«M EBELAR 3-4 Vsebina: Jože Župančič: Razgovori — Avguštin Bukovec (Nadaljevanje) . . 50 Virmašau: Našim družinam .... 53 Anton Žnideršič: Stol s stopnicami 56 Belec Janko: Oh prvem pomladanskem trebljenju čebel...................57 Bitenc Drago: Izkušnje s prestavljanjem ............................... 59 ^Vet. A. Stefančič: Ü čebeljih boleznih prav ua kratko...................64 llojec Vlado: Tajnosti prezimovanja (Nadaljevanje) . 69 Videtič Bariča: Med v kuhinji ... 76 R. J.: Ustanavljajmo opazovalne postaje ................................ . 78 K. V.: Prevoz čebel na akacijevo pašo v Vojvodino . 78 Kaj znancev že zasula je lopata... Šuštaršič Janez, Fefer Leopold, Rozman Andrej, Šetina Janko . . 79 Mali kruhek: Izraz pohlevna gniloba. Knjiga »Umni čebelar.?. O ob-. nožini. O lanski paši. C) pitanju. O barvi medu in neki posebni rastlini . . . 82 Naša organizacija.........................85 Zadružni vestnik..........................95 List izhaja mesečno. Glavni in odgovorni urednik: Rojec Vlado. Izdaja Čebelarska zadruga za Slovenijo. Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani. Letna naročnina za zadružnike 40 din, za nezadružnike 60 din, posamezna številka 5 din. V inozemstvu stane list 80 din. Prodam naslednje popolne letnike Slovenskega čebelarja: 1898—1900, 1902—1904, 1908, 1911—1913, 1916—1918, 1921—1942 in nepopolne letnike: 1919 (manjkata 1. in 2. številka), 1920 (brez 3. številke); 1943 (brez 3. in 4. številke). Na prodaj je le vse skupaj in ne posamezni letniki. Zamenjam tudi za čebele ali za druge čebelarske potrebščine. Naslov: Ivan Pe- telin. Ljubljana, Rožna dolina, cesta XII štev. 12. Več dobro ohranjenih panjev polovičarjev Gerštungove mere in kra-njičev večje mere na okvire ima poceni naprodaj Ivan Smajdek, Ljubljana, Funtkova 29. Panji so v sili pripravni za roje, ako nimaš niti AZ, niti eksport-•nega panja, a je roj že v zraku. Mesečna opravila Naše strokovno glasilo je skoraj redno vsako leto objavljalo nuvodila za začetnike. Po sklepu seje izvršnega odbora z dne 4. marca 1946. naj bi ta navodila odpadla, ker so v bistvu vsako leto enaka in je škoda prostora, ki ga lahko list izrabi v druge, bolj važne namene. S tem pa začetniki nikakor ne bodo prikrajšanj. Slovenski čebelar se bo nanje še vedno oziral in prinašal primerno čtivo v vsaki številki tudi zanje. Razen tega bo po sklepu iste seje razpravljal na ovojni strani v kratki in pregledni obliki o mesečnih opravilih in jih s tem vsaj delno odškodoval za odpadla navodila. Danes izpolnjuje uredništvo svojo obljubo, ki jo je dalo odboru, in otvarja ta posebni kotiček, v katerem bodo našli knko drobtino zase tudi naprednejši čebelarji. Januar je. eden izmed tistih mesecev, ki se tem bolj ugodno izteče za čebele, čim manj se čebelar mota okrog njih, čim manj jih obiskuje in nadleguje. Že jeseni jih je moral oskrbeti z vsem potrebnim, tako da sedaj ne rabijo ničesar drugega kakor samo mir in počitek. Docela zadostuje, če stopi vsak teden enkrat pred čebelnjak in si ogleda panje spredaj pri žrelih. Sumljivo bi bilo, če bi bila žrela zamašena z mrtvicami, ali če bi našel na bradi kakega panja sledove zdrobljenih voščin. To je znamenje, da je v panju gospodarila miš ali rovka. Proti takim usiljencem se zavaruješ z luknjičavimi zapahi, ki pa si jih moral pritrditi ob žrelih že jeseni. Žolne, sinice in druge ptice odvrneš od stikanja okrog panjev s tem, da obesiš na drevesu v primerni oddaljenosti od čebelnjaka kako na pol obrano kost. ali lončke, zalite 5 salom, v katerega si zamešal žitna zrna in podobno pičo. Če se hočeš prepričati, ali družinam v resnici ničesar ne manjka. SLOVENSKI ČEBELAR Letnik XLVIII V Ljubljani, 1. aprila 1946 Številka 3 — 4 Življenjo v panjih je v polnem razmahu- Skoraj vsak posamezen sat je sedaj verno zrcalo tistega dela, ki ga vrši družina kot povezana skupnost. (Foto: Zappi.) Jože Župančič: RaZgOVOl*i Avguštin Bukovec (Nadaljevanje.) V sobi je nenadoma zaropotalo. Nehote sem se zdrznil, gostitelj pa se mi je komaj vidno nasmehnil. »Nič hudega!« je dejal. »Moja mačka! Naveličala se je najinih razgovorov, pa bi naju rada odvrnila od njih.« Velika siva mačka je bila skočila s peči, se leno pretegnila in popraskala s prednjimi kremplji po tleh. Nato se je zavihtela na posteljo, se podrgnila ob gospodarjev hrbet, se vzpela na pisalno mizo in previdno stopala med tamkaj razporejenimi predmeti. Čez čas se je ustavila, se ozrla v svojega rednika in nalahno zamijavkala. »Yen se ji je zahotelo. Kadar se takole vede, ji moram iti odpret, sicer bi mi ne dala miru,« je pojasnil Bukovec in stopil k vratom. Ko je izpustil mačko, je zopet zavzel svoj prejšnji prostor. Tovariš Bukovec v delovni obleki. Izrabil sem priliko in mu zastavil vprašanje, ki je bil glavni namen najinih pomenkov: »Kako in kdaj so vas pritegnile čebele in kakšen je bil začetek vašega čebelarjenja? Za hip se je zamislil, si pogladil belo brado in povzel besedo: »Kako sem prišel do čebelarjenja, bi radi vedeli? Mislim, da je temu vzrok ,dedna obremenjenost', in sicer kar po dvojni strani, po očetovi in po materini. V obeh rodovih so bili čebelarji. Moj oče mi je večkrat pravil, da je kot mladenič tudi on čebelaril. Prvi koš je dobil od svojega očeta. Staknil ga je bil nekje na Hrvaškem in ga prinesel ves radosten domov v Starihovo vas pri Semiču. Na materinem domu v Sovri pod logaškimi Rovtami pa so bile čebele že od nekdaj pri hiši. Tam so me vzeli, ko sem bil še otrok, za celi dve leti za ,svojega'. V času, ki sem ga prebil v Sovri, sem se kar malce pokmetil, tako da sem se kasneje le s težavo spet privadil mestnim so do se je navadam in življenju. Potem, ko sem vstopil v realko, sem tjakaj zahajal ob vsakih počitnicah več let zaporedoma. V Sovri sem prišel tudi s čebelami prvikrat v ožji stik. Tako rekoč v dedovem naročju sem prejel osnovile čebelarske nauke, ko mi je bilo dobrih pet let. Ded je imel velik čebelnjak. Neštetokrat sem prešteval kranjiče, ki bili v njem razpostavljeni na prečnih gredah, a jih menda nisem nikoli konca preštel. Vedno iznova me je zmotila katera slika na končnici. Zdi mi, da tako lepo poslikanih panjev nisem videl nikjer drugje, čeprav šlo v kasnejšem življenju skozi moje roke nešteto panjskih končnic. Dostikrat sem se v slike zamaknil tako močno, da sem bil gluh in slep za vse, kar se je godilo okoli mene. Včasih me je šele oster klic iz hiše ali lajež domačega kužeja zdramil, da sem se vrnil iz Indije Koromandije v preljubo solzno dolino. Ni bilo končnice, ki je ne bi poznal do najmanjše podrobnosti. Nekatere so mi bile posebno ljube. Zlasti sc dobro spominjam »Levove glave«, ki jo je bil izrezljal kipar-samouk iz sosednje vasi. Delo je bilo tako mojstrsko, da bi bilo v čast celo izučenemu rezbarju. Panj je bil nekoliko večji kakor običajni kranjič, končnica pa kvadratne oblike. Iz nje je izstopala izrazita glava leva z dolgo gri-vo ob straneh in s srepim, mačjim pogledom. Gobec je bil široko odprt. da so se videli koničasti čekani. Širok levov jezik je bil brada panja; nanj so čebele sedale in urnih nožič izginjale v notranjost panja. Ta zanimiva končnica je sedaj v muzejski zbirki čebelarske zadruge. Tudi moj stric je bil zelo A in't za končnice. Posebno lepe ne bi dal od hiše za noben denar; niti 'najboljšemu prijatelju up. Tako zelo jih je cenil. Dobil sem vtis, da mu je zaigral na obrazu spomin na srečne dneve mladosti, ko je posegal v čebelarsko zgodovino svojih dragih prednikov. Nato je nadaljeval: »Kakor mnogo drugih čebelarjev, sem tudi jaz poizkusil najprej s čmrlji. Iztaknil sem jih bil pod podom v zapuščenem hlevu sosednje hiše. Še danes mi je ta moja prva »družina« živo pred očmi. Bila jo velika; čmrlji so bili zajetni rjavčki. Med njimi so bili basisti, ki bi se lahko kosali s samim Šaljapinom. Kdaj pa kdaj sem desko nad gnezdom previdno privzdignil, a samo toliko, da je nastala ozka odprtina, ob. kateri sem potem pasel ure in ure svoje oči. Drugače sem naselbino pustil pri miru, toda ni bilo dneva, da bi je ne obiskal. Ni mi bilo še devet let, pa sein že imel rajdo panjičkov s čmrlji vseh mogočih barv in velikosti. Postavljene sem imel na petnih na podstrešju drvarnice. Vsak dan sem pregledoval piskrce, kakor pravimo čmrljevim satom, če ni morda v njih kaj medu. Teda j sem se počutil silno bogatega Glava leva na panjski končnici. in mislim, da bi ne zamenjal svoje sreče z najbolj mogočnim gruntarjem v vasi. Iz tistih časov pa imam tudi spomine na skelečo dogodivščino. Hotel sem posrebati med iz piskrca. Sklonil sem se, da bi se naužil sladkega soka. nad gnezdo, toda ker je bilo na podstrešju temačno, me je rumeni čmrlje* zadek premotil, da sem ga zamenjal s piskrcem. Srknil sem krepko in — ojoj, prejoj! — požrl sem živega čmrlja... Nekaj let kasneje sem iztaknil na ljubljanskih Prulah, ki so bile takrat še brez hiš, čebelarstvo slovitega ameriškega čebelarja Franka Ben-tona. Ta mož izza velike luže je bil takrat eden izmed najbolj znanih čebelarjev vsega sveta. Saj je bil v kasnejših letih celo načelnik čebelarskega oddelka v ameriškem kmetijskem ministrstvu. V tistih letih pa je vzrejal matice in je imel vzrejališča tudi v naših krajih. Slične vzrejevalnice matic je imel na otoku Cipru, v Afriki in morda še kje drugje. V Ljubljani je Benton čebelaril na Koširjevem vrtu. Opazoval sem ga ure in ure pri njegovem delu, toda žal, samo skozi ograjo. V vrt si nisem upal. Kmalu potem pa sem začel zahajati k znanemu ljubljanskemu čebelarju Petru Pavlinu v Trnovo. To je bil vsestransko originalen mož. Po poklicu je bil dežnikar, a so mu bol j kakor dežniki rojile po glavi čebele. Zato se je njegova žena neprestano obregovala obenj in mu očitala, da je kot dežnikar počasne in da še za slan krop ne zasluži s svojim delom. Kot čebelar, čeprav samouk, pa je bil sila napreden, izboren poznavalec čebel in velik ljubitelj narave. Bil je tudi soustanovitelj Čebelarskega društva. Pri Pavlinu sem smel opazovati čebele le pri žrelih. V čebelnjak me ni spustil. Nikdar mi ni hotel razkazati kakega panja, da bi videl, kako je urejen v notranjosti. C), kaj bi bil dal za en sam tak trenutek! V petnajstem letu moje starosti mi je podaril bratranec Janez iz Lo-garšev pod Rovtami dva tretjevčka. Bila sta komaj teden dni vsajena. Z nekim bratrancem moje starosti sva presrečna nesla panja ponoči dve uri hoda daleč v dolino, v Podlipo. Mlado satje pa poti in tresenja ni preneslo. Med prenosom se je sesulo, kar sva seveda opazila šele naslednji dan, ko sva panja odprla. Čebele iz vasi so prinešenke naglo zavohale in navalile nanje. Še preden še je znočilo, ni bilo v panjih drugega kakor prgišče voščenega drobirja in kupec mrtvic... Prvi panj sem »kupil« majnika meseca po strašnem ljubljanskem velikonočnem potresu leta 1895. Ker je potres razrukal šole in je v naše kosti zlezlo le preveč strahu,.smo s poukom zaključili takoj po usodni Veliki noči. Tedaj sem krenil na oddih v Podlipo, da bi se pri sorodnikih umiril in okrepil. Kmalu po prihodu v vas sem zagledal vaškega kovača, ki se je ravno pripravl jal, da bi ogrebel roj s cvetoče jablane. "V živem spominu mi je ves tedanji prizor. Med ogreban jem je snežilo v gostih kosmih, dasi je sonce nad vse ljubko sijalo in pripekalo... S kovačem sva si bila dobra prijatelja in šinila mi je v glavo misel, da bi ga kako pretental za roj. Roj me je strašno mikal. Bad bi ga kupil, čeprav nisem imel v žepu niti ficka. Začel sem se pogajati, beseda je dala besedo in že je bil roj s starcem vred — moj ... Kupil sem ga za pet goldinarjev. »Boš že plačal, kadar boš gospod«... mi je'dejal dobričina kovač, ko sem se mu izpovedal, kako je z mojim premoženjem. Ni mi hotel podreti veselja, dasi je vedel, da panja ne bom mogel nikoli prevzeti... To so bili moji prvi oklevajoči koraki v čebelarski svet.