalna, plemiška država kot pred 1918, s starim socialnim in političnim redom. Nasledstvene države so izvedle agrarno reformo, dale so kmetom zemljo, izobraženstvu pa zagotovile izvrševanje svobodnih poklicev. Madžarska se vrača na staro pot. Ali je to v njenem interesu, bo pokazala bodočnost. vojne še ni konec. Vsako pokolenje je pred Bogom dolžno dati naslednjemu po-kolenju obračun o svojem hotenju in svojih delih, o svoji moči in veličini. Tako smo mi od Boga poklicani k velikim nalogam sedanjosti. Spominjajoč se svojih padlih bratov in prežeti istega duha se bomo borili dalje in gradili svetu katedralo naše domovine v zaupanju v Boga, vse do končne zmage, svobode in bodočnosti našega naroda.« (Po »Hrvatski Straži«) Britanska mornarica kot zaščitnica Grčije Službeno javljajo, da je angleška vlada dala Grčiji na razpoloženje vsoto pet milijonov funtov šterlingov kot prvo pomoč za kritje vojnih izdatkov. V »Ne\v York Herald Tribune« pa piše zdaj pomorski strokovnjak E. Montgomery o pomenu sodelovanja angleške vojne mornarice v girških vodah: »Ves svet nestrpno pričakuje dogodkov, ki se bodo morali razviti v Grčiji in sosestvu. Listi prinašajo vesti o izkrcanju angleških čet na grških tleh, s 'Sodelovanjem angleških bombnikov z grškimi. Britska mornarica stalno pazi v Sredozemlju, na tem morju ni mogel nasprotnik izvesti nobenih operacij. Če bi ne bilo angleške sredozemske mor- Piloti - lovci huzarji neba Nemški tisik se bavi z vlogo lovcev v sedanji letalski vojni ter naglasa njih velik pomen. Nemška lovska letala tipa »Heinkel« so se zelo dobro izkazala. 'V njih je prlot na tesnem prostoru tako rekoč zraščen s strojem in mora v teku bojev premagati velike fizične napore. Pogostokrat se primeri, da izpremeni pilot v sekundi hitrost za več 100 km, le košček sekunde, v kateri bi izgubil prisotnost, ga lahko stane življenje. Pilot lovec ni le letalec, ki vodi stroj, nego tudi strelec, ki manevrira s strojnico. Tesno mora biti povezan s tovari- narice, bi imela Italija v trenutku francoskega poraza prosto pot v tem morju. Pod svojo kontrolo bi imela ves prostor od Gibraltarja do Dardanel in Sueza. Nihče se ji ne bi mogel postaviti po robu, pregnala bi vse zavezniške in nevtralne ladje iz tega bazena. Italija bi imela zvezo z Libijo in s Sirijo. Grška bi ji morala odstopiti vse svoje baze. Vrelci nafte v Iraku in Iranu bi bili Italijanom na razpolago. Turčija bi imela edino zvezo še z naslonitvijo na Rusijo. Vse to se pa ni zgodilo, ker je angleška mornarica z zasedbo grških oporišč poskrbela, da ne bo iznenadenj. Zdaj ima ves položaj v svojih rokah.« šem, da razume v ugodnem položaju spraviti letalo v lego, s katere lahko prizadene sovražniku hude udarce. Zato je naravno, da je vsaka izguba izvežbanih lovcev tembolj občutna. Niti dva odstotka nepremičnin ni bilo prizadejanih v dosedanjih napadih na London, javlja ministrstvo za obnovo zemlje, ki je izdelalo poseben zakon za popravilo povzročene škode. Prej polkovnik, zdaj lord Nathan je najaktivnejši angleški politik. Pred tremi meseci je bil povišan v plemstvo. Ustanovil je Nacionalni odbor za zaščito narodnih interesov. Poslanica nemškega vo nega škofa »VSAK NEMŠKI VOJAŠKI GROB JE Ž IVIM V OPOZORILO, KI KAŽE V BODOČNOST« Jtuftura Dremljev Prešeren Ljubljana, novembra. d Menimo, da nikogar ne užalimo, če trdimo, nav.izkazujemo še vse premalo spoštovanja oasirn umrlim velmožem, onim veličinam, ki obogatili narod s svojimi nesmrtnimi deli. ato pa pozdravljamo s posebno radostjo sako dejanje, ki je zvezi s počaščenjem spo-•oka one£a našega vodnika in pre- D Kipar-medaljer Stane Dremelj se je v poslednjem času lotil hvalevredne naloge: po-nam v plastiki profile naših zaslužnih V »Salonu Kos«, v pasaži nebotičnika, ustavlja na okusno prevlečenem podstavku jj %ete Primoža Trubarja, dr. Franceta r <-‘š e r n a in Ivana Cankarja, p. Edinstvena je plaketa dr. F. Prešerna. t?w namreč izdelana kot broša ter služi •k° lahko vsaki slovenski ženi, slehernemu i?dVfnslcerau dek,etu kot nakit. (Prešeren je zlat n v s*onov' k°sti- Plaketa je vdelana v at°, obod plakete pa je okrašen z lovorje- v Kosovem salonu vim vencem. Zlatarsko delo je izvršil zlatar Milan Košak.) Na prav tak način se da izdelati vsaka druga plaketa, kar je vredno upoštevati. V bodoče našim damam ne bo več treba nabavljati si raznih dragih kamenj, saj si bodo lahko za cenejši denar priskrbele originalno umetnino, ki jo bo izdelal slovenski likovni umetnik. Pripomnimo končno še to, da so v istem izložbenem oknu »Salona Kos« razstavljena še najnovejša dela Pavlovca, Ivana Vavpotiča in Smerduja. -a- k Rudolf Golouh: Krisalida. Igra v treh dejanjih. V založbi Tiskovne založbe v Mariboru je pravkar izšla na 72 straneh osmerke v lepem tisku in prikupni opremi Golouhova igra »Krisalida«, ki jo je letos spomladi ob priliki mariborskega Umetnostnega tedna prvič uprizorilo mariborsko Narodno gledališče. Delo je poveličevanje lepote in čistosti iznad poze-meljskih zablod, zato je tudi kot knjiga prijetno čtivo za vse tiste, ki hrepene po" lepoti. Naroča se pri Tiskovni založbi v Mariboru, Aleksandrova cesta 3. Obširnejše poročilo bomo še objavili. k Razstava slik Karla Jiraka v Ljubljani. V Kosovem salonu v Ljubljani bo priredil koncem tega meseca razstavo svojih najnovejših del mariborski akad. slikar prof Karel Jiranek. Razstavil bo poleg naših štajerskih krajin tudi nekaj kompozicij iz kmečkega življenja, ki bodo tako po svoji zasnovi kakor po slikarski tehniki gotovo vzbudile zanimanje, zlasti še, ker predstavljajo zadnjo fazo slikarjevega razvoja. Pozneje se bo Jirak udeležil tudi mariborske razstave kluba »Brazde«. k Dve beograjski premieri. Nedavno sta bili v Beogradu uprizorjeni kar zapovrstjo dve socialni drami, od katerih je bila prva najnovejše delo tudi pri nas Slovencih znane avtorske dvojice Zokoviča in Paoviča. saj so njuno »Vodo s planin« uprizorili že mnogi slovenski odri, druga pa že leta 1871. napisana drama Rusa Ostrovskega. Prva ima naslov »Kad je sreda — petak je«, druga pa »Šuma« (Gozd). Dasi sta pa obe deli dvakrat popolnoma napolnili gledališče, sta bili takoj nato vzeti z repertoarja. Pravijo, da vzdušje sedanjega Beograda ni ugodno za socialne drame. Otomanska banka v Turčiji je prekinila poslovne zveze z Nemčijo. Nemški vojaki ne smejo pošiljati paketov z živežem iz Romunije. Tako je odredila romunska vlada. s 4 ammmmmammammMammmammamteaaasmmmm Baronica za žrtve