« (Dalje.) Virmašan: Našim družinam Slovensko čebelarsko društvo se je takoj po osvoboditvi združilo z bivšo železničarsko Čebelarsko zadrugo v enotno zadrugo s sedežem v Ljubljani. Y vsakem okraju so bile ustanovljene čebelarske podružnice iu v njih okviru čebelarske družine. Ker so bile mnoge prejšnje podružnice glede na krajevne razmere preobširne in prav zaradi tega ni imelo članstvo z njimi potrebnega stika, dostikrat ni bilo pravega zanimanja zanje. Sladkor je bil navadno edina privlačna sila za pristop k društvu. Danes je to nekoliko drugače. Po pravilih je mogoče ustanoviti čebelarsko družino v vsakem kraju, kjer je vsaj 10 čebelarjev. Ker je delovno območje naj-nižje čebelarske edinice s tem zelo zmanjšano, bo tudi delo v njej mnogo lažje in uspešnejše kakor v nekdanjih podružnicah. Potrebno pa je seveda, tla si čebelarska družina izbere res delaven in iniciativen odbor. V ta odbor spadajo možje s širokim čebelarskim znanjem in z razumevanjem za splošne koristi. Ni dovolj, da prevzameš odborniško mesto samo zato, ker je pač treba to mesto po nekom zasesti, in ker žele drugi člani, da bi bil ta nekdo ravno ti, temveč zato, da bi s tem koristil sebi in vsem ostalim, ki so s teboj povezani v čebelarsko družino. Z drugimi besedami povedano: Zavedati se moraš vseh dolžnosti, ki si si jih z odborniškim mestom naprtil na svoja pleča. Dolžnost odbora je, da skrbno nadzira razvoj čebelarstva v svojem področju, posebno pa zdravstveno stanje čebel. V primeru pojava ali sumnje kake bolezni mora takoj ukreniti vse potrebno, da se bolezen zatre, ali vsaj omeji. Za izvežbanje čebelarskih zdravstvenih strokovnjakov je priredila Čebelarska zadruga v Ljubljani pred kratkim tridnevni tečaj in le škoda je, da ni bilo v ta tečaj povabljenih več čebelarjev. Ker se bodo taki tečaji gotovo še vršili, bi bilo želeti, da bi se jih udeležili ne le posamezni zastopniki čebelarskih podružnic, temveč iz vsake čebelarske družine vsaj po en član. Zastopani bi morali biti zlasti kraji, v katerih se bolezni večkrat pojavljajo. V splošnem je zdravstveno stanje naših čebel zadovoljivo, biti pa moramo pripravljeni, da ne bo vedno tako. Zato je dobro, da imamo čim več izvežbanih čebelarjev, ki bodo znali stvar zagrabiti s prave strani in vsak posamezen pojav že v kali zatreti. Bolezenski strokovnjaki so nam potrebni tudi glede na predvideno trgovino s čebelami, ki se bo v bodoče razvila. Že danes je v inozemstvu veliko povpraševanje po kranjskih čebelah. Naša dolžnost je. da sloves, ki ga uživajo kranjice v inozemstvu ne samo ohranimo, temveč še povečamo. Čebelarji bodo morali paziti, tla bodo vse prodane družine zdrave in vsi panji pravilne mere. To zadnje opozorilo velja predvsem za kranjice, kajti prav ti panji so tako različnih mer, da že v domačem čebelnjaku ne napravijo lepega vtisa, tem manj pa so primerni za kupčijo, ker zahteva inozemstvo le enotno mero. Odborniki čebelarskih družin naj vplivajo na svoje člane, posebno na tiste, ki nameravajo v bodočih letih prodajati kranjiče, da bodo vsajali roje le v panje normalne mere. Kakšna je ta mera, ne bom razlagal. Saj se je o njej že dovolj pisalo in mislim, da jo vsak pravi čebelar že zna na pamet. Tudi je bivše čebelarsko društvo pred vojno razdelilo precej teh panjev podružnicam za vzorce. Gotovo so še danes po večini ohranjeni. Ako niso v rabi, se pa valjajo na podstrešjih čebelnjakov v veselje pajkov in druge golazni. Odbor čebelarske družine naj poizve za te panje in pozove čebelarje, ki jih sami ne rabijo, da jih odstopijo tistim, ki se zanimajo zanje in bi jih bili potrebni. Podobnih širših nalog, ki bi se jim morale posvetiti posamezne čebelarske družine v dodeljenih jim območjih, je še več. Vendar se z njimi ne bom ukvarjal, ker se hočem mimogrede dotakniti nekaterih ožjih nalog odbora. V nekdanjih podružnicah je prevladovalo mnenje, da je odbor popolnoma na mestu, če le skliče vsako leto tradicionalni občni zbor in pobere pri svojih članih predpisano članarino. Če je tajnik pravočasno poslal osrednjemu odboru v Ljubljano imenik članstva in pobrano članarino, pa je podružnica veljala sploh za vzorno. Takega površnega pojmovanja od-borniških dolžnosti mora biti sedaj konec. Odliot- mora v resnici delati in se redno shajati k sejam, če že ne vsak mesec po enkrat, pa vsaj večkrat na leto. Na sejah mora obravnavati tekoče lastne zadeve in zadeve, ki mu jih je odstopila v razpravljanje nadrejena podružnica. Seje seveda ne smejo izzveneti v prazno govoričenje. Sklepe, ki so bili na sejah sprejeti, je treba tudi izvršiti. Na vsaki naslednji seji je treba najprej ugotoviti, kaj je bilo že izvršeno in kaj je ostalo še nerešeno. Razen tega bi moral odbor prirejati poučne sestanke celokupnega članstva. Sestanki naj bi bili vsakokrat pri drugem čebelnjaku. S tem bi se člani še bolj povezali med seboj in se marsičesa drug od drugega igraje naučili. Kajti vsak čebelar ima v svojem čebelnjaku kaj posebnega, kar bi ob taki priliki rad pokazal tudi drugim. Zame so bili čebelarski sestanki vedno največji užitek. Ni li bolj prijetno kramljati pred čebelnjakom in gledati živahno vrvenje čebelic, kot pa sedeti v zatohli gostilniški sobi ter požirati tobačni dim in pijanske kvante? In koliko si imajo čebelarji, kadar pridejo takole skupaj, povedati. Čas ti mine, da sam ne veš, kdaj sc zvečeri. Če je sestanek povezan še s primernim predavanjem, pa je vsako popoldne prekratko. Nekatere družine tožijo, da nimajo predavateljev in zato tudi ne prirejajo sirokovnih sestankov. Toda zdi se mi, da so vse take tožbe samo lagoden izgovor in neutemeljeno opravičilo za lenobo, ki jo pasejo. Saj nihče ne zahteva, da bi moralo biti predavanje, ne vem, kako učeno. Če ni mogoče drugače, naj si izberejo kot snov za predavanja kar mesečna navodila. Ni šment, da bi ne našle v svoji sredi čebelarja, ki bi bil zmožen o njih govoriti. Sicer pa naj bi ne bila osnovna točka strokovnega sestanka predavanje kot tako, temveč prost razgovor, ki bi se v zvezi s predavanjem razvil. Ravno v debati izveš marsikaj zanimivega in kadar zajame ogenj debate tudi stare, izkušene očance, da se vmešajo vanjo, še celo. A ne samo to! V prostem razgovoru se utrne marsikatera zdrava misel, ki bi jo bilo treba samo razširiti in pismeno obdelati, pa bi nastal članek za Slovenskega čebelarja. Ker sem se nehote dotaknil našega strokovnega glasila, naj spregovorim še nekaj besed o njem. »Slovenski čebelar« je tista živa vez, ki druži vse člane v enoten organizem. Po njem se spoznavamo med seboj, po njem spoznavamo pašne razmere in način čebelarjenja po raznih krajih. Kljub temu, da sedaj naročitev nanj ni obvezna, se je vendar večina zadružnikov uvrstila med njegove naročnike. Do nedavnega so nekateri mislili, da so si s pristopom v zadrugo in vplačilom deleža pridobili tudi pravico do pre- jemanja lista, lo pa ne drži. Res je bil list za leto 1945. brezplačen, v bodoče pa moramo s tem zastonjkarstvom prenehati. Da bo v redu izhajal, moramo dati zadrugi tudi sredstva za njegovo izdajanje. In vsebina lista? Tu je zopet kost, ki jo nekateri kaj radi glodajo. Ljudje božji, komur ni vsebina lista po godu, kar pero v roko, pa jo boste izboljšali. Urednik sam ne zmore vsega. In končno se s tem, da je prevzel uredništvo »Slovenskega čebelarja«, ni obvezal, da bo vsako številko sam napisal. Kakšno tovarištvo pa bi bilo to? On bi pisal, drugi pa bi stali ob strani in kritizirali. Koliko je zmožnih čebelarjev, ki bi mu lahko pomagali. Ne manjka jim izkušenj in doživljajev iz čebelarstva, manjka jim samo dobre volje, požrtvovalnosti in smisel za skupnost. Kar proč s pomisleki in oklevanjem! Sedite za mizo in pričnite! Boste videli, da bo šlo. Pišite preprosto in o preprostih stvareh! Saj taki članki podeželske čebelarje mnogo bolj zanimajo kakor dolgovezne znanstvene razprave. Ker je na zadnji seji širšega odbora zadruge obveljal sklep, da naj bodo članki honorirani, se nudi s tem še lep postranski zaslužek. Zato naj čebelar, ki je zmožen in ima veselje do pisanja, takoj prime za pero in naj ga marljivo suče za napredek našega lista in čebelarstva. Preden končam, naj načnem še eno poglavje! To bi bilo lahko poglavje zase, vendar sem ga priključil temu članku. Tiče se voska in kuhe voščin. Videl sem že dosti voska, a takega, kakršen bi moral biti, le malo. Mnogo je še pri nas čebelafjev, ki nimajo za to opravilo potrebnega orodja, niti znanja, pa kuha vsak zase, kakor pač ve in zna. Koliko voska gre pri tem v izgubo! Koliko ga ostane v voščinah. ker se čebelarji ne zavedajo, da ni za stiskanje voska vsaka stiskalnica enako dobra. Res je danes težko nabaviti pravilno stiskalnico in ostale potrebščine, ki spadajo h kuhi, toda če stroškov ne zmore posamezen čebelar, bi jih zmogle čebelarske družine ob podpori svojih članov. Skupno nabavljeno orodje bi bilo last vseh in vsem na razpolago. Čebelarska zadruga bo gotovo še priredila tečaje o kuhi voska in dolžnost družin bo, da pošljejo tedaj v tečaj vsaj po enega člana, da se iz-vežba v tem delu. Edino tako bomo dobili več in kakovostno boljšega voska. Vosek, ki ga prejema zadruga danes v zameno za satnice, je po večini zelo slab. Ker zahteva zaradi tega za kalež višji odbitek kot po navadi, se nekateri člani razburjajo in kritizirajo njeno početje. Drugi se celo pritožujejo. da satnice niso dovolj lepe. Toda, dokler bodo prinašali v predelavo vosek, ki je komaj vosku podoben, naj kritiko kar spravijo zase. Iz smeti in kaleža pač ni mogoče izdelati takšnih satnic, kakor iz lepega in čistega voska. Dragi tovariši čebelarji! To bi bile le glavne smernice za delo v čebelarskih družinah. Lahko bi jih navedel še dolgo vrsto, toda članek bi potem tako narastel, da bi ga bilo za vso številko »Slovenskega čebelarja«. To pa najbrž tudi tovarišu uredniku ne bi bilo po volji. Koliko bodo zalegle moje besede, ne vem. Upam pa, da se čebelarske družine zavedajo resnih časov, v katerih živimo. Prepričan sem celo, da bodo v sporazumu s svojimi podružnicami brez kakega priganjanja storile vse, kar bo od njih tirjala gospodarska obnova izropane domovine. Vesel bom in v zadoščenje mi bo, ako bodo te moje skromne vrstice vsaj malo pripomogle k njihovim uspehom. Anton Žnideršič: Stol s stopnicami Marsikateri čebelar nima v čebelnjaku toliko prostora, da bi v njem lahko shranil vse, priprave, ki jih rabi pri svojem delu. To je neugodno in često zvezano z izgubo časa. Zato je razumljivo, da so se zelo hitro udomačile priprave, ki jih je mogoče sklopiti in s tem zmanjšati njih obsežnost. Lep primer take priprave je sklopila kozica, katere popis je pred leti izšel v našem strokovnem listu. Kozica je bila z navdušenjem sprejeta pri vseh čebelarjih z AZ-panji. Marsikdo si je na podoben način priredil tudi mizo v čebelnjaku. Pod okno je pribil lato, na to pa pregibi j ivo pritrdil debelejšo pooblano desko. Kadar mu je miza potrebna, desko podpre s prav tako pregib-Ijivima podstavkoma, da zavzame vodoraven položaj. Ako podstavka spodmakne, pade mizna plošča navzdol iu sc vleže ob steni. Na prostoru lahko pridobimo tudi tako. da združimo dve pripravi v eno samo. Današnji sliki kažeta, kako je mogoče to storili. Na prvi vidimo stol. na drugi pa stopnice. ki so nastale, ko smo polovico stola preokrenili preko druge polovice — Da je stol v čebelnjaku potreben, mi ni treba posebej dokazovati. Nekateri ga rabijo ne samo za sedenje, kadar se hočejo nekoliko oddahniti, temveč tudi takrat, kadar pregledujejo panje v višjih vrstah, da stopijo nanj. To seveda ni po okusu čebelarjev, ki ljubijo red. S čevlji prenašamo blato in nesnago s tal na stol, in če hočemo sesti nanj, ga moramo vsakokrat sproti očistiti. 1'oda ne glede na to mi bo vsakdo rad pritrdil, da stol za kaj takega ni prikladen. Če imaš panje naložene drugega vrh drugega v več kot dveh vrstah, ti skoraj ne zadostuje za dosego in lagodno opravljanje naj višjih družin. Treba si je pomagati s stopnicami, po katerih se lahko povzpneš poljubno visoko. Stopnice in stol rabita vsak zase precej prostora. Če sta združena oba kosa v enega samega, pa se že najde mesto, kjer ti ne bosta v napoto. Preklopni stol, kot bi bilo morda umestno imenovati to pripravo, je zaradi tr-pežnosti izdelan iz trdega lesa. Od tal do sedeža meri 48 cm. Naslonjalo je za nekaj centimetrov višje, to pa zato. da seže pri preklopitvi prav do tal, s čimer dobi nastala lestev trdno oporo tudi na nasprotnem, v zrak štrlečem koncu. Lestev ima štiri stopnice. Skrajna je visoka skoraj 1 m. V čebelnjaku običajno sploh ne stopamo nanjo, ker se že s pomočjo tretje povzpnemo dovolj visoko od tal. Kakšna naj bi bila danes cena opisanemu preklopnemu stolu, ne morem povedati. Jasno pa je, da bi bila v serijski izdelavi mnogo nižja kakor v kosovni izdelavi pri posameznih mizarjih. Ko bo zadružua mizarnica nekoliko manj zaposlena z izdelavo panjev in drugih, za enkrat nujnejših čebelarskih potrebščin, se bo prav gotovo lotila tudi preklopnih stolov in jih postavila na naš trg. Prav bi bilo. da bi se čebelarji, ki bi se zanje zanimali, že sedaj priglasili zadružni čebelami. Belec Janko: Ob prvem pomladanskem trebljenju čebel Dan prvega izleta čebel ali dan njih trebitve je za čebelarja eden izmed največjih praznikov. O, kako težko ga pričakuje vsako leto! Pa se zima vleče in njegovih drobnih prijateljic kar noče biti na spregled. Zato ni nič čudnega, da postaja nestrpen, da čedalje bolj pogosto prihaja pred čebelnjak, da prislanja uho k panjem in kakor izgubljenec v mračni bosti opreza za glasovi, ki bi mu izdali, da je odrešenje blizu. Najraje bi zaspane živalce kar s palico zbezal iz toplih posteljic. Sicer jim zimski počitek iz srca privošči; saj so se pošteno utrudile, ko so bile vse poletje marljivo na delu; toda kljub temu jih želi po dolgem času spet videti. Končno zima vendarle popusti, sonce predre oblake, se s svojimi žarki upre v žrela panjev in izvabi iz njih čebelice k prvemu izletu in tolikanj potrebni trebitvi. Navadno se to zgodi že februarja, včasih pa šele marca meseca. Letos smo imeli tak prijeten dan na Svečnico. Naše zaspanke so prilezle iz svojih mračnih domkov, se nekaj časa obotavljale na bradah, si s sprednjimi nožicami mencale oči, kot bi jili ščemele zaradi bleščeče sončne svetlobe, si skrtačile oblačilca, nato pa vzletele in se začele v zraku trebiti. Vsak čebelar, ki čebelari res s srcem, je navdušen, ko vidi. da so se mu čebelice »zbudile« in da se bodo otresle neprebavljenih snovi, ki so se v njihovih telescih nabirale vse zimske mesece. Tega dne pa ne bo čebelar samo užival in zaljubljeno opazoval čebel, temveč bo tudi pogledal, če ni morda gospodinja razobesila kje v bližini perila. Sicer bi prišel z njo navzkriž in bi moral spet kakšno rezko prestreči, kot jih je moral že večkrat poleti, ko se je ta ali ona čebelica obregnila s svojim želom ob kakega nerodneža, ki je prišel slučajno mimo. Perilo bo treba umakniti, ker bi se drugače pojavile na njem majhne rumene pege blata, zaradi katerih bi ga morala gospodinja iznova oprati. Pred trebljenjem pa mora izvršiti čebelar nekatera važna opravila. Če ima panje zastavljene z vratini ali z deskami, mora to. sedaj nepotrebno šaro odstraniti. Dobro je, če položi vrata, odnosno deske na tla pred čebelnjak, da lahko sedajo nanje čebele, kadar zaradi utrujenosti ne morejo takoj najti brad pri svojih panjih. Ako vrat in desk nima pred čebelnjakom, a je še vedno mrzlo ali celo sneženo, mora sneg izpred čebelnjaka odstraniti. zemljo pa pregrniti z vrečami, šoto ali slamo, odnosno posuti s pepe- lom ali z žaganjem. Čebelica je namreč včasih prisiljena sesti iui tla in če je zemlja zmrzla ali pokrita s snegom, otrpne in se več ne dvigne. Tudi zapahe, s katerimi preprečujemo preko zime mišim vstop v panje, je treba pravočasno odstraniti. To pa zaradi tega, da pride na dan trebljenja čim več toplote v panje. Nič ni napačnega in prav nič prezgodaj, če že tedaj postavimo v bližini čebelnjaka primeren napajalnik, ki ga moramo seveda namazati z medom, da privabimo nanj čebele. Čim prej privadimo čebele na napajalnik, tem bolje je. Pozneje, ko so se že vletele na kakšnem drugem mestu z vodo, je to zelo težavno. Posebno v krajih, skozi katere teče reka, kjer so tovarne ali podobne naprave, ki so nevarne čebelam, je važno, da jih s popisanim ukrepom odvrnemo od tujih napajališč. Čebele namreč potrebujejo ob tem času mnogo vode in, če je ne najdejo doma, jo poiščejo pač tam, kjer jo je dobiti. Videli jih bomo stikati na najrazličnejših krajih za vodo. Tako na primer ob gnojničnih jamah, ob umazanih mlakužah ali ob že skoraj izsušenih potokih, kjer srkajo vodo iz napol vlažnih kamnov in alg. Z mikroskopskim pregledom pa je bilo ugotovljeno, da so ravno alge in z mahom obrasli kamni prav pogosto okuženi s klicami nevarnih čebeljih bolezni. Od takih napajališč jih je treba vsekakor odvrniti. Če drugače tega ni mogoče doseči, je treba mesta, kjer se čebele trdovratno zbirajo, politi s karbolno kislino. Ako namerava čebelar kak panj prestaviti na drugo mesto v čebelnjaku ali izven čebelnjaka, mora to napraviti tik pred glavnim izletom. Če so čebele že izletavale, tega ne sme več storiti, ker bi po preselitvi mnoge izmed njih letale še vedno nazaj na staro mesto in bi sc porazgubile. Ob prvem izletu se nudi čebelarju zanimiva slika. Videl bo, da se čebele zelo previdno spuščajo iz žrel in da so med letom vse obrnjene z glavami proti pročeljem pari jev. Zlasti pred večjimi čebelnjaki se vrti kar cel oblak čebel v zraku, se dviga vedno višje in kroži po najbližji okolici. Iz oblaka pa padajo drobne, rjavkaste kapljice trebeža, da se ti zdi, kot bi iz njega deževalo. Ako opazi čebelar, da katera družina ne izletava, naj stopi k njenemu panju in naj potrka nanj! Takoj nato naj prisloni uho na sprednjo končnico panja. Če čebele na trkanje zašume in kmalu potem spet utihnejo, je to znak, da družina še ne čuti potrebe po izletu. Če pa ni nobenega odziva, je to znak, da je družina za vedno zaspala. V tem primeru naj žrelo nemudoma zamaši, da ne bodo vdrle tuje čebele v panj in začele odnašati med. Če je družina umrla za kako boleznijo, bi se po roparicah lahko okužile z isto boleznijo vse ostale družine. Umrlo družino mora čim prej pregledati, mrtvice odstraniti, panj razkužiti, satje pa shraniti na takem prostoru, da ga čebele ne bodo izsledile. Vzrok smrti seveda ni vedno bolezen. Družina lahko pogine tudi zaradi pomanjkanja hrane. Zato pa je njegova sveta dolžnost, da pravi vzrok smrti točno dožene, še preden se loti podiranja. Srečen je čebelar, ki nima ob trebljenju čebel opraviti s takimi mrtvaki. Potem je dau prvega predpomladanskega izleta v resnici praznik, — praznik ne samo zanj, temveč tudi praznik za njegove družine. Kar poglejte ga. kako ponosno stoji ob čebelnjaku in kako je zaverovan v razposajeno rajanje lahkokrilih bitij. Nepremično strmi vanje in zdi se vam, da celo dih zadržava. 2e v naslednjem trenutku pa popusti napetost in v njegovih kret- njiih se pojavi nekaj, kar spominja skoraj na ples. Menda bi najraje še sam zaplesal, menda bi najraje glasno zaukal in z ukanjeni celemu svetu oznanil, da je pri njegovih čebelah vse v redu, da je tiha skrb, ki jo je gojil zanje preko zime, minila. Toda, kaj je to? Naenkrat se začne živa mreža čebel, ki je bila prej na široko razprostrta po vsem prostoru pred čebelnjakom, krčiti in približevati panjem. Na bradah zagomazi kakor na razdraženem mravljišču. Od vsepovsod se vsipajo čebele, se gnetejo ob žrelih in kakor preplašene iščejo zavetja v notranjosti svojih domovanj. Čebelar se nehote ozre v nebo. No. da! Spet se je pooblačilo. Sonce komaj vidno mežika izza sivega zastora zgoščujočih se megel. Polagoma zamre življenje pred čebelnjakom. Le tu pa tam prileti še kakšna zakasnjenka, sede na brado in že utone v temini ozke izlctalne reže. Čebelar se blaženo nasmehne in pretegne, kakor bi se zbudil iz najslajših sanj. Pogled mu splava v daljavo in se ustavi ob pobočjih gričev na obzorju. Ali niso med tem, ko je bil zamaknjen v čudovito igro svojih ljubljenk, nalahno ozeleneli? Ali je res že na pohodu zaželena pomlad?... V mislih ga zmoti ščinkavec, ki glasno zagrči na veji tik nad njegovo glavo. Sunkovito se zgane. K panjem zaokrene svoj korak. Počasi stopa od enega do drugega in razmešča ob žrelih zapahe, ki jih je pred trebljenjem snel, da bi ne ovirali čebel med letanjem. Bitenc Drago: Izkušnje s prestavljanjem Ko sem pred leti pričel čebelariti, je bil uveden že novejši način čebelarjenja, to je čebelarjenje s premakljivim satjem. Povedali so mi, da po tem načinu doseže čebelar lepše dohodke in da se mu tudi vložena glavnica više obrestuje kakor pri čebelarjenju v kranjičih. Kakor drugi, sem tudi jaz presedlal s kranjiča na A2-panj. Učili so me »prevešati«, čeprav sati niso viseli, temveč stali v panjih na prečnih palicah, »pripirati« matice, ki niso bile priprte, temveč zaprte, in še mnogo takih umetnosti. Odkrito priznam, da smo se takrat tako rekoč lovili pri izrazoslovju in pri opravljanju čebel. Ne trdim, da se nisem ničesar naučil, toda do pravega razumevanja tako globokih .posežkov v življenje čebeljih družin, kot je prestavljanje, sem prišel šele po večletnih lastnih neuspehih in uspehih, po njih proučevanju in po izkušnjah čebelarskih tovarišev. Način takega analiziranja dela priporočam vsem tovarišem, ki pri čebelarstvu ne zasledujejo zgolj pridobitnega cilja. Zdi sc mi, da praksa in teorija, ki morata druga drugo dopolnjevati, nista nikjer tako tesno povezani kakor ravno v čebelarstvu. Uspehi in neuspehi so odvisni od pametnega ali nespametnega ravnanja s čebelami. Izučilo me je, da nespametno odpiranje panjev in pregledovanje satja v rani in hladni pomladi, prepogosto stikanje po panjih v poletnem času, večkratno obiskovanje čebelnjaka med zimskim počitkom čebel, razdiranje plodišča, in še mnogi drugi posegi v določeni red družin lahko več škodujejo kot koristijo! Prav tako napačno pa bi bilo seveda, če bi družin nikdar ne pregledal in bi odprl panj samo takrat, ko bi nameraval točiti med. Družine smeš in celo moraš pregledovati, odnosno nadzirati lijih delo in razvoj, toda paziti moraš, da ho vsako delo izvršeno o pravem času ter v soglasju z naravo in njenimi zakoni! Pametno in o pravem času opravljeno delo je čebelam in čebelarju le v korist! Nikoli pa ne odpri panja, ako nisi dobro premislil, ali je delo, ki ga nameravaš opraviti, v resnici potrebno, in kako ga boš najbolje izvršil! Posebno spomladi mora biti vsako delo izvršeno načrtno in liitro. Ne ohlajaj po nepotrebnem notranjosti panjev, kajti vsako izgubo toplote, ki je nastala po čebelarjevi nerodnosti, morajo čebele nadomestiti in iznova proizvesti! Ta proizvodnja pa gre vedno na račun medu. Saj je splošno znano, da ni med zanje samo hrana, temveč tudi kurivo! Med najbolj zanimiva čebelarska opravila spada tako imenovano prestavljanje, ki smo se ga oprijeli z uvedbo AŽ-panjev. Glavni namen prestavljanja je zvišanje donosa medu, ki ga dosežemo s tem, da čebeljim dfužinam na višku razvoja preprečimo naravno rojenje in njih pridobitno silo usmerimo v čim intenzivnejše izkoriščanje paše. Preden bom opisal svoje izkušnje s prestavljanjem, naj pregledno naštejem, na kaj vse mora čebelar misliti in paziti pred prestavljanjem in ob času prestavljanja. Ta pregled bi obsegal naslednje točke: 1. Poznavanje pašnih razmer okoliša, v katerem čebelari. 2. Pomnožitev zalege o pravem času. 5. Preprečevanje rojenja plemenjakov. 