bombardiranje Angleška baronica Ravendsdale, hči pokojnega markiza Curzona of Kedlesto-na se že več mesecev požrtvovalno prizadeva, da ublaži bedo žrtev bombardiranja. Ves svoj čas prebije v delavskih predmestjih, kjer deli živež. Organizirali je več premičnih ljudskih kuhinj, s katerimi obiskuje prizadete kraje. Sama je vso akcijo tudi finančno podprla. S socialnimi problemi naroda se bavi že ved let, mnogo je potovala. V angleškem ženskem javnem življenju ima zelo velik vpliv. Njena mati je bila Američanka. Od nje je tudi nasledila ameriški način pojmovanja demokratskih nazorov. Strategifa z grškega bojišča Janina hi nje okolica je ena glavnih strategičnih postojank grške fronte. Tu bodo Italijani skušali z vsemi silami predreti grške postojanke. Odtod tudi njih manever, da na eni strani po dolini Vo-juše, na drugi strani pa preko otoka Ka-lamas ob morju obkolijo staro trdnjavsko gnezdo Janine ob istoimenskem jezeru. Z zasedbo Janine bi se Italijanom odprla pot v doline Tesalije in Salamurije, kar bi bil za Grke hud udarec, ker bi bila domovina presekana na dvoje. Gorski klanec Zygos nad dolino gornje ' ’o-juše v višini 1551 severno od Peristera je druga, še pomembnejša točka in cilj italijanskih operacij. 2225 m visoki Peri-ster dominira nad okolico in če bi še ta okolica padla Italijanom v roke, bi se jim odprla pot k Larisi na plodnih tleh Tesa* lije, žitnice -Grčije. Pod Peristerom izvira Aspros, s Penejem največja in najdaljša reka Grčije, težka zapreka z globokim koritom. Klanec Zygos branijo Grki z vso silovitostjo. Tu so dosegli že velike uspehe, priroda sama jim je v pomoč. Ako sa jim posreči, pred zimo zadržati napadalce, bo ostalo zaledje do pomladi varno. Severni del grškega bojišča, tja k jugoslovanski meji, je sporednega značaja. Seveda se lahko zgodi, da bi bila Grčija tudi tu v primeru vdora italijanskih čet k Solunu, presekana na dvoje. Preostala bi tedaj le možnost, potegniti novo, ločeno fronto ob Vardarju ter jo oskrbo* vati iz Tracije in z morja. Morda bi jo podpirala tudi Turčija, toda to bi lahko dovedlo že do političnih pretresljajev V sosedni Bolgariji ter z njo zvezanih sil. Grško bojišče ima tedaj že tik ob albanski ■ meji strategično odločilne točke, ki silijo sovražnika k odločilni zmagi, branilce pa k čim trdovratnejšemu odporu, ker se dobro zavedajo, da je južno-vzhodno od mogočnih gorskih grebenov kaj malo točk, kjer bi se lahko uspešno postavili v bran. Zato tolikšna zagrizenost Grkov, za vsako ceno zadržati sovražnika še pred glavnimi grebem Epi ra in Pinda. JAPONSKI POUTIK ADAČI se je kot bivši ministrski predsednik v Tokiu zavzemaj, naj se na miren na- čin poravna sp»r s Kitajci. Zdaj je spet čuti glasove, da bi s© zaradi neugodnega gospodarskega položaja tokijska vlada rada pomirila s Čangkajškom in približala USA. ^ostsodarske vesti Pridobitni krogi o novih konsumih pri podfetjih Objavili smo že novo uredbo o ustanovah za aprovizacijo, ki predvideva v večjih središčih občinske urade za oskrbovanje prebivalstva z živili in potrošniške zadruge pri podjetjih. Zbornica za rOI je poslala ministru za socialno politiko v zvezi z nameravano ustanovitvijo potrošniških zadrug obsežno spomenico, ki najbolje tolmači mnenje trgovskih in industrijskih krogov pri nas. Spomenica poudarja predvsem, da ji načrt uredbe ni bil poslan v izjavo, po dobljenih informacijah pa je Zbornica mnenja, da pomeni njegova izvedba nepotrebno in odvisno intervencijo oblasti v vprašanju preskrbe delavstva z živili. Zato smatra za svojo dolžnost, da se izjavi proti tem ustanovam, ker so odveč posebno v Sloveniji. To svoje odklonilno stališče utemeljuje z decentralizacijo slvoenske industrije, da čez 93% delavstva ni izgubi- lo zveze z zemljo in kmetijstvom in se rekrutira iz vaških občin, ter da večja industrijska podjetja najemajo svoje delavce iz okoliša 20 do 30 km od podjetja. Mreža trgovinskih obratov in s tem tudi konkurence v prodaji živil je razvita do skrajnosti (na 1 trgovinski obrat 110 prebivalcev). Poleg tega je še veliko število konsumnih in nabavljalnih zadrug, delavskih konsumov za prodajo ži- vil ter kmetskih zadružnih prodajalnic, ki imajo posebno velike obrate v industrijskih krajih. Torej po mnenju zbornice regulator cen že obstoji Večina delavstva je včlanjena v konsumnih zadrugah. Največja industrijska podjetja imajo aprovizacijske konsume, ki nabavljajo vagonske količine živil brez režijskega doplačila. Pred mescem je bil ustanovljen tudi Banovinski prehranjevalni urad, ki ima po banovi naredbi nalogo ustanoviti poslovalnice in podružnice povsod kjer bi bilo potrebno. Zaradi vsega navedenega je bila Zbornica mnenja, da uredba o ustanavljanju potrošniških zadrug ni bila potrebna, ker je v Sloveniji ta problem rešen že z zasebno iniciativo. ! Povzročilo bi samo nepotrebne zmešnjave. delavstvu pa ne bi prineslo nobenih i koristi. ! Neenakomerna industrializacija pri nas Podatki o gradnji novih podjetij jasno dokazujejo, da industrializacija pri nas hitro napreduje. V Beogradu in okolici se pravkar gradi okoli 60 večjih ali manjših industrijskih obratov. To število nam pa tudi govori, da se najhitreje razvija v Beogradu in okolici. Saj se v vsej Jugoslaviji sedaj ne gradi niti 90 podjetji in ker se jih 60 gradi v samem Beogradu in okolici, otpade na ostale kraje komaj tretjina. O vprašanju kje so vzroki temu pojavu, se je pri nas že mnogo razpravljalo, vendar ta diskusija ni privedla do pravega rezultata. Mnenja so ostala deljena, Beograd z okolico pa mesto, kjer gradijo največ novih podjetij in kamor se ceio selijo podjetja iz ostalih delov naše dr- I žave. Radovedni smo, ali bodo to dejstvo kaj spremenili zadnji ukrepi bana banovine Hrvatske, ki orieinogočajo selitev industrij s teritorija banovine brez njegovega dovoljenja. Naše mnenje je da bo tudi v tem slučaju obveljalo staro, že tolikokrat preizkušeno pravilo, da vsi ukrepi nič ne zaležejo, če se ne ustvari predhodno potrebnih predpogojev, da lahko postane nek ukrep resnično učinkovit. Zaenkrat le ugotavljamo, da se indu-srializacija naše države izvaja skrajno neenakomerno in da se večina, in^ to ogromna večina novih podjetji snuje v Beogradu in okolici. Pripravite koruznico za zimske dni! Lanska zima je bila za ntnoge kmečke gospodarje težka. Niso imeli zadostnih zalog živinske krme in so si pomagali z različno slabo hranljivo krmo, mnogi so pa morali prodati živino za vsako ali bolje pod vsako ceno. Letos je bila