4. Izraba celotne moči plemenjaka ob glavni paši. 5. Omejevanje zalege v času glavne paše. 6. Skrb za dobre plemenske matice. V prvi vrsti mora biti torej čebelar dobro poučen o pašnih razmerah svojega bližnjega okoliša. Če ne pozna, ali se ne ozira na pašne razmere, bo le redkokdaj z uspehom zadovoljen. Njegovi plemenjaki bodo morda dosegli višek razvoja prav ob koncu glavne paše, ko bo malo ali nič več bere, čebel pa mnogo. Dejstvo je, da traja glavna čebelja paša pri nas nekako od konca aprila do polovice junija, torej dobrih šest tednov. Čas je kratek in zato ga moramo tem bolje izkoristiti. Na vse (o ponekod premalo mislijo in pazijo, res pa je, da je le ob točnem poznavanju pašnih razmer mogoče razvoj čebeljih družin pravilno usmeriti. Kdor pozna pašne razmere svojega kraja, ali kraja, kamor namerava prepeljati panje, temu ne bo težko določiti, kdaj naj začne pospeševati razvoj družin, da jih bo pravočasno spravil do zaželene in potrebne moči. V predpašni dobi je najvažnejše, da skrbi za pomnožitev zalege. Če narava sama ne pripomore k intenzivnejšemu zaleganju matic, potem ne kaže čebelarju nič drugega kakor to, da sam pomaga dvigniti razvoj plemenjakov z dražilnim pitanjem. Stopnjujoče dražilno pitanje, kot sem ga opisal v prejšnji dvojni številki »Slovenskega čebelarja«, se mi je vedno dobro obneslo, izvrši pa ga lahko le tisti čebelar, ki si je za take namene zadržal železno rezervo medu! Naj omenim tudi to. da so se mi v predpašni dobi poizkusi z dodajanjem jeseni prihranjenih medenih satov vedno slabše obnesli, kot pravo dražilno pitanje s toplo sladkorno ali medeno raztopino. Dodajanje celili satov je seveda manj zamudno, toda tudi manj uspešno. Ko sem preizkušal različne načine dodajanja, se je sicer pokazalo, da postavljanje satov v sredino plodišča prednjači pred postavljanjem ob straneh, vendar učinka običajnega pitanja ni doseglo. Ker čebele ne trpe medu sredi gnezda, so se takoj spravile nanj in ga začele prenašati v stranske predele panja. Zdi pa se mi, da jc prenašanje skoraj preveč dražilno vplivalo nanje, tako da je bil zaželeni namen draženja sploh zgrešen. Delo so čebele opravile čez noč. Dražljaj je bil samo enkraten in zelo kratkotrajen. Pravo dražilno pitanje pa se neprenehoma nadaljuje skoz 21 dni in se celo stopnjuje s postopnim zvišavanjem obrokov. Kot dražilno sredstvo je morda med bolj učinkovit kot sladkor. Zato uporabljajmo sladkorno raztopino samo v sili! Tej namreč manjkajo vse dragocene primesi medu. Tudi je opaziti, da po pitanju s sladkorjem čebele izdihajo mnogo vode, ki se posebno v hladnih nočeh zgosti ter v obliki kapljic sesede pred žreli panjev, ali celo razlije po dobri četrtini brade. V tem primeru je treba brade panjev še pred izletom čebel vsak dan skrbno obrisati. Marsikoga taka nenavadna mokrota na bradi zavede do napačne ocene moči panja. Za panj se zato ne briga, a ko ga končno pregleda, ugotovi, da je zalega kaj malo napredovala. Ce pitaš pravilno, lahko dosežeš, da ti matica zaleže 8 in celo 9 satov do zadnjega kotička. Močan razvoj zalege pa obeta obilo novih delavk ter obenem poveča jakost in produktivno silo družine. Samo močna družina je v stanju izkoristiti pašo, četudi traja le nekaj dni. Pomniti je treba, da ima čebelar več koristi od petih močnih družin kakor pa od 20 slabičev! Ko narava ali čebelar spravi plemenjake na vrhunec razvoja, se v močnih družinah pojavi nagnjenje k rojenju. Toda tega trenutka čebelar ne sme čakati, kajti če so se čebele, že odločile za rojenje, jili je zelo težko pripraviti do tega, da ta svoj namen opuste. Ko čebele dobro podsedajo rse sate in je plodišče nabito polno, je nastopil pravi čas za korenit poseg r življenje družin, ki naj njih delo preusmeri v čebelarjevo korist. Bivališče čebel povečamo z mediščem, od katerega jili je doslej ločila matičja rešetka. Nekateri store to kralko in malo tako, da rešetko odpro in z rezervnimi sati zapolnijo celo medišče. To je tako imenpvano nastavljanje. Uvedeno je pri čebelarjih, ki prepuščajo ves nadaljnji razvoj čebelam samim in jim je vseeno, če čebele roje ali ne. Redkejši so tisti pametnjakoviči, ki nameravajo s prezgodnjim nastavljanjem doseči posebne uspehe, tako na primer sortirane vrste češnjevega in sadnega medu ali kaj podobnega. Po svojih izkušnjah bi čebelarjem svetoval, da se rajši oprimejo prestavljanja, pri katerem prestavimo iz plodišča v odprto medišče več ali manj satov s čebelami vred, v plodišču nastali prostor pa izpolnimo z rezervnimi sati ali z neizdelanimi satnicami. Razumljivo je, da ostane matica še nadalje v plodišču. Če smo družine prezimovali v plodiščih, kar je pri nas običajno, prestavljamo navzgor v medišče, če pa so družine prezimovale v mediščih, kar je boljše, a še premalo posplošeno, pa prestavljamo navzdol v plodišče. Kdaj in kako je treba prestavljati, da z goto-Tostjo preprečimo rojenje, je problem, ki je dal že marsikomu misliti. Tudi jaz sem mnogo prestavljal sebi in drugim, toda dokler sem se ravnal samo po splošnih navodilih in dobljenih naukih, so mi kljub opravljenemu prestavljanju uhajali roji proti moji volji. Prišel sem do prepričanja, da je treba vsako družino prestaviti individualno, to se pravi: ob upoštevanju vseh njenih posebnosti in okoliščin. Ko je z razmnožitvijo zalege dosežena prva stopnja razvoja pri plemenjaku, prestavim vse sate s pokrito in nepokrito zalego v medišče! Samo sat z najmlajšo zalego in matico pustim v plodišču, razen tega tudi tiste sate, ki so morda nabiti z obnožino. Vse drugo spada ob prestavljanju v medišče, drugače bi bilo prestavljanje samo delno izvršeno! Sat z najmlajšo zalego in matico postavim v sredino plodišča, temu ob straneh pa po dva mlada izdelana, a prazna sata. Na desno in levo od te skupine satov razmestim satnice, prav ol> kraju pa po en starejši prazen sat. Ce mi je za medišče zmanjkalo nekaj satov, jih nisem nadomestil s praznimi, temveč s takimi, ki so imeli pokrito zalego in ki sem jih odvzel eksportnim panjem. Tako prestavljen plemenjak zelo pridobi na svoji moči, ki se s poleganjem zalege in zdravim razvojem v plodišču iz dneva v dan veča. Ce vsa njegova moč prikipi prav v začetku glavne paše do vrhunca in, če paša nekaj časa traja, potem je uspeh več kot zadovoljiv. Da mi čebele niso rojile, sem po opravljenem prestavljanju vse družine vsak teden temeljito pregledal in jim nastavljene ina-tičnike po potrebi izrezal. Res je, da je tako delo zamudno in v velečebelarstvih neizvedljivo, v manjših čebelarskih obratih s kakimi 20 panji pa je vedno zmogljivo. Ce se nam je posrečilo spraviti plemenjak na višek moči, če je nabit s čebelami in ima polno zalege vsake starosti, moramo vsekakor skrbeti za to, da ostane vsa ta njegova moč tudi med glavno pašo skupaj — torej nedeljena! Vsaj v času glavne paše plemenjak ne sme in ne sme rojiti! Z natančnim pregledovanjem, z izpodrezovanjem gradilnega sata in morebitnim dodajanjem novih satnic ga moramo stalno držati v razvojni napetosti, da ne lenari in ne misli na rojenje. S poleganjem zalege v medišču pridobiva vsak dan na prostih delavkah, ki jih ne bo vezalo več domače delo v panju, temveč bodo marljivo izletavale in donašale nektar. Kakor smo pred pašo stremeli za tem, da se dvigne moč družine in smo zato zaleganje pospeševali, tako bomo med glavno pašo vse storili, tla zalego čim bolj omejimo. Ce bi tega ne storili in bi pustili matico samovoljno gospodariti po panjih, bi bili še po glavni paši nabito polni čebel. Take družine imajo pomen za prevažalca, ki lahko njih moč izkoristi pri paši v kakem drugem kraju, za čebelarja na stalnem mestu pa niso preveč primerne. Zalego omejujemo na več načinov. Omejimo jo lahko popolnoma ali pa le delno. Posebej naj poudarim, da je omejevanje zalege umestno šele potem, ko je družina že prekoračila svoj razvojni višek in je tudi že v plodišču dovolj zalege. Nekateri čebelarji družinam kratko in malo odvzamejo matice in jih uničijo. S tem so z gotovostjo preprečili rojenje vsaj za 20 dni. Družina, ki ji je bila odvzeta matica, ima vsak dan več delavk in čedalje manj zalege; zato nabere (res mnogo medu! Pri tem načinu omejevanja zalege se lahko čebelarji svobodno odločijo za rojenje ali proti rojenju. Ce jim rojenje ni po volji, porežejo vse matičnike, razen enega in, ko se izležena matica srečno oplodi, je družina zopet v redu. Sam sem ta način omejevanja uporabljal le pri družinah s starejšimi maticami z namenom, da jih oskrbim z mladimi in svežimi zarodnicami. Bila pa so tudi leta, v katerih so se mlade matice slabo prašile. Zgodilo se je, da sem imel do 80 odstotkov izgub. Izgube mladih matic so postale tolikšne, da bi jih mogel kriti le čebelar, ki bi se istočasno bavil z vzrejo matic, ali čebelar, ki bi imel zadostno število rezervnih matic, da bi jih dodajal osirotelim družinam. Vsak drug čebelar pa bi v podobnem primeru zašel v nevzdržen položaj. Drug način omejevanja zalege, ki ga ponekod uporabljajo, je ta, da matico ujamejo in jo zapro v matičnico. Na satu iz sredine gnezda napra- vijo potem primeren izrez in v la izrez potisnejo matičnico z matico, nakar sat vrnejo družini. Ta način je izmed vseli najbolj okruten in za matico tako rekoč škodljiv. Če pomislimo, da je matica v tem času na višku svoje plodnosti, da je zmožna s težo v enem dnevu izleženih jajčec preseči svojo lastno telesno težo, potem ho vsakemu laiku umljivo, da tak zapor zanjo ni prijeten, da celo lahko oholi in postane sploh nerabna. Da to niso prazne marnje, se je lahko prepričal vsak čebelar, ki je preizkusil ta način omejevanja zalege. Cesto so že zelo rodovitne matice svoje dobre lastnosti izgubile po nerodnosti čebelarja in zaradi takega okrutnega ravnanja z njimi. Tretji način je delno omejevanje zalege. Plodišče predelimo po dolgem z matičjo rešetko in odmerimo matici prostor, ki obsega 2—3 sate. Tu se lahko prosto giblje in lahko leže tudi jajčeca. To je najbolj naraven in edino priporočljiv način. Pri AŽ-panjih pa trčimo pri takem omejevanju na nekatere ovire, ki jih ni ravno lahko premostiti. Njegova konstrukcija je namreč takšna, da ga je pokončno med sati težavno predeliti. Skušal sem najti pregrajo, ki bi jo kratko in malo potisnil med sate in s tem razdelil panj v dva dela, toda med sati je razdalja tako točno odmerjena, da je vsaka vmesna pregraja v napotje čebelam. Najbolje sc mi je obnesel) še slepi sat, ki sem ga zbil skupaj iz 2,5 cm debelih ter 1 cm širokih lat v nekak okvir, točno v sredini okvira pa vdelal matičjo rešetko. Okvir je bil toliko velik, da se je ob robovih tesno prilegal stropu, sprednji končnici in mreži v okvirnem okencu. Da bi kvačice tega ne ovirale, so bile na sprednjem in zadnjem robu napravljene ustrezajoče zareze. Prostor pod nosilnimi palicami sem pregradil z lato, ki pa je bila toliko daljša od okvira, da je predelila tudi pitalno odprtino pod okencem in segala prav do zaklopnice, z izrezom za pitalnik. Lata je imela tri polkrožne zareze, v katere so se ujele nosilne palice, kadar sem jo potisnil navzgor. Da je v tem položaju obstala in da je bil prostor pod sati popolnoma predeljen, sem pod lato zagozdil še eno letvico, ki pa je bila samo 7 mm visoka (debelina palic!). Popisano pregrado sem uporabljal tudi kot ločilno desko. Tedaj sem jo na obeh straneh prekril s primerno prirezanimi deščicami. Če imaš pri panjih nosilne palice tako prirejene, da jili lahko iztakneš, potem tanjše letvice, s katero podložiš lato, ki ima zareze, niti ne potrebuješ. Ob predeljevanju panja palice nekoliko privzdigneš, na dno položiš lato z zarezami, nakar palice potisneš navzdol, da se vležejo v zareze. Seveda moraš poprej vse sate iz plodišča odstraniti, ker bi drugače nosilcev sploh ne mogel privzdigniti. To pa je nerodno in je zato vsekakor boljša delitev podloge v dva dela, kot sem jo popisal. Slednjič je važen činitelj dobro pleme. V mojem čebelnjaku so se včasih pojavili plemenjaki, ki so imeli toliko zalege, da jim je primanjkovalo prostora za odlaganje medu. Med njimi pa so bili tudi taki, ki so glede zalege za prejšnjimi precej zaostajali, a so bili najboljši medarji. Pri prvih je gotovo preveč razvit nagon za rojenje, drugi pa kažejo neko rojilno umerjenost in se morejo zato tem intenzivneje posvetiti izkoriščanju medovitih virov. Razumen čebelar se bo pobrigal, da bo imel čim več takih medarjev v svojem čebelnjaku. Kako to doseže, je zadeva zase. Ker se tiče to novo vprašanje vzreje matic, bom o njem razpravljal prihodnjič. Vet. A. Štefančič: O čebeljih boleznih prav na kratko Kadar govorimo o čebelarstvu kot o panogi narodnega gospodarstva, ne mislimo samo na neposredno korist, ki se kaže pri donosu medu in voska ali pri prodaji čebeljih družin, temveč tudi na tisto posredno korist, ki jo prinašajo čebele sadjarstvu, vrtnarstvu itd. kot oplojevalke cvetja. In