boljša koruzna letina, ki je dala tudi precej ko-ruznice. Da ne bi nastalo pomanjkanje krme kot lansko leto, je važno, da kmečki gospodarji pripravijo in primerno ohranijo koruznico tako, da ostane za krmo živini vse do prve paše. Koruzni-ca sicer ni zadostna za pravilno in dobro prehrano živine, je pa nadomestek, ki je zadosten za najnujnejšo prehrano. Pazljivo spravljena lahko nadomestuje slabše seno. Ne sme se pa koruznica čez zimo ptistiti na polju, temveč jo je treba spraviti po možnosti pod streho, kajti sicer se zmanjša njena hranljivost. Pozimi je koruznica dobra narezana na sečko in premešana s senom, deteljo ali repo, najbolje pa seveda kisla, pripravljena v silosih. Vsi kmečki gospodarji, od malih kmetov celo večina, morajo'polagati samo koruznico, zato jim je še bolj potrebna skrb zanjo, saj je njihovi živini v resnici edina zimska krma. Itafiiianska družba za albansko- jugoslovanske železnice V Rimu so ustanovili novo delniško družbo s kapitalom 5 milijonov lir, katera si je postavila za svojo nalogo pospeševanje železniških vezi med Italijo in jugovzhodno Evropo, v prvi vrsti pa med Albanijo in Jugoslavijo. V družbi so zainteresirane zelo pomembne skupine italijanske industrije. Italijanski industrij- ski in trgovski krogi so mnenja, da je vprašanje povezanosti Balkana in Italije mogoče rešiti samo z zgraditvijo železniškega omrežja Albanije z Jugoslavijo in Grčijo. Predvsem pa poudarjajo važnost realizacije načrta železnice Drač— Ohrid, ki bi jo nato še podaljšali do Skop-Ija. g 180 vagonov paprike smo pridelali letos v državi. Od lega ostane 80 vagonov za izvoz. Nemčija ponuja za na pol predelano plemenito sladko papriko 16 din za kg. g. Turistične hranilne in posojilne zadruge za pospeševanje turizma propagira uprava »Pntnika«. Z različnimi posebnimi ugodnostmi, ki bi jih bili deležni člani zadrug, hoče >Putnik2 milijona. Italija je kupovala zlasli grško olivno olje, kože in gumo. Izvažala pa je Grkom bombažne in volnene, tkanine, žveplo, Kemijske proizvode itd. Obe državi *>o vezalo tudi številne paroplovne in zra-koplovne linije. g. Na ekononisko-komerdalni visoki šoli v Zagrebu se je samo v prvi letnik vpisalo -168 slušateljev, vseh slušateljev je pa letos 800. g Določbe za kontrolo uvoza premega masti, kavčuka, volne, prediva, umetne svile in drugih predmetov izdeluje; ožji odbor. Oktobrska številka časopisa »Ifai-Jug" 10. š-t. XII. letnika tega edinega jugo-slovansko-italijanskega časopisa v Jugoslaviji in Italiji, je izšla s pestro vsebino. Časopis ima za svoj cilj pospeševanje gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Ustanovil ga je dr. Anton* Filipič. Pisan je v italijanščini in srbohrvaščini. Med, aktualnimi prispevki naj omenimo članek v italijanščini, ki ga je napisal Gino T o m a j u o 1 i o prometnih zvezah med Jadranom in Donavo, M. L. A s t a 1-di je prispeval članek »Kulturno življenje v Italiji«, dr. Vladimir Costa pa v italijanščini članek o kulturnem življenju v Jugoslaviji. Iz časopisa »Relazioni In-ternazionali« je vzet članek »Nova go" spodarska ureditev Evrope«. Med ostalo vsebino je še statistika'jugoslovanskega izvoza v Italijo v 1. 1939, poročilo o ita-lijansko-jugoslovanski manifestaciji v Milanu ob priliki italijansko-jugoslovanske-ga teniškega srečanja, vestnik v italijanščini o jugoslovanskih gospodarskih vprašanjih in v srbohrvaščini o italijanskem gospodarstvu. RUBI M. AYRES: DRUGI MEDENI TEDEN ROMAN 33 Sangster je bil pomirjen, ko je sedel k zajtrku. Jimmyjev glas je bil vendar tako jasen, tak kot običajno. Sicer pa do enih ni več dolgo, in takrat izve vse. Vse dopoldne je hitel z delom, časopisov še pogledal ni. Polni so poročil o nesreči in tragični smrti Cynthije Farro-we. Zaskrbelo ga je, da bi v tej zvezi ne bil imenovan tudi Jimmy. Vedno je še upal, da o vsem Kristina ničesar ne ve, zlasti ne, o Jinunyjevem obisku pri mrtvi Cynthiji. Toda popolnoma pravilno je sodil, da bi bilo s tem konec sreče v zakonu Jimmyja in Kristine. Vedel je, da ljubosumnost razjeda Kristini srce. Prenehal je pisati. 1 Zdaj, ko se je Cynthija umaknila s po- li, ne bo več nobenega zadržka, da bi Kristina in Jimmy ne bila popolnoma srečna. Iz vsega srca jima je to želel. Kaj bi dal, ko bi šc enkrat videl Kristino tako Kidano nasmejano kot oni večer, ko so bi- li v gledališču. Težko je vzdihnil in se zagledal v popisane papirje. Kristina ... Kristina ... Kristina. Samo njeno ime. Udarjalo mu je v oči z bele polo papirja, Sangster je zardel. Raztrgal je papir in ga zagnal v ogenj. Kaj ven- dar sanja? Kje so njegove misli! Z Jimmyjem se je bil domenil, da se snideta v oni mali restavraciji, kjer je bil včeraj s Kristino. Dobre četrt ure pred eno je že bil tam. Ko je prišel Jimmy, ga je Sangster sprejel s skrbnim pogledom. Jimmy je bil silno bled in nekam trdo se je smehljal. _ Pozdravljen! — je dejal nekam izgubljeno in sedel na drugi konec mize. — Ne boni kosil, nikar se ne trudi! Videti je bilo, da se izogiba Sangster-jevemu pogledu. Kaj je s tvojo ženo? — ga je vznemirjeno vprašal Sangster. Jinuny se je boleče nasmehnil. — Zapustila me je; sporočila mi je, da z menoj ne bo več živela. — Zapustila te je? — Da... nikar me, prijatelj, ne glej tako prezirljivo. Sam sem jo pospremil v Euston. Na prvi pogled je vse kot prijateljski dogovor. Odšla je v Upton House. Povabila je s*seboj neko svojo prijateljico, neko gospodično Leightonovo ... — Jimmy je umolknil. Rad bi nadaljeval, a je okleval: — Gotovo si že slišal, da je ... _a_ Da. - — No, glej, poslali so po mene. Toda bilo je prepozno. Ko sem prišel, je bila že mrtva. Kristina je izvedela, pa sam ne veni, kako. Prisegam ti, da sem ji nameraval vse povedati. Toda ona ne verjame nobeni moji besedi, pa naj ji rečem kar koli. Neprijeten večer sva sinoči doživela. Zdi se mi, da sem jaz kriv. Ampak bil sem razburjen ... — Seveda! Razumem te! —. še danes zjutraj sem poskusil vse popraviti. Prosil sem Kristino, naj. mi tega ne šteje v zlo. Svetoval sem ji, naj pozabi, da potlej pričneva znova... — Jimmy se je trpko nasmehnil. — Vse zaman. Zdi se mi, da me še videti ne mara ... Jimmy je težko vzdihnil, ko je' pomislil, kako sovražno ga je sinoči merila Kristina s svojimi sicer tako,lepimi in ljubeznivimi očmi. Znabiti je tako najbolje ... najbolje, prijatelj. Nikar ne misli, da Kristino obsojam. Nikakor, če bi bila nekoliko starejša, če bi kaj več vedela o življenju, bi bila morda bolj uvidevna. Toda bodi