ta poslednja korist je celo mnogo večja. Znano je, da oplodi veter pri nas samo 20 odstotkov cvetja. Ostalih 80 odstotkov rastlin opraše žuželke. Od oprašenja, ki ga izvrše žuželke, pa odpade 75 odstotkov na čebele. Če izračunamo vrednost sadja, semena in različnih poljskih, odnosno vrtnih pridelkov ter pomislimo, da bi se ta vrednost, če bi ne bilo čebel, znižala vsaj za polovico, bomo šele prav doumeli velikansko in koristno delo, ki ga opravijo vsako leto čebelje družine. Obenem pa bomo spoznali, kako važno je čebelarstvo za naše narodno gospodarstvo. Zato moramo tej panogi posvetiti v novi Jugoslaviji čim večjo pozornost in odstraniti vse, kar bi jo utegnilo ovirati pri napredku in svobodnem razmahu. Pobrigati se moramo, da čebelam, ki niso samo vzor pridnosti in varčnosti, temveč Bakterije pri 1100 kratni povečavi. Prre tri skupine: ruzne vrste bacilov, 4. in 5. skupina: koki v verižičasti in gro-zdasti ruzporedbi, zadnji dve skupini: vibrioni in spirili. tudi vzor zadružnega in kolektivnega dela, ne bo ničesar manjkalo. Zaščititi jih moramo zlasti pred boleznimi, kajti le zdrave čebele, le krepke in odporne čebelje družine bodo mogle z uspehom opraviti velikansko delo, o katerem smo pravkar govorili. Le take bodo mogle končno zadovoljiti tudi čebelarja samega. Že iz gole sebičnosti in koristoljubja mora torej čebelar stremeti za tem, da bo čim bolje poučen o vrstah bolezni, ki morejo škodovati zdravju njegovih varovank in ga ogoljufati za dobiček, ki si ga od njih obeta. Poznati mora vzroke in vnanje znake bolezni, predvsem pa vedeti, kako jih jo mogoče preprečiti in omejiti njih širjenje. Veda o čebeljih boleznih je v zadnjem času precej napredovala. Do-čim smo še pred nedavnim poznali od čebeljih bolezni samo gnilobo, grižo in prehlad zalege, jih poznamo danes toliko, da smo'jih morali zaradi preglednosti razdeliti v več skupin. V glavnem razlikujemo bolezni zalege in bolezni odraslih čebel. Vsaka od teh skupin pa razpade še v nalezljive ali kužne in v nenalezljive bolezni. Ta poslednja razdelitev je običajna tudi pri boleznih ljudi in pri boleznih domačih živali. Nenalezljive so motnje, ki nastajajo zaradi prehlada ali uživanja neprimerne hrane, poškodbe na vnanjih organih, okvare v prebavilih, dihalih itd. Za njimi obolijo samo posamezne živali in množično sploh ne nastopajo. Edino zastrupitev lahko zavzame širši obseg, če je več živali naenkrat uživalo isto hrano ali vdihavalo isti zrak. Nenalezljivih bolezni ni mogoče umetno prenašati. Za nalezljive bolezni je značilno, da prehajajo od enega bitja na drugo bitje, da lahko zaradi njih naenkrat zboli mnogo živali. Ce se širijo zelo hitro, govorimo o epidemiji pri ljudeh, o epizootiji pri živalih. Povzročitelji nalezljivih bolezni so žive klice, ki vdro na ta ali oni način v telo živali, se tamkaj silno razmnože in izločajo največkrat tudi strupe. l’o so enostaničnc živalce in rastlinice, ki jih moremo videti samo pod drobnogledom in jih zato imenujemo drobnoživke ali mikroorganizme. K rastlinskim mikroorganizmom prištevamo bakterije, ki jih delimo v bacile, koke in spirile (paličaste, krogličaste in svedraste bakterije), nadalje plesni in kvasovke. Bakterijam pravimo tudi glive cepljivke, ker se razmnožujejo s cepitvijo. V danem trenutku se glivica nekje na sredi preščipne in razpade v dva dela. Vsak del se razvije v popolno glivico, ki se čez nekaj časa iznova deli. Živalski mikroorganizmi tvorijo skupino praživalic ali protozoj. Pri čebeljih nalezljivih boleznih se udejstvujejo predvsem bacili in plesni, razen teh pa še praživalce. Grinje ali pršice, ki se naselijo v prsnih vzdušnicah odraslih čebel in povzročajo hude motnje v dihalnem sistemu, so više organizirana bitja, v sorodu s klopi in pajki. Končno je treba omeniti še ultramikroskopski virus, ki je celo pod drobnogledom neviden. Nalezljive bolezni, ki jih povzročajo virusi, imenujemo virusne bolezni. Primer virusne bolezni je pasja steklina. Tudi pri čebelah poznamo neko bolezen tega izvora. Za nastop nalezljivih bolezni je odločilnih več činiteljev. V medsebojni odvisnosti sestavljajo nekak krog, ki ga ponazoruje naslednja shema: Oglejmo si krog in njegove činitelje pobliže! 1. O povzročiteljih nalezljivih bolezni smo že prej govorili. Tu bi bilo treba povedati še to, da razlikujemo pri večini njih dvojno obliko, in sicer tako imenovano vegetativno in trajno obliko. Ob neugodnih življenjskih razmerah, zlasti ob pomanjkanju hrane se nekateri mikroorganizmi zaobličijo v zgoščeno beljakovinasto zrnce in obdajo s trdno kožico. V tej obliki jih imenujemo trose. Trosi so zelo odporni, lahko kljubujejo visoki vročini in hudemu mrazu ter vztrajajo brez hrane tudi več let. Ce se.življenjski pogoji izboljšajo, dobi tros spet prejšnjo vegetativno obliko. Pri plesnih opravljajo trosi iste naloge kakor rastlinsko seme, to je: skrbe za njih razširjanje, odnosno za njih prenašanje. 2. Prenos je lahko posreden ali neposreden. Neposredno se okuži žival od bolne živali z dotikom, pitanjem, lizanjem itd. Ker živijo čebele iste družine v najožji medsebojni skupnosti, nastopa ta način prenosa pri njih zelo pogosto. Posredno se prenaša bolezen preko vsega, kar je prišlo v dotik z bolno živaljo; tako na primer po predmetih, telesnih izločkih, črevesnih odpadkih, izdihanem zraku, vodi, prahu itd. Povzročitelj CD O > N 'TJ O Vdorno mesto 3. Povzročitelji vdirajo v telo skozi razne telesne odprtine, predvsem skozi usta ali pri žuželkah skozi vzdušnice. Tudi najmanjše ranice na koži jim lahko služijo kot vdorna mesta. 4. Odzivnost živali ni proti vsem boleznim enaka. Proti nekaterim so živali bolj odporne, proti drugim manj, za poedine pa sploh neobčutljive, tako da zanje nalezljivost kljub kužnosti klic kratko in malo ne obstoji. Govedo na primer nikdar ne zboli za smrkavostjo. Pravimo, da je proti tej bolezni prirodno imuno. Imunost tudi lahko umetno izzovemo s cepljenjem. Tedaj govorimo o umetni imuniteti. Ce iz kroga, v katerega smo povezali naštete činitelje, izločimo tega ali onega, nalezljiva bolezen navadno preneha. To je važno spoznanje, kajti ravno na tem spoznanju vodi moderna medicina vojno proti vsem nalezljivim boleznim. Ako uničimo povzročitelje z razkužili, strupi in podobnimi sredstvi, je bolezen tako rekoč zatrta. Ako preprečimo prenos ali odstranimo prenašalce (kontumac bolnih ljudi in živali), se bolezen ne more več širiti. Z razkuženjem rok zabranimo bolezenskim klicam vstop v telo skozi morebitne ranice na koži. S cepljenjem ustvarimo umetno odpornost. S popolnim uspehom lahko računamo le tedaj, če se nam posreči izločiti enega ali drugega izmed obeh prvih činiteljev. To bi bilo menda najvažnejše, kar bi moral vedeti vsak čebelar iz splošnega nauka o boleznih. Sedaj pa pristopimo k specialnemu delu. Najprej nekaj besed o boleznih zalege. Te so, ako se na obolenja, ki nastajajo po prehladu, ne oziramo, vse od prve do zadnje nalezljive. Njih povzročitelji napadajo z izjemo zelenkaste plesni (aspergillus flavus), ki lahko okuži tudi odrasle čebele, samo zalego, in sicer nekateri samo odprto, drugi samo pokrito, tretji pa zalego na vseh mogočih razvojnih stopnjah. Ličinke izgubijo pri tem svoj blesk, potemnijo in uplahnejo, se spremene v mazavo ali vodeno tvarino, kasneje pa otrde ali celo skrepene. Vonj je samo za nekatere bolezni značilen. Podrobnosti so razvidne iz tabele na 67. strani, ki je sestavljena po dr. Zandrovik podatkih. Pri odraslih čebelah je dostikrat zelo težavno ugotoviti, ali so bolne, ali niso. Še težavneje pa je določiti vrsto bolezni. Pri velikih živalih, kot na primer pri psu, prašiču ali govedu zmeri živinozdravnik temperaturo, otiplje žilo, se oslanja na gospodarjev opis poteka bolezni, ali si pomaga kako drugače, da najde pravi vzrok bolečin, na podlagi katerega lahko postavi pravilno diagnozo. Pri tako nežnih bitjih, kot so čebele, pa vse to odpade. Ostanejo samo nekateri znaki, ki so pa skoraj pri vseh boleznih enaki. Obolele čebele begajo po dnu panjev in po bradah ter zaman poskušajo odleteti. Z brad padajo pred čebelnjakom na tla. lazijo nekaj časa vznemirjeno okrog, odskakujejo od tal, se zbirajo- v večje ali manjše gruče, trepečejo s krili, polagoma popolnoma oslabe in končno umro. Na telescih skoraj ni opaziti posebnih izprememb. le zadek je včasih nekoliko bolj opet kakor običajno. Še najbolj zanesljivo lahko sklepamo na bolezen tedaj, kadar popackajo čebele s trebežem satovje, kakor tudi notranje in zunanje dele panja. Griža pa največkrat ni specifična bolezen, temveč samo posledica druge, navadno mnogo bolj nevarne bolezni. Zato nam njen pojav še ne razodene vsega. Ker zakriva trden oklep iz hitina našim očem izpremembe v notranjosti čebel, je točna ugotovitev bolezni možna skoraj izključno le z mikroskopsko preiskavo. Zato tudi ni čudno, da označujejo Širši znaki Ožji znaki Podrobni znaki Povzro- čitelj Ime bolezni o a 'C «Ö > skake ohlapne eni. Ko se po-, Luske se rade ten. jo posebnega ičnili bakterij ni najti. Ličinke so skrčene ali stegnjene. Njih barva je bela, deloma siva in črna. * Prehlajena zalega Akutno obolenje ca a c “m rt > 's: rt vi i|£ £ JE3 O ’S CL S 4> gnijejo, se razk in juste v brezob-ki je spočetka mlečno kavna-emnorjave bar-uov se kot skor-stene celic in e odstraniti. Razpadla tvarina je sluzasta in smrdi po potnih nogah ali po pokvarjenem čevljarskem lepu. Kasneje se vle-že ob spodnjih delih celic in posuši v blestečo, navidez gladko skorjico. Bacillus pluton Bacillus alvei Smrdljiva gniloba (Usmrajenje) ■J3 ro T5 o> cs ca •c -O o cs Ličinke Ličinke se razj lično tvarino, rumenkaste ali te, pozneje pa t ve. Posušena si jica prilepi na je ni mogoč Tvarina, v katero razpadejo ličinke, je lepljiva in vle-čljiva: nima posebnega vonja, le včasih zaudarja nekoliko po gnilobi; posušena se oprijemlje dna in sten v spodnjem delu celic. Skorjica je na površju medla in raskava. Bacillus larvae White Huda ali ameriška gniloba (Kuga zalege) O remene v uma-ali rumenkaste je so kot usnje kamen trde. Mumije popolnoma zapolnjujejo celice. Na odprti strani celic so preraščene z rumeno-zeleno ali z rjavo-zeleno plesnijo. Aspergillus flavus Link. Okamenela zalega (Zeleni poprh) — mikoze Ličinke se izp zano bejkaste mumije. Mumi; ali celo kot Mumije so pogreznjene v celice; često leže prosto na njih dnu. Obdaja jih siva prevleka, ki je na nekaterih mestih črno ali zelenkasto lisasta. Pericystis apis Maassen Poapnela zalega (Sivi poprh) Plesnobe čebelarji različne bolezni z istim imenom ali tudi isto bolezen z različnimi imeni. Bolezni odraslih čebel ni mogoče pregledno razvrstiti. Predvsem si zapomnimo dve zelo nevarni nalezljivi bolezni: noseinavost (nosematoza) in pršičavost ali grinjavost (akarioza). Prvo povzroča praživalca nosema apis Zander, drugo pa grin ja acarapis Woodi Ren. Naslednji dve bolezni, ki razmeroma pogosto nastopata, sta nenalezljivi. To sta majniška bolezen in griža. Po švedskem znanstveniku Turessonu nastaja majniška bolezen zaradi uživanja peloda, okuženega po plesnih iz vrst penicillium, mucor ali bladosporium. Ce je to res, potem bi bila ta bolezen vendarle do neke mere nalezljiva. Griža izbruhne zaradi vznemirjenja družin med zimskim počtikom ali uživanja neprimerne zimske hrane (hojev med!). Tudi brez-matičnost jo lahko mimogrede izzove. Tretja manj znana nalezljiva bolezen je paratifoz.a, ki jo povzroča bacillus paratyphi alvei Bahr. Da more okužiti plesen aspergillus flavus tudi odrasle čebele in jih izpremeniti v okamenele mumije, smo že omenili. Pripomniti je treba še to, da je imenovana plesen celo ljudem nevarna. Slavni francoski čebelar Maisonneuve je moral plačati svoje poizkuse z zahrbtno plesnijo s smrtjo. Počrnelost ali melanosa, pri kateri postanejo odmrle čebele bleščeče črne, še ni dovolj preiskana, rogavost pa sploh ni bolezen, temveč pojav najbolj nedolžnega značaja. Rožički, ki jih včasih opazimo pri pašnih čebelah, so pecljate grudice peloda, ki so se jim prilepile na teme, ko so stikale za medečino po znanih cvetlicah kukavicah. Blatni madeži se pojavljajo v panjih pri navadni griži, paratifozi in nosemavosti. Pri poslednji bolezni je trebež svetlejše barve in bolj voden kakor pri drugih dveh. Bolj ali manj opet zadek imajo čebele pri nosemavosti, majniški bolezni in griži. Borba proti nalezljivim boleznim je v vseh primerih ista. Zelo oslabljene družine zažveplamo, satovje temeljito prekuhamo, panj in vse njegove dele pa razkužimo in nalahno ožgemo s spajalko. Proti pršičavosti uporabljamo Frowovo zdravilo (čist bencin, nitrobencol in saprol v razmerju 2:2:1.