kakor koli, dejstvo je in ostane, da je odšla. — Jimmy se je zaupno zagledal v Sang-sterjev obraz. — Kristina ti bo odpustila. Zdaj siccr trpi, toda kasneje. Jimmy je žalostno odkimal. — Prisilila me je k izjavi, da je najmanj šest mesecev ne smem niti obiskati, niti videti. Drugega izhoda nisem imel. Kristina si misli o meni najslabae. Misli pač, da sem ljubil Cynthijo do njene smrti... Toda ti vešj da je nisem... —■* Jimmyja je tesno stisnilo v grlu. — Mrtva je, ne govoriva več o tem, je še dostavil. Sangster se je jedva dotaknil obeda. Kadil je cigareto za cigareto. — šest mesecev je dolga doba, — )e slednjič dejal. — Da. Z drugimi besedami rečeno: Kristina mi je na ta način vljudno povedal2, da me nikoli v življenju noče več videti. — Prijatelj, zdi se mi, det se'motiš. Kristina te Še vedno ljubi. Jimmv je samo skomignil z rameni. — Tudi jaz sem se tako tolažil. A'1 zdaj vem, da sem se varal. Ko sva se v Hustoiiu ločila, mi Še v roko ni hotela seči. __ Oba sta ta hip mislila na Kristino, kako je prvič prišla v London. Kako srečna in nasmejana je bila takrat. Jimmv se je v spominu vrnil še daljc> v one dni, ko je bila .Kristina v Upt°n House njegova prva ljubezen. — Kako se ti v trenutku razbije življenje, kajne? — je Jimmv žalostno pripomnil. — Prepričan sem, da bo še vse dobrn končalo, — mu je odvrnil Sangster. Jimmv ga je hvaležno pogledal. — Ti večni optimist! __ Jimmy sij-prižgal cigareto. Mislim, da bi jo moral včasih obiskati — rada te ima — mi boš vedel povedati, kako je z njo. — Ali se ti ne zd!, da bi kai takega Kristina smatrala kot vsiljevanje? (Dalje' Woi«(g * /0.000 slovenskih otrok nima zadostne hrane i(Jn,^°Ven'ii je okrog 70.000 šoloobisku-ih otrok, ki nimajo zadostne hrane. sM n''m' je ne'a učiteljskega poklica. Prof. Sirk se je za i,„ f.ditev in čestitke vidno ginjen kratko za-Dr. Mikuletič je nato vzbujal bi- c Gradbeno gibanje. Celjski mestni svet je odobril paroelacijski načrt za zemljišče tvrdke Westen, ki bo zgradila na Golovcu enonadstropno vilo, na Dobrovi pa tri stanovanjske hišice. Ista tvrdka ima v načrtu še več drugih gradenj. c Zaplenili so G kg saharina na Vranskem 29 letnemu Jožefu Tratniku iz šmi-klavža pri Gornjem gradu. c Trgovsko bolniško in podporno društvo sporoča, da ordinira za člane TBPD dr, Drago Mušič, Cankarjeva cesta 7, vsak dan od T0'30 do 11*30 in od 13. do 14. <• Brezposelnost je narasla. Pri Borzi dela v Celju je bilo 10. t. m. v evidenci 415 brezposelnih ,mcd temi 228 moških in 187 žensk, nasproti 306 brezposelnim 30. oktobra. — Delo je na razpolago: 1 drvarjem, 2 hlapcema, 2 deklama, 1 natakarici, G kuharicam in 3 služkinjam. c Nesreča v rudniku. Tri prste na roki je zmečkalo v velenjskem rudniku 15 letnemu ključavničarskemu vajencu Ivanu Ribiču iz Pesjcga pri Velenju. — 181elni Bogomir Zagradišmk iz Brega pri Celju je padel in sc težko poškodoval na tilniku. ''valit *Pom: mme na letovanja ob morju, kjer si na. ,0^- Sirk vsako leto novih motivov, pevci 1 Jvk e« in Celjskega pevskega j '! s t v a so veselo prepevali, g. R a k u-^laR.,e gral harmonniko, g. Velušček pa je kot dekiamator, skratka, neprisiljen uzabni večer je trajal do pozne ure. Uta n ('r- Marko Natlačen bater enajste-jjj ■ 'dreku. V nedeljo so v Novi cerkvi bil-, n'*11 krstili enajstega oiroka posesl-žef P°žnika. Dečka so krstili na ime Jopi- .Botroval je ban dr. Marko Natlačen 4 ^vujem zastopniku okrajnem načelniku •oolicu iz Celja, do es*n" gledališče. 20. novembra bo-Ser ^n?tanlna cvete« je naziv predavanja, ki šol >V 14. t. m. v risalnici meščanske ni® v Celju pod okriljem savinjske podruž-Kan , ' Predaval bo znani foto-amater g. Kocjančič. Predočil bo 120 barvastih Sk'°Ptičnih slik. POBALIN Z NOŽEM NAPADEL SVOJEGA UČITELJA V soboto je šolska mladina pod nadzorstvom učiteljev sadila gozdne sadike pri posestniku Francu Mlinariču v Oče-slavcih. Poleg ostalih učiteljev je bil navzoč tudi v vsej okolici splošno znan in priljubljen učitelj Franc Stropnik od Kapele. K njemu v šolo je še nedavno zahajal znan nepridiprav 16 letni G., ki ga je učitelj Stropnik nekoč kaznoval. To se je šolarju silno zamerilo; zločinski fant je sklenil, da se za to svojemu učitelju maščuje. Preteklo je poldrugo leto in mladi nepridiprav je vedno iskal ugodite prilike, da bi se maščeval nad svojim učiteljem. G. se je kot gonjač živine potikal v soboto v okolici Kapele in Oče-slavec, kjer je izvedel, da je učitelj Stropnik pri posestniku Mlinariču. Počakal ga je v zasedi ter ga zvečer napadel od zadaj z odprtim nožem in mu prizadejal več globokih ran. Prerezal mu je kite in mišičevje na več mestih, tako da obstaja nevarnost, da ranjeni učitelj Stropnik sploh popolnoma ohromi. Učitelja Stropnika so takoj prepeljali v bolnišnico v Mursko Soboto, zlikovec pa je pobegnil. Prebivalstvo ostro obsoja zločin mladega pokvarjenca. Grajajo tudi starše, ki se vse premalo brigajo vzgojo svojih otrok. zujte na poštno ček. račun št. 13.882 s pripombo: »za šolske kuhinje«. Količino in vrsto hrane, ki ste jo pripravljeni nakloniti stradajočim otrokom, nam sporočite, da Vam takoj dostavimo obvestilo, kam jo boste poslali. Vse, karkoli boste poslali, se bo porabilo izključno za prehrano stradajočih otrok. Imena darovalcev bomo objavili v dnev nem časopisju. — Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino, Ljubljana — Aleksandrova 4. Ljubljana NOV SOKOLSKI DOM V TRNOVEM Sokolsko društvo Sokol Ljubljana II. Trnovo, je v soboto zvečer praznovalo praznik, ki dela čast požrtvovalnim trnovskim Sokolom. Na svečano otvoritev so prišli najvišji predstavniki naših oblasti, sokolskih društev, zastopniki narodnih in kulturnih društev in ostalo sokolstvu naklonjeno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo prostorno telovadnico. Svečanost je pričel starosta Sokola H, ki je uvodoma pozdravil zastopnika kraljevskega dvora g. polkovnika G1 a d o v i č a, zastopnika bana g. Slanino, zastopnika di-vizionarja g. majorja D e r e t i č a, zastopnika predsednika mestne občine ljubljanske g. podpredsednika dr. Ravniharja, zastopnika SSKJ g. š vaj ga rja. Po pozdravu Kralju Petru II je brat starosta zaključil svoj govor z besedami: »Mladina, pokazali smo ti pot in ti izročamo ta dom.« Po poročilu gradbenega odseka, je sledilo svečano odkritje spominske plakete Vit. kralju Aleksandru I. Zedinitelju, ki jo je napravil in podaril društvu br. prof. Sever. Godba je zaigrala državno himno, nakar so se začeli pozdravi gostov. Med drugimi je v imenu vojnih dobrovoljcev g. prof. Jeras izročil društvu. odlikovanje, knjigo: Kladivarji Jugoslavije. Sledil je koncertni del, po koncu programa pa se je začel slavnostni ples. o Diplomiral je na beograjski pravni fakulteti g. Konrad1 Kolarič iz Sobetinc pri Ptuju. o V Prlekiji so v vsakem večjem kraju pobirali za CMD. V Ljutomeru in Križevcih so to akcijo vodiie podružnice CMD, drugod pa druga narodna društva in šolska vodstva. V Križevcih je imela tudi šolska mladina med seboj svojo lastno akcijo. o Med letošnjimi knjigami Vodnikovo družbe bo tudi z Aleksandrovo nagrado nagrajena ilustrirana povest slikarja in pisatelja Eda Deržaja „Pod Spiki“. Je to zgodba iz kraljestva slovenskih gora. Odpira nam pogled v svojski svet ene naših velikih gorskih dolin. Klen rod Gorjancev v pretresljivi resničnosti pred našimi duhovnimi očmi, bori se z elementi, z zemljo, z svojimi strastmi in s tujci, ki so stoletja gospodarili na naših tleh. Rok za prijavo med člane Vodnikove družbe poleka! Člane sprejemajo krajevni poverjeniki-ali pisarna Vodnikove družbe, Ljubljana, Knafljeva 5. Ljubljančani pa tudi lahko v knjigarni Tiskovne zadruge, še-lenburgova ul. 3. o V slovenjgraško bolnišnico so pripeljali 26 letno posestnikovo ženo Kristino Gracejevo od St. Vida pri Vuhredu, ki ji je slamoreznica ranila roko. — V železarni na Muti sc je ponesrečil 201etni tov. delavec Adam Kozman, v to vami kos in srpov v Slovenjgradcu pa 37 letni delavec Fr: Pogorelčnik iz Gmajne. Novi naročniki naj takoj po prejemu prve številke, ki ji prilagamo položnico s pogoji za naročbo, nakažejo ustrezno naročnino! Vsako nakazilo za nas po položnici nam dostavlja Poštna hranilnica v Ljubljani, kar traja po več dni, zlasti ako je vmes kak praznik. Ako prve naročnine ne prejmemo čez nekoliko dni po odpošiljatvi prve številke, pošiljanje lista ustavimo. Pismene pritožbe radi tega niso potrebne, marveč samo pravočasno nakazilo. — Najcenejša naročba pa je z Istočasnim nakazilom prve naročnine po položnici golici, ki jo dobiš pri vsakem poštnem uradu in jo izpolniš s številko našega čekovnega računa in naslovom: 11—409, »Večernfk« — uprava Maribor, Na srednjem delu zgoraj pripiši »Nov« ali »Naročam list«, zadaj pa morebitne posebne želje radi načina pošiljanja lista, kar nič ne stane. Uprava »VEČERNIKA«, Maribor, Kopališka ulica št. 6. ko, drugi pa navadno. Oba sla imela nahrbtnike in električno luč. o Dobrodelna prireditev v korist revni deci, ki jo je priredil gomjeradgonski učiteljski zbor, je vsestransko uspela. Prireditelj, znan virtuoz na harmoniki, g. Vili Lokošek je s svojim pripravljenim koncertom naravnost zadivil številno publiko, ki je napolnila posojilnično dvorano do zadnjega kotička. o Velik Leopoldov sejem, ki je znan daleč naokrog kot eden najboljših letnih ^ejmov ter obenem tudi merilo dosežene vinske letine, bo v Gornji Radgoni v petek, 15. t. m. „ o V Apačah je bil te dni v gostilni Ivane Kern občni zbor krajevne organizacije nemškega Kulturbunda. Za predsednika je bil izvoljen tamkajšnji zdravnik dr. Rudolf Holzl. n. Poletni lov sardel je letos na našem Primorju že končan. Letos so ribiči ujeli okoli 50.000 kg sardel, kar je spričo lova prejšnjih let zelo malo. Slabemu lovu so krive neugodne vremenske prilike, n. Italijanski potniški parnik »Stamira« je pristal v splitski luki. Ker italijanski parniki že od junija niso pristajali v naših lukah, je izzval prihod »Stamire« veliko zanimanje občinstva. n. Ribič vlovii — mino. Blizu Splita je mlad ribič v morju zagledal nek predmet, na katerega je postal pozoren. Stopil je v čoln ter predmet ujel. Takrat je videl, da ima v rokah pravo morsko mino, ki pa ni bila več r.evarna, ker je bilo vseh pet udarnih igel polomljenih. anc ROPARSKI NAPAD PRI SV. TROJICI V SLOV. GOR. Neznana 'roparja sta vlomila skozi streho pri posestnici Čučkovl v Obracju pri Sv, Trojici v Sl. g. Po izjavi prizadete sta bila dva maskirana moža. Prisilila sta staro ženico, da jima je izročila hranilno knjižico. Zvezala sta jo, ker ju je pri poslu motila z vpitjem, ter jo pretepla do nezavesti. Nato sta oobasala plen in ukradeno moško kolo ter neznano kam izginila. Sedem let ječe, ker je novorojenčka zadavila in zakopala 22 letna Agneza Golenkova iz Štrigove pri Ljutomeru je služila pri posestniku Ivanu Kumru v Št. Juriju ob Taboru. Julija je porodila v celjski bolnišnici nezakonskega sina. Ko se je po devetih dneh vračala iz bolnišnice z otrokom domov, ga je v Št. Petru v Sav. dolini v bližini potoka Bolske zadavila in zakopala. Ko so prišli dejanju na sled, so jo aretirali. Včeraj se je zagovarjala pred senatom okrožnega sodišča v Celju zaradi hudodelstva umora. Svoje dejanje je priznala, zagovarjala pa se je s tem, da se je bala, kako bo otroka preživela. Obsojena je bila na sedem let težke ječe. Ustanovitev lekarnic na Kobanskem za Ob priliki taborenja ljubljanskih in mariborskih akademikov na Kobanskem so pri proučevanju razmer naleteli na posebno pereče vprašanje prve pomoči pri raznih nezgodah. Imeli so s seboj majhno lekarnico, ki je z medicincem pridno obratovala. To dejstvo je rodilo zamisel, da se uvedejo stalne lekarnice, ki bi ljudstvu nudile vsaj najnujnejše. Zato so prireditelji Kobanskega tedna z mariborskimi akademiki sklenili ustanoviti stalne lekarnice, in sicer na Ojstrici in pri Sv. Treh kraljih, kjer so imeli svoja taborenja. Ker pa sami še ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi, so zaprosili okrajni odbor Rdečega križa v Mariboru za poklonitev bol- niških omaric z nekaj zdravili, nekaj bi na bavili sami. Okrajni odbor je prošnjo velikodušno odobril ter omarice po načrtu akad. slikarja L. š u š m e 1 j a in g. lekarnarja Minaflka že izdelujejo. Omarice bodo vsebovale vse najpotrebnejše za prvo pomoč. Nameščene bodo po ondotnih šolah in bo z njimi upravljalo učiteljstvo. Slične »lekarnice« namerava ustanoviti akad. društvo »Jugoslavija« iz Ljubljane pri Sv. Jerneju nad Muto in mogoče še na Pernicah. V načrtu je, da se bodo ustanovile v vseh krajih na Kobanskem. Bo to naad vse koristna pridobitev za obmejno prebivalstvo. -ge. Pilili:-!! . ' mMm /Iv % je bila neizogib- Nemški lahki protitankovski top Zanimivosti »Žene, varujte se mož brez volje!