*) Prizanesljivo gnilobo in lažje primere hude gnilobe lečimo * Po Frowovih zadnjih poizkusih zadostuje že tudi sam nitrobencol, ki je glavna in najbolj učinkovita sestavina njegovega zdravila. Na levi: Bacili hude gnilobe se spreminjajo v trose. Nu desni: Trosi noseme. tako, da čebele otresemo v prazen zaboj, jih sestradamo in nato preselimo na neizdelane satnice. S pitanjem jih prisilimo k pospešeni graditvi satovja. Okužene predmete je treba tudi pri tem načinu zdravljenja desin-ficirati. Vsak primer kužne bolezni je treba naznaniti oblastim. Po »Pravilniku o odvračanju in zatiranju nalezljivih bolezni pri čebelah« iz 1. 1934-, so podvržene prijavi huda in prizanesljiva gniloba, nosemavost in prši-čavost. Kdor bi teh bolezni ne prijavil, zapade kazni (globa ali zapor!). Krajevni ljudski odbor, ki je prejel prijavo, je dolžan o tem obvestiti okrajni odbor. Z okraja pride potem na lice mesta uradni živinozdravnik, ki obolele družine pregleda in vzame ob povratku s sabo gradivo za bakteriološko preiskavo, če bi s preprostejšimi sredstvi ne mogel ugotoviti, kakšna bolezen vlada med čebelami. Priporočljivo je, da odpošlje nekaj mrtvih čebel, pri boleznih zalege košček sumljivega sata. dobro zavitega ' r papir in Irši karton, državnemu veterinarskemu bakteriološkemu zavodu v Ljubl jano že lastnik sam. in sicer čimprej, torej ne šele takrat, ko je bolezen dosegla vrhunec svojega razvoja. Odpremljeno gradivo naj bo sveže. Čebelarji iz mesta in okolice Ljubljane ga bodo osebno prinesli v zavod. So mnogo zanimivega bi mogel povedati o čebeljih boleznih in njih zatiranju. Ker pa sem hotel stisniti snov na čim manjši obseg, sem moral izpustiti marsikaj, kar bi bilo prav, da bi vedel vsakdo, ki bi hotel voditi borbo proti nalezljivim čebeljim boleznim res smotrno in uspešno. Upam pa, da sem s tem bežnim opisom podal vsaj bistvena navodila za razpoznavanje in zatiranje bolezni, ki so napravile že toliko neprecenljive škode v naših čebelnjakih. To naj bo obenem obljubljeni repetitorij snovi, ki je bila predelana februarja meseca na tečaju za čebelarske bolezenske izvedence v Ljubljani. Rojec v lado: j a jii osti p rezimovanja (Nadaljevanje) Krčenje in raztezanje čebelje gruče Pri posnetku sem namenoma ločil beležke, ki se nanašajo na oblikovanje zimske gruče. Da zimska gruča nima stalne velikosti, je splošno znano. Domnevno naj bi odločala o njeni obliki vnanja zračna temperatura. Dr. Armbruster pa trdi. da se gruča krči in razteza periodično. Približno enkrat na dan (v teku 24 ur) nastopi pri čebelah potreba po uživanju hrane. Ker čebele nerade prezimujejo na medu, so zaloge neposredno dostopne samo nekaterim tovarišicam. Te se prve najedo. Nato natrpajo želodčke in zginejo v notranjost gnezda, da napitajo še druge. Njihova mesta ob polnih koritcih zavzamejo nove gladovnice. Nehote nastane prerivanje in gibanje, ki zahteva več prostora. V kolikoi ni hrana potrebna za nadomestitev in obnovitev izrabljenih, telo sestavljajočih sta-nic, jo čebele, če se hočem tako izraziti, takoj pretvorijo v toploto. Važen činitelj pri tem opravilu je gibanje mišic, zlasti pahljanje s krili. Četudi bi ne bilo res, da se pri proizvodnji toplote udejstvuje celoten aparat, 5>da vse pomaga kuriti, znotraj in zunaj«, kakor pravi Armbruster, bi se morala gruča vendarle razmakniti, kajti v gneči bi bilo pahljanje s krili colo za manjši- število čebel nemogoče. Po obedu, ki traja komaj dobro liro, sledi 'razmeroma dolga doba (21 ur) počitka. Pri prejšnji konsistenci gruče bi čebele prav gotovo ne mogle izhajati toliko časa s toploto. Proti njenemu uhajanju se zavarujejo s tem, da se čim bolj■ stisnejo. Mnoge zlezejo v prazne celice, obrobne čebele pa sestavijo obrambni plašč. Tudi plašč ni potemtakem nič stalnega. Od časa do časa se razdre in ponovno stvori, če.že ne popolnoma, pa vsekakor v nekaterih predelih. Tako bi bila razumljiva Phillipsova pripomba, da gruča »ni vedno vsestransko zaprta, kot se navadno misli«. Ce govorimo o počitku, si tega počitka ne smemo predstavljati kot popolnega mirovanja. Dejansko negibne so čebele samo v plašču. Dr. Phillips je v trdi zimi odprl panj in razdrl gnezdo. »V trenutku,« pravi, »ko sem sate ločil, je bilo mogoče zelo lepo opazovati, kako so vnanje čebele •sestavljale oklep. Ce sem stresel sat, ki je tičal v sredini gnezda, so živahne notranje čebele takoj odpadle, dočim so bile tiste v oklepu nekoliko bolj lene in se niso dale tako preprosto odstraniti. Zasedeni sati, ki so 3. slika; Troje cardio- i gramov. Krivulje, ki ponazorujejo: a) normalno, b) pospešeno, c) zelo pospešeno bitje srca. Primerjaj zlasti prvo krivuljo z Lam-mertovo krivuljo na I. sliki v prejšnji štev. pripadali stranskim predelom gnezda, so kazali zelo izrazite kroge na svojih ploskvah...« Nadalje omenja, da je zaščitni oklep sestavljen iz več plasti. V vsaki plasti so vse čebele razvrščene v istem smislu. Glavice imajo obrnjene navznotraj in zagozdene med zadke nižjih plasti. Le v naj višji plasti so zadki prosti, med sabo ločeni in zato često izpostavljeni najhujšemu mrazu. Oklep je torej zelo trden. V njem ne more zazijati vrzel, če ta ali ona doslužena sestavljalka odmre in odpade. Nobena stvar, niti drobir, ki nastaja ob odkrivanju celic, se ne more izmuzniti med tako tesno prižetimi čebelami. Če bi se oklep razkrajal samo pri višjih vnanjih temperaturah, bi moral drobir obviseti nekje med njimi, ali celo na njih samih, kar bi bilo zanje silno neprijetno, ako pomislimo, kako nerade trpe na svojih telescih kakršno koli nesnago. Iz gruče bi ga iztresle čebele včasih šele čez dva ali tri mesece. Zato sledovi zjedi na podloženi lepenki ne bi bili tako enakomerni, kot jih imamo priliko opazovati ob vsakokratnem prvem trebljenju. O krčenju in raztezanju gruče je v čebelarski literaturi mnogo govorjenja, toda če bi se kdo natančneje zanimal, kako se to krčenje in raztezanje vrši, bi v knjigah-ne našel zadovoljivega odgovora. Kot bi bilo vse skupaj samo po sebi umevno in nepotrebno razlage! Preko običajne ugotovitve, oznatc. Tudi dosedunju vsebinu potrjuje, da ji ljudje, ki so z njo imeli opraviti, niso mogli posvetiti toliko časa, kot bi ga ji sicer moruli. Pruv zaradi tega je prevzel nadaljnje uredništvo tov. Rojec, ki bo z novim letom odgovorni urednik Slovenskega čebelarja. Upajmo, da se bo pod novim uredništvom nivo Slovenskega čebelarju dvignil tako, da boste z njim zadovoljni. Čudežev seveda tudi novi urednik ne bo mogel delati. List bo zures dober le tedaj, če boste z njim vsi sodelovali, če boste zanj sami pisali članke in pošiljali poročila o vsem, kar bi moglo zanimati tudi druge tovariše. To je bilo tako rekoč edino izvršeno delo odseka. Delo ni bilo obsežno, toda poudariti je treba, da je bilo vse to delo izvršeno brezplačno. Moja dolžnost je, da se zahvalim ob tej priliki vsem tovarišem, ki so pri listu tako požrtvovalno sodelovali. Naloga odseka je seveda mnogo širša. Prej ali slej bi moruli začeti izdajati tudi čebelurske knjige. Glede tegu smo bili do seduj zelo ozkosrčni. Omejili smo so sumo nu izdajanje domačih del. Potrebno pa je, da pogledamo že enkrat čez lasten plot in se seznanimo z drugimi čebelarskimi deli, ki uživajo svetovni sloves. Odsek je razpravljal o ustanovitvi čebelarske knjižnice, v kateri bi izhajale na leto po tri knjige. To bi bili lahko prevodi iz tu je strokovne književnosti ali pa razprave domačih čebelarjev. Upujmo, du bo ta knjižnica že letos izdala nekaj knjig, s katerimi bomo obogatili našo čebelarsko literaturo. Nadaljnje delo odseka je čebelurska propagundu. Ta ni bila do sedaj povsem na mestu in tudi tu bomo morali zavzeti drugo smer. Nesmiselno je propagirati, da naj postane vsak Slovenec čebelar, torej nekaj, kar sploh ni izvedljivo. Meni se zdi, da bo morala iti propaganda za tem, du čim več ljudi, ki se že danes čebelarsko udejstvujejo, pritegne v krog nuše orgunizucije, jih nnvduši za njeno delo ter vzgoji v čim bolj produktivne člune zudruge in nuše nove države. Na drugi strani bo morala propagundu prikazali novodobne pridobitve znanosti na tak način, da bodo imeli člani od nje čim več koristi. Važna je na primer propaganda o koristnosti medu in njegovi uporabi v zdravilstvu in v kuhinji. Tudi v ta namen bi morali izdajati brošure in vso stvar tako urediti, du bi bila čim bolj učinkovita. Tretja naloga odseka za tisk in propagando je osnovanje za nas tako važnega čebelarskega muzeja. Dostikrat smo že govorili o tem in marsikaj napisali, toda do danes nimamo zbranega nič drugega kot nekaj panjskih končnic. Poleg muzeja je treba urediti tudi našo knjižnico. V naši knjižnici je sicer precejšnje število knjig, toda, če jo pregledamo, vidimo, da je še zelo pomanjkljiva. Knjižnica se ni sistematično izpopolnjevala, temveč je nastajala sproti brez vsakega načrta. Nihče ni odgovarjal za to, da bi bila nabavljena vsa važnejša dela ir. čebelarske stroke. Poleg tega se bomo morali pobrigati, da pridemo čim prej do čebelarskega znanstvenega zavoda, ki bo proučeval vse, kar se tiče čebelarstva, ter s primernimi tečaji in predavanji izobraževal naše čebelarje. Nekaj smo v tem pogledu že storili. Najprej je bilo treba najti kako posestvo in gospodarsko poslopje, kjer naj bi pozneje kmetijsko ministrstvo ob podpori Čebelarske zadruge ustanovilo tak zavod. Kmetijsko ministrstvo nam je šlo v tem pogledu zelo na roko. Zaprosili smo, da se izloči iz agrarne reforme Lukmanovo posestvo v Vikerčah, in to tudi dosegli. Prepričun sem, da bomo z nadaljnjim delom uspeli in da bomo morda že letos pričeli s pripravami, ki bodo zavod priklicale v življenje. Končno še nekaj besed o tečajih in predavanjih, ki naj bi se vršila po podeželju. 2o prejšnje Slovensko čebelarsko društvo je priredilo vsako leto več tečajev in predavanj za strokovno izobrazbo svojega članstva. Lahko trdimo, da je bilo glavno težišče njegovega dela ravno v teh predavanjih in tečajih. Mi bomo to lepo navado nadaljevali. Seveda jo bomo času primerno prilagodili. Predvsem bo potrebna nekaka decentralizacija. Vsi veste, kako je bilo nekdaj s predavatelji. Imeli smo jih pet do šest in ta peščica ljudi naj bi opravila vse delo. Jasno je, da ga ni zmogla. Zato je ostala pretežna večina nekdanjih podružnic brez predavanj. Naše sedanje podružnice bodo morale to delo izvršiti same. Poiskati bodo morale zmožne čebelarje v lastnem območju in jih pošiljati na predavanja k podrejenim družinam, kjer se bo pač pokazala potreba. Na ta način bomo lahko dosti več dela izvršili, kot bi ga izvršilo tistih pet, šest ljudi, če bi jih pošiljali na vse strani. Stroške, ki bi s tem v zvezi nastali, bo skušala pokriti zadruga, kolikor ji bo to pač mogoče, toda tudi podružnice naj bi poskrbele, da bi prišle na ta ali oni način do kakih dohodkov, na primer s pobiranjem prostovoljnih prispevkov ali s, prirejanjem čebelarskih veselic itd. Dolžnost podružnic bi bila, da bi na enem izmed svojih sestunkov sestavile za vse leto podroben načrt, ki naj bi obsegal za enkrat le dve točki: 1. Koliko predavanj bi bilo potrebnih in kje naj bi se ta predavanja vršila? 