* »laz nisem ločena, ampak zapuščena žena, ker je bil moj mož brez volje Francoska ilustrirana literarna in politično-družabna revija »Marianne« je pred nedavnim objavila izredno zanimiv članek neke svoje čitatelji-ce, ki je v njem orisala tragičen razvoj in konec svojega zakona, iz članka neznane avtorice posnemamo naslednje odstavke: »Jaz nisem ločena. Jaz sem zapuščena in zavržena žena. Moj mož sicer ni bil prepirljivec, niti pijanec, ni bil surov in siten, niti delamržen. Bil je še vse kaj hujšega, ono. kar žene najbolj sovražijo pri moških: slabič, človek brez volje. In čim je mož brez lastne trdne volje, je nesreča v zakonu neizogibna. V takem primeru ne mere biti govora o harmoniji v zakonu. Te vrstice si morajo prebrati vsa ona dekleta, ki se kanijo kdaj poročiti. Mož brez volje je velika nevarnost za ženo. Zato je nujno potrebno še pred vstopom v zakon na tančno proučiti, ali ima mož, s katerim se ho čemo povezati za vse življenje, dovolj volje. One žene, ki v življenju niso imele prilike, da bi se srečale s takim tipom moškega, si niti predstavljati ne morejo vseh nevšečnosti in nesreč, ki nastanejo v zakonih, kjer mož nima volje. Da, to so velike tragedije. na. Borila sem se do skrajnih meja, z mnogo volje in energije. Slednjič pa sem v obupu morala spoznati, da je moja volja prešibka, da bi premagala njegpvo ravnodušnost, njegovo pomanjkanje volje. Zdaj pa se je vrhu vsega zgodil čudež: V tej bitki je triumfiral mož brez volje nad ženo, ki je imela odločno voljo! Znabiti mi bo katera čitateljica očitala, da^ nisem znala pravilno postopati s svojim možem. Ne da bi sebe laskala, moram reči, da sem v celoti postopala kot popolna žena. Razumevala in izpolnjevala sem svoje zakonske dolžnosti ter sem prinašala dan za dnem v najin zakon vso svojo dušo in svoje srce. Kasneje sem se jela braniti proti njegovi ravnodušnosti in strahopetstvu zaradi sramu pred svetom in ljudmi, radi ugleda, in če hočete, radi tega, da bi nekega dne ne ostala sama v življenju. Toda ves trud je bil zaman. Ta moja žalostna in odkritosrčna izpoved pa bodi drugim ženam za primer in v pouk. Iz izkušnje lahko trdim, četudi zveni še tako neverjetno, da je boljši vsak mož od onega, ki je brez volje! Zakaj ob strani moža, ki je brez lastne volje, lahko doleti ženo vsakršno presenečenje!« Skupina motornih paVrolmh čolnov olje. ua, to so velike tragedi Človek brez volje se izogiba odgovornosti v vseh življenjskih . . prilikah. Tak mož vam z lahkoto vse obljubi, zato ker že vnaprej dobro ve, da nikoli ne bo izpolnil svoje obljube, kaj šele, da bi izpolnil prošnje svoje žene. Ob strani takega moža žena nikoli ne more biti prepričana, da je kakršna koli važna zadeva dokončno urejena, četudi bi se ji zdelo, da je bil moz, ki ji je obetal izpolnitev, popolnoma iskren. Tak moški je kot skrivnostna sila, ki ie nikoli ne morete prijeti. Ko že verjamete, da ste ga prijeli, pa se vam je izmuznil. S svojimi deli pripelje ženo v obup, do kraja ji izpije in izčrpa živce, dočim ostane sam svež, zadovoljen in miren. Radi takega vedenja svojega moža sem bila neštetokrat ponižana in razočarana. A sem vendarle^ trpela: moja življenjska sreča je bila na tehtnici. Potlej pa je prišlo do razkola, toda ne po moji krivdi. Neko pismo neznane žene, ki mi je prišlo slučajno v roke, mi je razkrilo vso grenko resnico. Spoznala sem in v solzah ugotovila, da me mož ne ljubi več, ter sem postala le še neznosno breme. Nato je odšel mož brez slovesa od doma. V letih svojega zakona sem imela dovolj prilike, da sem natančno spoznala, kaj pomeni človek brez volje, človek brez volje je odvraten i v ljubezni i v prijateljstvu. Tak človek ni zmožen, da zavaruje in brani svojo ženo, niti svoje prijatelje. Tak človek se nikoli za nič ne odloči, ampak je vedno nevtralen. Priznati moram, da je mož brez volje lahko na zunaj blag in kavalirski. Toda prav v tem tiči nevarnost: to je ona bistra in tiha voda, ki neprestano vara. Mož brez volje more. privesti ženo do pravega obupa, da, tudi naihladnokrvnejšo ženo. Zakaj sleherna med nami je sanjala pred poroko, da bo dobila odločnega, pravega moža, v pravem pomenu te besede. In katera žena bi, ko je že do dna prevarana, ne zasovražila svojega moža, Četudi ga je še tako ljubila? , Že prvo leto po poroki sem se na tihem zbala za svojo zakonsko srečo. Kako naj vendar ostanem ravnodušna spričo takega moža? Nikoli se nisem pehala, da bi mu vsilila svojo voljo ter ga potisnila »pod copato«, kot se pravi. Jaz sem samo iskreno iz srca želela, da bi mu bila odkritosrčen in zvest, prijatelj, drug, tak, kakršna je bila moja mati mojemu očetu. Toda vse sanje, vsa vdanost in zaupanje, vsi poskusi, da mu vsaj nekoliko utrdim voljo, so ostali zaman. Prav kmalu sem spoznala slabe plati njegovega značaja Ob njegovi malomarni ravnodušnosti so' bili vsi moji iskreni poskusi že vnaprej obsojeni na smrt. Njegova ravnodušnost ga je naredila slepega in gluhega! loja življi ‘ ‘ Ob morski obali in na Temzi imajo Angleži cele skupine motornih patrolnih čolnov, ki neprestano krožijo ob obali ter nadzorujejo vsak najmanjši pojav, čolni so zelo okretni ter razvijajo ve-'iko brzino. Posadko tvori največ do pet mož, med njimi posebno izurjen opazovalec. Gospa Lupescu in kralj Karol poročena BIVŠI MINISTER DVORA URDARE ANU ARETIRAN V SEVILJI Pred kratkim smo med zanimivostmi poročali o razkošnem stanovanju gospe Lupescu v Bukarešti, ki ga je zapustila, ko je pobegnila z bivšim kraljem Karolom čez Švioo v Španijo. Sedanja vlada »Železne garde« v Romuniji je obtožila gospo Lupescu ter bivšega dvornega ministra polkovnika Ernesta Urdareana, dr, sta poleg drugih oseb kriva preganjan;!: »Železne garde«. Istočasno je romunska vlada vložila v Španiji zahtevo, naj oba aretirajo ter vrnejo v Romunijo, kjer bi prišla pred sodišče. Med tem pa se Je zgodil v vsej zadevi čudovit obrat. Kralj Karol je izjavil, da je gospa Lupescu njegova zakonita žena ter je radi tega ne more doleteti zaporni nalog. Po njegovi izjavi se je že pred leti praviloma poro- čil z gospo Lupescu že v Londonu. Iz Madrida sedaj poročajo, da sta kralj Karol in gospa Lupescu že zapustila Madrid ter odpotovala na Portugalsko, kjer si je gospa Lupescu kupila v bližini Lisabone lepo vilo, v kateri se bosta zakonca naselila, dokler jima ne bo mogoče čez lužo v Ameriko, kamor sta nameravala že od vsega začetka. Pač pa je bil v Sevilji aretiran bivši minister dvora r>olkovnik Ernest Urda-reanu, ki ga bodo prepeljali najprej v Madrid, kjer bodo odločili o njegovi nadaljnji usodi. Zaklad v samostanu V znamenitem frančiškanskem sani|* stanu v Assisiu, kier že delj časa izv* šujejo restavracijska