2. Kakšna predavanja si družine žele? Le če bi podružnica sama ne zmogla vseh predavanj, naj se obrne na Čebelarsko zadrugo in zahteva iz centrale predavatelje. Še nekaj bi morda poudaril. Podružnične odbore bi prosil, da nekoliko manj dopisujejo s svojimi Čebelarskimi družinami, a čim več osebno občujejo z njimi. Le na ta način se bomo povezali v trdno in enotno celoto. Tudi Čebelarska zadruga sama bo, kolikor bo to mogoče, skušala vršiti na isti način svoje delo. Na drugi strani pa morajo podružnice o vseh zadevah poročati upravnemu odboru Čebelarske zadruge, da si bo lahko na podlagi teh poročil ustvaril pregled in usmeril svoje delo v blaginjo vsega čebelarstva. Kakor ste videli, sem vam mogel o izvršenem delu odseka kaj malo povedati. Razvil sem predvsem načrt njegovega bodočega dela. Upam, da bo šel odsek za tisk in propagando po tej začrtani poti in se bo povzpel do uspehov, ki bodo v korist vsega našega čebelarstva. c) Poročilo tov. Rojca Vladislava, vodje odseka za plemenilne postaje: Moje poročilo bo kratko, zlasti zaradi tega, ker sem o nalogah odseka že poročal v našem strokovnem listu. V članku, ki je bil objavljen v 3. številki Slovenskega čebelarja, je bil govor o vsem, kar bi bilo treba storiti v prvem letu po osvoboditvi, da se čim prej dokopljemo do čistokrvne kranjske čebele. Tu bi še enkrat poudaril samo tole: Zadruga namerava obnoviti nekatere postaje, ki so poslovale že pred vojno. To so: plemenilna postaja na Kopiščih pri Kamniški Bistrici, v Fužinah ob Kokri in v Ukanci pri Mojstrani. Na novo pa mislimo ustanoviti po eno postajo na Dolenjskem, v Zasavju in na Štajerskem. Želel bi, da bi prišla iniciativa za ustanovitev teh novih postaj od članstva samega. Zadružniki naj bi sami izbrali prostor za postajo in poslali predloge osrednjemu odboru, odnosno odseku za plemenilne postaje. Prostor bo nato strokovno pregledan in kasneje urejen po enotnem načrtu, ki ga bo izdelal odsek. V najkrajšem času, najbrž že v začetku aprila, se bo vršil prvi tečaj za strokovno izobrazbo tistih, ki se nameravajo posvetiti plemenski vzreji matic. Ta prvi tečaj bo teoretičen. Predavatelji so že izbrani in učni načrt je že tudi sestavljen. Poleg mene bodo v tečaju predavali vodja botaničnega instituta, univerzitetni profesor dr. Gabrijel Tomažič, vodja fiziološkega instituta medicinske fakultete dr. Pehani in njegov asistent prof. Polenec. Mislim, da že ta imena nudijo zadostno jamstvo, da bo dal ta tečaj udeležencem vse tisto znanje, ki ga bodo potrebovali pri svojem praktičnem delu na terenu. Navedenemu teoretičnemu tečaju bo sledil enkrat v maju praktični tečaj in temu na jesen še tečaj za raziskovanje vzreinega gradiva. Podružnice naj bi v tečaje poslale prav tako. kakor se je to zgodilo pri tečaju za bolezenske izvedence, po enega svojega zastopnika, ki naj bi kasneje prevzel v podružnici podrobno organizacijo tega dela. Vsak zastopnik bi moral seveda absolvirati vse tri tečaje. Kakor je razvidno iz poročila, se pravo delo odseka za plemenilne postaje še ni pričelo. Cukamo pač pomladi, ko bodo zopet oživeli naši čebelnjaki. Tedaj bo nastopil tudi za nas čas, da pristopimo k realizaciji dosedanjih načrtov. č) Poročilo tov. ing. R i h a r j a, vodje odseka za čebeljo pašo in obveščevalne postaje: Potrebno je bilo in Čebelarska zadruga je uvidela to potrebo, da se osnuje tudi odsek za čebeljo pašo in proučevanje medečih rastlin. Pred enim mesecem je bil poverjen ta odsek meni. Ob tej priliki hočem razložiti, kako si zamišljam organizacijo njegovega dela, koliko tega dela lahko izvršimo že v letu 1946., in koliko šele v prihodnjih letih. Vsi vemo, du brez čebelje paše ni čebelarskih uspehov in. da je treba tam. kjer ni zadostne paše, čebele prevažati. Prevažanje pa zvišuje čebelarske izdatke in zato ga je treba čim bolj omejiti. Deloma ga lahko omejimo z izboljšanjem domačih pašnih razmer. O naših pašnih razmerah se je že precej pisalo in vsakomur je znano, du se vedno bolj slubšujo. Cim bolj gnojijo travnike, čim manj je zanemarjenih gmajn, tem slabša je čebelja paša. Napredovanje kmetijstva pu daje vendarle tudi možnosti za izboljšanje paše. V prvi vrsti bi bilo potrebno preko političnih organizacij vplivati na oblast, da zaščiti medeče rastline. Na zborovanjih je treba posebno mladino opozoriti, da dela veliko škodo čebelam, ako po nepotrebnem trga vrbove mačice in poinlu-dansko cvetje. Čebelarjevo oko naj bo budno na straži, da prepreči uničevanje peloda, ki je najvažnejša pomladanska čebelja hranu. Nadalje bi bilo treba v kmetijstvu priporočati take čebelarsko važne rastline, od katerih ima tudi kmetovalec koristi, rustline, ki mu donašajo seme, krmo ali kaj podobnega. Zainteresirati moramo razne kmetijske referente (gozdne, vinarske, sadjarske itd-), da bodo pospeševali sajenje oljnih rastlin (sončnic, buč, repice, ogrščice itd.). Lansko leto je bilo v tem pogledu mnogo zamujenega. Vsaj ogrščicc je bilo razmeroma malo posejane. Ogrščica.je za kmetu zelo dobička-nosnu rastlina, zu čebele pu neizčrpen vir medičine. Poleg togu dajeta repica in ogrščica nu določeni površini toliko maščobe kot nobena drngu vrsta kultur. Danes vlada pri nas pomanjkanje maščob in zato bi bilo prav, da si pravočasno preskrbimo dovolj semena repice in ogrščice. Tudi nekatere krmne rastline nudijo čebelam mnogo medečine. Ena izmed važnih krmnih rastlin je facelija. Lahko jo sejemo zgodaj spomladi ali šele maja in še kasneje. Sejali jo bomo pač takrat, kadar bo to tudi za čebele primerno, to se pravi, kadar bo treba izravnati pomanjkljivosti ostale paše. V interesu čebelarja je, da fucelije kmet ne pokosi prezgodaj. Če raste predolgo, postane lesenu in manj prebavljiva. V silosih to napako z lahkoto odpravimo. V njih se rastlina omehča in postane spet dobra za krmo. Opozoril bi vas še na neko medečo rastlino, ki je pri nas prav za prav že precej razširjena. To je strniščna ajda, ki ne zahteva dosti gnojila, a kljub temu hitro doraste. Kjer je ne poznajo, bi bilo treba kmete nanjo opozoriti in jim priporočiti, da je vsako leto čim več posejejo. Glavno, s čimer bi se buvil nuš odsek, pu ne samo naš odsek, temveč tudi vzorna posestva in kmetijske postaje, bi bilo proučevanje medeniu in pogojev ob katerih mede različne rastline, ki so razširjene po Sloveniji. Za to delo bo treba zainteresirati tudi kmetijski oddelek pri ministrstvu. Ko bo ustanovljen čebelarski znanstveni zavod, pa bo to njegova najvažnejša naloga. Razen tega bo moral skušati vzgojiti rastline, ki bodo v medenju na višku. Rusi so na primer vzgojili sončnico, ki je glede na količino zrna in glede na medovitost mnogo boljša od navadne sončnice. To je seveda stvar bodočnosti, vendar so stvari, ki se jim že danes lahko posvetimo. Tako bi bilo na primer potrebno prevažanje čim bolj smotrno organizirati, da bi zajeli vse tiste količine medečine. ki bi šle drugače v izgubo. Tu bi vas, tovariši, na nekaj opozoril. Nekateri čebelarji se ljubosumno odevajo z molkom, da ne bi tudi drugi čebelarji zvedeli za medeče gozdne predele in jih izkoristili za svoje čebele. Toda na ta način gre mnogo medu v nič. Saj se niti zemlja ne obogati s tem. kar izločijo iglavci v času močnega medenja. Prav bi bilo, da bi podružnice zadrugo sproti obveščale o začetku in potekli gozdne paše, ta pa bi potem ukrenila vse potrebno, da se čim bolje izkoristi. Prosil bi tovariše, posebno tovariše iz gozdnih predelov, to je od Škofje Loke do Logatca, od Ribnice pa tja do kočevskih gozdov, da poiščejo čebelarske opazovalce, ki se bodo z vese- ljein posvetili obveščevalni službi in pošiljali centrali vse potrebne podatke. Zavedati se moramo, da bo donos medu tem večji, čim uspešneje bomo izrabljali to naravno bogastvo. Poskrbimo, da bomo lahko že letos vrgli tja, kjer se bo pojavila izdatna čebelja paša, primerno število panjev. Naj ne vlada ljubosumnost med čebelarji! Saj producirajo gozdni revirji toliko medičine, da jo ne bo nikdar zmanjkalo. II koncu prosim odbor, da najde sredstva za financiranje tečaja, na katerem bi se pogovorili, kako je treba urediti in organizirati pasišča, kako je treba zasaditi parke, železniške nasipe itd., da bodo čebelarstvu čim bolj koristili. Tudi tu je potreben pouk. Naša dolžnost je, da povsod, kjer se urejajo nasadi, parki itd., vplivamo na odločujoče osebe, da zasade čim več medečih rastlin. Mislim, da sem s tem v glavnem povedal vse. d) Poročilo gospodarskega odseka poda tov. Arko: Glavna skrb gospodarskega odseka se Je sukala okrog nabave panjev, čebelarskih potrebščin in sladkorja za krmljenje čebel. Z dnem osvoboditve je bilo blago v Čebelami skoraj razprodano. Novega blo^a pa zaradi pomanjkanja surovin nismo mogli v zadovoljivi količini nabaviti. Še danes imamo mnogo težav z nabavo blaga, zlasti z nabavo specialnih potrebščin. Panje nam redno dobavlja j- Grom na Vrhniki. Njegova kapaciteta je okrog 100 panjev na mesec. Ker s teni potrebe še niso krite, se bo v najkrajšem času pričelo z izdelovanjem panjev in drugih čebelarskih potrebščin iz lesu v naši lastni mizarnici. Na Vrhniki in v Ljubljani imamo zaloge suhega lesa za okroglo 1500 panjev. Naročeno imamo naslednje blago: 300 m2 matične rešetke, 500 m2 pocinkane. mreže za okenca, 200 m mreže za koše pri točilih, 500 kg žice za žičenje, 300 lopatic za kopanje medu, 1000 kg raznih žičnikov, 1200 kg palic, 100 odtočnih nastavkov, 500 kolesc za utiranje žice, strgulje in nože za odkrivanje satja. V zadnjem času smo se založili z gonili, razstojišči, kvačnicami, zapahi za žrela, zapahi za okenca in vijaki. Upati je, da bomo mogli čez čas postreči svojim odjemalcem tudi s šarnirji in vilicami za odkrivanje satja. Ker v doglednem času še ne bo na razpolago bele pločevine, bomo dali izdelati točila iz pocinkane pločevine. Do danes še nimamo ponudbe za dobavo čebelarskih tehtnic. Naročila podružnic bomo izvršili, čim nam bo to mogoče. Ob priliki zamenjave satnic za vosek in oddaje voščin bomo vplivali na čebelarje, da odstopijo čebelami primeren odstotek voska proti plačilu 200 din za kilogram. Tako nabrani vosek bomo prodali tistim čebelarjem, ki so zaradi vojnih dogodkov utrpeli škodo v svojem čebelarstvu. Dne 51. decembra 1945 smo popisali vse blago, ki je bilo tedaj na zalogi. Blago je bilo ocenjeno na skupno prodajno vrednost 353.797.70 din. Nadaljnje blago bo Čebelama prejemala iz on gross skladišča, deloma tudi neposredno od dobaviteljev. Večje dobave bomo shranjevali v en gross skladišču, v podrobno razprodajo pa ga bomo oddajali Čebelami in drugim poslovalnicam. Ob inventuri je bila nabavna vrednost blaga naslednja: a) detajlna zaloga v Čebelami .......................................din 232.356.- b) en gross zaloga v skladišču ..................................din 1,197.072.65 Skupaj . • • din 1,429.428.65 Promet in poslovanje Cebelarne od t. julija 1945 do danes; Plače osebja in socialne dajatve ..........................................din 89.337.50 Davščine, vodarina, zavarovalnina proti požaru in vlomu . . din 1 -723.— Kurjava, razsvetljava, snažen je...........................................din 1.445.75 Vzdrževanje trgovskih naprav ..............................................din 6.263.— Pisarniške potrebščine, kolki, znamke, telefon.............................din 2.561.75 Najemnina (za skladišče) ..................................................din 1.244.— Časopisi, reklama .........................................................din 152.-- Tzredni stroški ...........................................................din 1.720.15 Sladkor, režija .......................................................... din 10.692.— Popusti zaradi neizterljivosti.............................................din 417.— Skupni stroški režije . . . din 115.676.15 Promet z blagom: Nakup: Prodan«: Saldo: Kupljen med ...... 238.515.50 39.435.50 199.080.— Med, pridobljen z zameno din 390.194.50 1.855,— 388.399.50 Sladkor 1,140.460,— , 831.946.— 308.514.- Vreče za sladkor 32.120.— 22.770.— 9.350,— Potrebščine in les 697.099.46 237.635.50 459.463.96 Vosek, lastna zaloga . . . . 53.290.— 53.290— Sladkor, smetili 2.880.— 60.— 2.820.— Kuha voščin 516-— 516.- Izkupiček v nadrobili prodaji je znašal din 491457.—. Promet l>i bil znatno večji, «ko bi imeli zadosti blaga. Konto dolžnikov in upnikov je naslednji: Debet (dolžniki) ...................................................... din 737.746.89 Kredit (upniki)..................................................din 1.316.942.50 Večji dolžniki: Fabrika sečera, Novi Vrbas, za 13.000 kg sladkorja .... din 507.755.