dela, so naleteli z* darji pri popravilu nekega zida, na *e' lezno škrinjo. V njej so odkrili razne z»' te in srebrne predmete in drage kanffl* Zaklad, ki verjetno izhaja iz dobe naF leonovih vojn, je izredno dragocen. "aF bo si razlagajo na ta način, da so ofl® skrili zaklad menihi, da bi tako 'e P'1 v roke Francozom. Sadjarske in vrtnarsko legitimacije V Češko-moravskem protektoratu A* bilo s posebno uredbo določeno, da iF rajo imeti vsi sadjarji in vrtnarji pose®® legitimacije, ki jih izdajajo po pred«0® nem zaslišanju samo okrajna glavarstv Sadjar ali vrtnar (zeleninarj, ki nima, ^ gitimacije, ne sme prodajati na trgu j® na veliko niti na drobno svojih Pr'° kov. ZMOTA, KI JO MORAJO PLAČEVATI FILATELISTI Ob otvoritvi neke letalske proge Ameriki 1928 je pošta izdala za ser znamk poseben žig, ki je predstavlja* malo letalo v poletu. Po pomoti je letalo na žigu postavljeno narobe, hi predno so napako ugotovili, je izšlo Joe« 100 znamk z narobe postavljenim žiž0^ Za svetovne filateliste so seveda zna*®' ke, žigosane s tem žigom, pravcati « ' beli »kapelj«, ki ga ne vlovite vsak da®-V Kaliforniji je bila pred nedavnim Pr°' dana samo ena teh znamk za cen® 100.000 dinarjev. »Usoda« ostalih ™ znamk pa trenutno še ni znana. VELIKA ZVEZDARNA V ALBANIJI Visoko v albanskih planinah namerava' jo zgraditi veliko zvezdarno. Po napo^ dih bo to ena izmed največjih na sVfJ?' Zvezdama bo mednarodno zbirali®®* astronomdv. V njej bo tudi velika knji*' nica, poleg nje pa primeren hotel za naj' manj 60 oseb. POTRES V FILMSKEM RAJU Pred dnevi je kalifornijsko obrežje d°' letel precej močan potres, ki so ga obe®' tila tudi filmska mesta Los Amgelos, lywood in San Diego. Potres je nastaj okoli polnoči. Prebivalci so prestrašen* zbežali na prosto, kjer so ostali do ju#®* Poškodovanih je bilo več filmskih atelje' jev. Gasilski poveljnik: — Tako lepa noč I01 pa smo prišli kar peš! Obsodba zgornjega dela telesa Pred sodiščem v Chicagu je bila pred nedavnim izrečena razsodba, ki menda nima primere. V neko stanovanje se je splazil tat skozi odprtino samo do polovice telesa, in sicer z glavo, rokami m zgornjim delom. Spodnji del telesa je ostal zunaj. V tej poziciji je tat pokradel vse, kar je dosegel z rokami. Pri razpravi je zagovornik dokazoval, da je bila v tem slučaju izvršena samo polovična tatvina. Če bi hotelo sodišče kvalificirati dejanje kot pojx»lno tatvino, potem bi moral tat zleztt v stanovanje s celim telesom. Porotniki so bili postavljeni pred kočljivo vprašanje, kakršnega doslej v svoji praksi še niso srečali. Po daljšo*® posvetovanju so se zedinili v tem, da ie kriva samo zgornja polovica telesa, d^J čim je spodnja nedolžna. Obtoženec je b® sicer obsojen, toda samo na zgornjo lovico telesa, in sicer na tri leta Spodnja polovica telesa pa je bila oPt0" ščena. Dodatno k Tazsodbi pa so porota1' ki še dostavili, da je obsojencu prepušča no, ali si da prerezati telo, ali pa :>vzarne‘ v ječo tudi spodnjo, nedolžno polovic0 telesa. Justifikacije vohunov v Nemčiji Nemška armada ]e med drugim oborožena tudi z večjimi tipi protitankovski) topov. Na sliki vidimo lažji protitankovski top, ki ga vojaštvo naravnava na položaj. 6. t. m. sta bila v Nemčiji usmrčena Herman in Hugo Steigleiter, stara 23 in 20 let. Ljudsko sodišče jih je obsodilo na smrt zaradi izdaje domovine in priprave veleizdajniškega akta 19. marca 1940. — Kot vohuna neke tuje sile sta vršila poizvedbe na nemških utrjenih objektih in dru gih važnih obrambnih zgradbah, istega dne so bili usmrčeni še 39 letni Valenti11 Czech, 44 letni Wilhe!m Paton in 52 letn* Franz Ratzki, ki jih je prav tako ljudsk0 sodišče obsodilo na smrt in trajno izgubo častnih pravic, ker so bili v službi t^e tuje sile ter so v letih 1938 in 1939 najemali agente, ki so vohunili v prid neke tuje države. Mariom dne 13. XI. 19-10. »V e č e r n i k« Stran 7. Naše žene kot kulturne delavke Delo . ,zen intelektualk se skuša vedno 'sm*‘ v ozadje, ne prizna se mu prave nosti, fako da se žene često sprašu-p°> kai je temu vzrok? - °8*ejmo in se poglobimo samo bež-ž?f V-16*0 na^‘h obmejnih pionirk, ki se vujejo fizično in duševno, da privedejo vzri čimprej do vrhunca, da ga rzijo pri polnem močnem življenju, da ne Propade. Imamo že lep kader žen-zdravnic, ki s>jo važne naloge. Saj one v svojih Uzbah često pridejo direktno v stik z i.nskami, katere imajo delikatne zadeve, 1 So bistvene moralnemu in higienskemu vsf h 'ovcdano. Ma„., S r A M P I L J K E ,.S O F R A“ bori Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 )jt!£ ^euinestng Sala. Nekdo je v ponede-Ske večeru okoli 18. pozval studen- (»asii • l*cc’ češ da je v Melju velik požar. So j Cl so se res pripeljali v Melje, kjer neu'na<> spoznali ,da si je nekdo dovolil ncstno potegavščino. Letošnja koncertna sezona je še prav revna. Ako zasledujemo koncertno življenje po drugih krajih, vidimo, da je skoraj povsod živahneje nego pri nas. Kje je vzrok temu, res. ne vemo, morda v času samem, morda v tukajšnjih koncertnih krogih. Vsekakor pa se moramo čuditi, da je na našem drugem letošnjem koncertu, ki so ga dali slušatelji ljubljanske glasbene akademije (bivšega konservatorija) v veliki dvorani Narodnega doma dne 11. t. m., bilo razmeroma malo občinstva. In vendar je bil napovedan koncert slovanske glasbe in so prireditelji naši bodoči glasbeniki, nekateri med njimi kar že zdaj zreli glasbeniki, katere moramo v njihovem idealnem stremljenju podpirati in ne samo materialno (kakor to delajo nekateri nekako iz usmiljenja), temveč tudi moralno, kajti umetnik, ki ustvarja in podaja sočloveku, pričakuje od njega tudi razumevanje, priznanje! Žalostno, da treba naše ljudi na take stvari opozarjati! Žalostno pa tudi, da je v nas tako malo smisla za našo glasbo, ki je tako bogata, izrazita, samosvoja, naša! Tisti, ki ste iz neopravičljivih razlogov izostali iz koncerta, bi bili imeli priliko Koncert slovanske glasbe spoznavati delo naših mladih umetnikov in delo njihovih voditeljev. Srce bi vam zaigralo od veselja (ako še ni pokvarjeno) in ponosa, da je glasbena umetnost dosegla pri nas nezasluteno višino že pri mladem rodu, o katerem se navadno govori, da nima potrpljenja in da hoče naprej kar čez drn in strn. Izvajanja nekaterih so bila umetniško učinkovita in so pokazala marsikaterega bodočega mojstra. Poudarjati treba zlasti , zrelost pianista Bojana Adamiča, ki je mojstrsko odigral tri klavirske komade: Chopinovo Študijo c-mol, Smetanovo Polko a-mol in Furiant, ki ga je moral na neustavljivo splošno zahtevo ponoviti. Enako samozavesten in siguren interpret je violinist Kajetan Burger z Dvorakovo Sonatino op. 100, s katero je otvoril večer, z Novakovo Uspavanko in Musorgskega Ho-pakom, s katerima je večer uspešno zaključil. Zelo prijeten, izdaten in dobro izšolan glas ima tenorist Janez Lipušček; podal je s finim občutkom in jasno dikcijo recitativ in dumko iz opere »Halka« poljskega skladatelja Moniuszka, Lajovčevo pesem »Mesec v izbi« in Fjavčičevo »Pred durmi«. Skupno z Maro Tiranovo je izvajal tudi sentimentalno lepi dvo- spev iz Smetanove »Prodane neveste«, katerega sta morala ponoviti. Tiranova sama je odpela Ario Marfe iz opere »Carjeva nevesta« ruskega skladatelja Rim-skega-Korsakova in pred tem znane štiri belokranjske našega skladatelja Osterca. Pevka ima zelo simpatičen in močan glas, bližji mezzosopranu nego sopranu. Na koncu prvega dela je nastopil trio Jermol (1. violina mesto obolelega Gregorca),^ Srečko Zalokar 2. violina in Janez Žižmond viola z odnosno Dvorakovo glasbo, ki je našla v vseh treh odlične tolmače. Posebno uspel je tretji stavek (Scherzo). Čeprav je 1. violinist priskočil zadnji hip na pomoč, se vendar ni čutilo, da je nov v triu, ki je zvenel kot celota, kakor mora biti po dolgem skup* nem študiranju. Spored je bil, kakor se vidi, zelo zanimiv, Čeprav ni imel določene Unije. Naši mladi prijatelji so lahko zadovoljni z uspehom; občinstvo ni bilo mnogoštevilno, a je bilo vsaj zelo hvaležno za podani umetniški užitek, o čemer so se lahko prepričevali ves večer, ker je občinstvo burno dajalo izraza priznanja vsem izvajajočim. ' . m. ŽENSKI KOTIČEK STROKOVNA POPRAVILA MALI OGLASI ŽENITBE - DOPISI SLUŽBO UDBI POUK STANOVANJE IŠČE OBRT - TRGOVINA VOZILA PRFHRANA ŽIVALI SOBO ODDA STROJI POHIŠTVO-OPREMA SLUŽBO IŠČE SOBO IŠČE VAJENCI-(KE) Prodam poceni PSA BERNARDINCA dobrega čuvaja, radi selitve. Koroška c. 63. ' 19974-24 Spori MODERNS VOZIČKI MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri Š Ketiš-u Stolna t. 11406-18 NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26. polee tržnice. 16799-18 Ulica ktieza Kocha "* TRAJNE KODRE >ljše, naj cenejšo, garali. v salonu KOSEM, ku 03. 19955-18 Continen**1 SLADKORNO BOLNI! Vse kar rabite', dobite v najboljši kvaliteti v pekarni Ra kuša, Koroška cesta 24 19032-28 RADIO STARKEL MARIBOR BELI KROMPIR po din 140’— za 100 kg in beli krompir „K r e s n i k“ (Schneflac.ke) po. din 170'— za 100 kg; apneni prah po tlih' 26’-- za 100 kg in pristen med oddaja Kmetijska družba, Melje, tel. 20-83. 19944-18 nriljante, jastavljalne ščenuino za oakur tla ugodne mesečne ol Mariboi. oosposfca ulica 15 Maribor. Vetrinjska ul. Mutelšana. Prešernova ul ŽELEZNIČAR nastavi jen. neoporečen želi spoziiaii 'ppsleno kmečko dekle,- dobif) gospodinjo. Sla-iiost -od- 25- \V> 1(H. Ponudbe na ogl, '])o(l „Le- pa bodočnost". 19963-19 V bližini glavnega kolodvora iscem /a Hčerko možndsli 'za v-ajana klavirju ])roti priimn-tii, odškodnini. Ponudbe pod 'št. „19956" na ogl. odd. „Veternika'*. . 19956-21 4—6 sobno - STANOVANJE ali 3- in 2-sobno stanovanje ž vsciu komfortoni, po možnost) ?. garažo, iščem za takoj ali pozneje. V poštev pride sartio II okraj. Cenj. ponudbe na ogl odd. lista-D0d »J^ižno« 19812-6 . K E A Sl I K A . Hišni poscstntfci !n najemniki, preglejte VaSepeči in štedilnike, ptedtio. .tastgpi zima. Vsa pečarska in kerarhična dela izvršuje solidno in poceni Anton. Rajšp, Maribor, Orožnova 6. kjer si lahko ogledate \ttfiko zalogo. Prvo' vrstne ploJŽlefe ttrvpeči -* Stavbeniki In peSa-rji popust. 5212-13 .......... u—• ■ , .j.*1 >m "■■■■» Leseni, prttzrii SODI . > 400 litrov, od olja in masti, na prodaj. Vprašati v ogl‘ oddelku »Večeruika«. 19952-13 • Kppim globok OTftOSKI VOZIČEK rabljen v dobi*erri slanju Nasiov v fecfd-. „Voč.‘ ... 19950-22 - gospod ; še sprejo na hrano, ta 'Stanovanje,'takoj ali :l. 'det. Ivo-foška cžsta 50, dvorišče, Z£td-njh vrata.- 19942-7 1.1,1 r«. .J. — — ZA UČENKO Legatovega tečaja iščem hrano opoldne in nadzorstvo za popoldanske ure. V bližini šole. Kaudek, Ruše. 19948-7 nov redilni prašek za svinje (ioapeSilje apetit in hitro zde-beljenje. Uspeh zajamčen! 1 zavitek' K C O t N A stane din 8'—. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zav. din tj DROGtRIJA KANC Maribor, fjrtševa ulica 1 ZAJCE prave pasme prodam. Prisojna id. Z*" 19976-24 ttaftovejži modeli, obleke, perilo, Mobuki ugodno p r BRIVSKI POMOČNIK liiter in dober delavec, se sprejme. Meljska c. 3, Onič Amalija. ;r \ 1S969*2 Iščem :• /- ■ v KROjAšREfcA POMOČNIKA za velika in mala dela. »Elegance«, Meljska :c^ 2. 19967-2 OPREMLJENA SOBA takoj poceni odda. Ra ŠIVALNI STROJ za krojače, mato. .rabljen, ua prodaj. Stritarjeva ulivX 16 a. iacco^ 13943,14 Maribor, Jurčičeva ulica Proda se 1 POL SPALNICE in kuhinjska opr.ejna» .Vprašati Vojašniška ul, -12-1,- 1-M957-1-7 PISALNO MIZO kupint. Naslov v ogl. odd. ^yečfic.)lika$,„., , ..19951-17 Čitaite„Večemik‘ za sigmranje zaboje kož, kamenja itd. ŠOFER j večletno prakso. trezen, -tKovsko naobražen,, ki bi •'Pravljal tudi dr uka lažja de-!a. 'IšCSf iftestd Pontulbe r.od ;Kjerkdli« na" oži. 'o (TJ. »Ve-černika«. 19933-3 DOBRA- PftteefcKA :x~' šče stalne službe za 1. december. Ponudbe na ogl. odd. /Večernika« pod »Stalna služba«. 19949-3 DOBRA FRIZERKA -šče stalno službo v Mariboru sli -v njegovi bližinh Izurjena v-VSth frizerskih delih. Nastov ■i gel. odd. »Večernika«, 19940-3 ■ ^ —------------------------ POŠTENO DEKLE sa, vse, ki zna tudi kuhati, ;šce službe. Naslov je oddati -)■' ogl. odd. »VeŽeriilka«. • ■ ~orl tJlai d« t^^fTO968»3 Štampiljke iz gumija in kovin OPREMLJENA SOBA “ z uporabo kopalnice Se odčft. Kralja Petra trg t-ll, desno. ——O. I - v i Mttr lfri>r, • Te le fon 2S-10 GOSPODIČNE ‘ na stanovanje. Mlinska ul. 35 , > 19971-8 -■■■■-iS- .... - -------- SOBE s.itedilnikom pddam. Tržaška cesta 54. 19962-8 - - i—-----------1- - SONČNA SOBA > s prosttm vhodom se odda. KoroSCeva ulic& 27-11. 19904-8 Velika PRAZNA SOBA- razgled na ulico, s kopalnico, .se odda, StroBpiajerjcva uL 8 ■^ratt -s, - . ■ • 19973-f Zahvala Za izVaže globokega sočustva kakor tudi za mnoge vence in cvetje ter za številno spremstvo pri pogrebu naše ljubljene hčerke, žene, sestre Kadrmas trgovke zahvaljujeta se iskreno rodbini Jurič Ivan in Kadtmas Jož, Maribor, 12. novembra 1940, • Oglasi po ceniku. — Hokoplst »e Poštni čekovni račun štev U 409- \