— J. Grom, Vrhnika, na račun panjev................................din 37.674.50 Čebelarska podružnica Jesenice, za sladkor.......................din 18.319.— Ing. K. Kunaver, na račun gonil..................................din 20.000.— Državni sektor kmetijskega ministrstva, Ljubljana, za panje din 65.771.50 Čebelarska zadruga Prevalje, za sladkor..........................din 50.225.— Zegoza, Ljubljana, za motor......................................din 10.005.— Večji upniki: Navod, Ljubljana, za sladkor.........................................din 1.158.358.— Zadružna zveza, Ljubljana, za posojilo...............................din 154.026.— Inventar: Stanje na dan 1. julija 1945 din 25.000.— Prevzet od Čebelarske zadruge drž. železničarjev, Ljubljana din 39.398,— Skupaj . . . din 39.398.— Apeliramo na sedanje in bodoče dolžnike, da čimprej poravnajo račune za dobavljeno blago. Inventar Zadružne mizarnice še ni docela ocenjen in prevzet. V kratkem bomo tudi to izvršili. Dne 29. januarja 1946 smo sprejeli v službo dva pomočnika. Tretjega bomo v nekaj dneh nastavili. Pri zadružni zvezi imamo odprt račun ter kredit v višini 500.000 dinarjev. Bilance še nismo napravili, ker primanjkuje Zadružni zvezi revizorjev. V kratkem jo bomo izvršili. e) Blagajniško poročilo poda tov. C vel ko Franc, in sicer za čas od 1. julija do 31. decembra 1945: Celotni promet blagajne v tem času: dohodkov din 1,541.759.—, izdatkov pa din 1.525.141.—. Promet preko Poštne hranilnice: dohodkov din 473.928.—, izdatkov 419.714.— Za deleže smo prejeli din 257.704.—, za pristopnino pa din 26.232.—. Nekateri zadružniki še niso plačali celotnih deležev. Za tisk Slovenskega čebelarja smo izdali: za 1.—2. številko din 18.577.—, za 3. številko pa din 10.875.—. Papir za Slovenskega čebelarja smo kupili posebej in izdali din 31.668.—, za poštnino Slovenskega čebelarja pri 1.—2. številki din 331;—, pri 3. številki pa din 359.—. Za pristopne izjave, za blagajniške knjige in sejne zapisnike za podružnice, ki smo jih do sedaj razdelili, smo potrošili din 6.189.—. Štampiljke za podružnice din 2.100.—. Stroški za organizacijo podružnic din 9.658.—. Znamke din 2.100.—. Pri zamenjavi denarja nam je bilo odbito za obnovo din 6.749.—. Za ta znesek smo prosili Narodno banko v Beogradu, da nam ga vrne, ker se je bivše Društvo preosnovalo v zadrugo in so zadruge tega odbitka oproščene. Bivša Čebelarska zadruga uslužbencev državnih železnic nam je ob priključitvi izročila tole premoženje; v gotovini din 15.070.—; v blagu din 51.830.—; v opremi din 20.298.— ; skupnega premoženja za din 87.198.—. Ta denar bomo porabili za kritje deležev članov te zadruge, ki so bili sprejeti v našo novo zadrugo kot člani z že plačanimi deleži. Zadeva pa bo dokončno urejena šele takrat, ko bo izšla uredba o veljavnosti deležev glede na valorizacijo. Plača poslevodečega tajnika za ves navedeni čas znaša din 11.232.—. Druge izdatke, to je izdatke za plače in socialne dajatve, je prevzela naša Čebelama. Podružnicam smo do sedaj nakazali enkratni prispevek po 8 dinarjev za člana v skupnem znesku din 17.460.—. Nekatere podružnice si samovoljno pridržujejo te zneske, ena pa je celo odtegnila celotno pristopnino po 10 din za člana (Dol. Lendava). Ker nam tako ravnanje blagajniško poslovanje samo otežkoča, smo v pravkar izdani 3. številki Slovenskega čebelarja prosili podružnice, naj tega ne delajo. Stanje Janševega doma je neizpremenjeno. Pri domu nismo imeli niti dohodkov niti stroškov. Po petminutnem odmoru preide tov. predsednik k načelni debati, ki je bila zelo kratka. Na predlog tov. Habjana so bila vsa poročila upravnega odbora v načelu sprejeta. (Dalje prihodnjič.) DELOVANJE IZVRŠNEGA ODBORA ČEBELARSKE ZADRUGE 7. seja dne 25. februarja 1946. Ministrstvo za industrijo smo prosili za posredovanje, da bi nam dobavila KID na Jesenicah žico za žičenje. Na znanje smo vzeli poročilo, da je maksimirana cena medu v Beogradu in Sarajevu v podrobni prodaji za običajen med 60 din, za hercegovski pa '0 din za kilogram. Tov. Košmerla bomo prosili, naj posreduje, da bo odstopila gozdna uprava kamniški podružnici čebelnjak na Kolovcu. Vse čebelarske družine bodo imele podolgovato štampiljko z besedilom; Čebelarska družina ............. (kraj) V sredi bo imela štampiljka petero- krako zvezdo s čebelico. Vsa imovina nekdanjih čebelarskih podružnic je last zadruge. Uporabljajo pa jo sedanje Čebelarske družine. Prvenstveno pravico za uporabo imajo člani dotičnih družin. Pravilnik bo sestavil lov. Raič. Izvršni odbor je v načelu za združitev Gromove mizarske delavnice z zadružno mizarnico. O načinu združitve bo stavil konkretne predloge gospodarski odsek. Ustanovili bomo drevesnico za prahonosne vrbe in za druga medonosna grmičja. V ta namen bomo uporabili kako državno posestvo. Vrbov nasad na Barju bomo opustili. Mestni kmetijski referent v Ljubljani bo dal že letos po mestnih drevesnicah razmnožiti ivo in jo potem vzgojiti kot visokodebelno drevo. Prosili bomo, da bi se ustanovili na vseh državnih posestvih in kmetijskih šolah nasadi medonosnih rastlin in sicer: vrbe, katalpe, amorfe, sofore in krhlike. Voditelji dosedanjih opazovalnih postaj naj takoj vrnejo zadrugi tehtnice in toplomere. Pokvarjene bomo dali popraviti. Organizirali bomo obveščevalno postaje v odsekih, kjer je pričakovati medenja iglavcev in sicer: v Iški vasi. Tomišlju. Brestu, Bregu, Bistri, Ruskovcu, Verdu, Martini hribu. Lazah pri Planini. Kalcih, Grčareveu, Uncu, Zelšah, Stari vasi pri Postojni, Kilovčah in na graščini Snežnik. Odsek za raziskovanje medovitih rastlin in pašnih razmer bo sestavil obrazec »Dnevni izkaz« za poročanje. Ljubljanska radio-postaja bo priredila vsakih 14 dni kmetijsko uro. V sezoni medenja bo radio dnevno poročal čebelarjem, kje je pričakovati večjega donosa medu. Zaradi določitve pasišč se bo vršil poseben sestanek čebelarjev. V zadrugo je bilo sprejetih 250 čebelarjev. Strletove čebele v Iški bo razkužil tov. Alič. Catarjeve in Neredove čebele bo pregledal tov. Petelin. 8. seja izvršnega odbora dne 4. marca 1946. Sklenili smo, du bosta izšli tretja in četrta številka Slovenskega čebelarja skupno v mesecu aprilu. Peta številka bo izšla v maju po terminu, ki ga bo določil urednik s tiskarno. Tega terminu se moramo potem strogo držati. S kuho voščin bomo začeli 5. marca. Najeli bomo tri delavce. Podružnica Šoštanj bo prejela 300 kg, Čebelarska družina Dovje-Mojstrana 170 kg, Bled 187 kg, podružnica Ljubljana pa 70 kg smetnega sladkorja. Mestnemu ljudskemu odboru v Ljubljani bomo plačali najemnino zu vrbišče na Barju za leto 1945. v znesku 370 din. Zaradi popravila tehtnice, ki jo je imel Snoj Ivan v Tacnu in njegovega računa. ki znaša 402 din, bomo uvedli poizvedbe. Nujno potreben je zemljevid za ajdova, travniška in gozdna pasišča. Obveščevalne postaje bomo ustanovili po vsej Sloveniji, kakor tudi v coni B Slovenskega Primorja. Podružnici v Gornjem gradu in Šoštanju lahko ostaneta, čeprav se je okraj izpremenil. V Slovenjgradcu se lahko Čebelarska družina preosnuje v podružnico. Prav tako se bo preosnovala Čebelarska družina v Slovenski Bistrici v podružnico, ker se je ustanovil tamkaj okraj. Tečaj za vzrejo matic se bo vršil v aprilu. O tem bomo obvestili podružnice. Tovariš Boječ bo uredil vse potrebno, da se bo tečaj izvršil v redu. Štiri izseljene člane iz podružnice Gornja Radgona smo javili komisiji za upravo narodne imovine- Na priporočilo Iniciativnega zadružnega odbora in Javne borze dela smo vzeli v službo tov. Kati Sajovic. Vzeli smo na znanje poročilo podružnice Krško, da bo dobila od odseka za agrarno reformo del vrta s sadovnjakom, kjer namerava urediti plcmenilno postajo. Parcelo je treba prepisati na Čebelarsko zadrugo. Čebelarska družina Gorje pri Bledu je po podružnici Jesenice poslala protest proti članku »Odmevi s članskih sestankov«. Odbor zahteva, da se pisec opraviči. Protest bomo objavili v listu s komentarjem. Preiskali bomo zadevo glede oskrbovanja čebel pobeglega Ivana Šimenca iz Podgore in jo uredili. Preko ministrstva za kmetijstvo smo pri UNBBI naročili iz Amerike razne čebelarske potrebščine. Na sestanku čebelarjev, ki bodo razpravljali o prevozu čebel v akacijevo pašo v Vojvodino, bo zastopal zadrugo tov. Cvetko. Sklenili smo, da bo prinašal naš list na ovoju delovni koledar za dva do tri mesece naprej. 9. seja izvršnega odbora dne 18. marca 1946. Ministrstvu za kmetijstvo smo poslali dopis glede izboljšanja čebelje paše. Sklenili smo, da uvedemo za Čebelarske družine vprašalno polo. Natisniti smo jo dali v 2.000' izvodih. Odobrili smo obrazce za popis čebeljih družin in čebelarstva. Popis se mora izvršiti po stanju dne 15. aprila in 15. novembra. Deleži izseljenih zadružnikov pripadajo skladu za obnovo zadružništva pri Iniciativnem zadružnem odboru za Slovenijo v Ljubljani. Krajevni ljudski odbor v Dolu pod Ljubljano naj pojasni, kdo in zakaj je dal netočne informacije glede oskrbovanja čebeljih družin pobeglega čebelarja Ivana Šimenca. Razpravljali smo o dopisu podružnice Škofja Loka, ki sporoča, da krožijo po Poljanski dolini neresnične vesti glede zamenjave voska s satnicami. Ugotoviti moramo, kdo je to raznesel. Glede na konkretne primere je izvršni odbor sklenil; Čebelar je lahko član in funkcionar poslovnega odbora tiste Čebelarske družine, v katere območju ima stalno stanovanje. V izrednih primerih sklepa pristojna podružnica, kam naj spada čebelar. Podružnice naj poleg običajnega poročila o svojem delu, ki je naslovljeno na tajništvo zadruge, pošiljajo še posebna poročila uredništvu Slovenskega čebelarja. Razpravljali smo o pravilniku za uporabo bivših čebelarskih podružnic. Sklenili smo: a) Vsa zadružna imovina mora biti na razpolago vsem zadružnikom. Prvenstveno pa jo smejo uporabljati člani tiste Čebelarske družine, ki je naslednica bivše Čebelarske podružnice. b) Upravni odbor Čebelarske zadruge si v izjemnih primerih pridrži pravico do uporabe vsakega podružničnega čebelnjaka, kadar gre za splošno in občo korist čebelarstva. c) Tarifa za odškodnino uporabe bodi za vse enaka. Razen tega smo govorili o predlogih gospodarskega odseka in sklenili: a) Smo v načelu za nakup hiše v Celju, končnoveljavno pa bo sklepala o nakupu glavna skupščina. b) Pritožbo Čebelarske družine Dovje-Mojstrana in Bled glede smetnega sladkorja smo vzeli na znanje. Stopili bomo v stik z Ministrstvom za trgovino in preskrbo. c) Vodja trgovine nuj upošteva odredbo glede znižanja cen. č) Dopisu Ministrstva za trgovino in preskrbo zaradi oddaje medu in zaloge sladkorja bomo ugodili. d) Za trgovino bomo najeli začasno pomožno moč. Tovarišica Zupančičeva 1)0 vodila samo knjigovodske posle. e) Vso dospelo pošto sprejema poslevodeči tajnik in jo porazdeljuje. f) Zaradi nakupa pločevine bo posredoval tov. predsednik pri Ministrstvu za gradnje. Razpravljali smo o predlogih odseka za medovite rastline in pašne razmere. Sprejeli smo tele sklepe: a) Dnevni izkaz za opazovalne, odnosno obveščevalne postaje bomo natisnili v 2-000 izvodih in jih razposlali opazovalcem. b) Delo opazovalnih postaj v coni B Slovenskega Primorja je začasno nemogoče. c) Vse plemenilne postaje, ki se bodo v letošnjem letu obnovile, bo obiskala posebna komisija. č) Podroben program za prevoz čebel v akacijevo pašo v Vojvodino bo sestavilo in razmnožilo Ministrstvo za kmetijstvo. Razposlalo ga bo vsem podružnicam, te pa svojim Čebelarskim družinam. d) Sestanke čebelar j ev-prevoznikov bodo vodili tovariši: Alič, Cvetko, Koš-merl, Mažgon in Skof. V zadrugo smo na tej seji sprejeli 178 prosilcev. 10. seja izvršnega odbora dne 1. aprila 1946. Rešili smo nekaj osebnih zadev. Vzeli smo na znanje poročila podružnic: Ljubljana, Črnomelj, Grosuplje, Ribnica, Novo mesto in Čebelarskih družin: Kočevje, Sv. Jurij ob južni železnici in Slovenska Bistrica. Poslane predloge bomo upoštevali. Srbskim čebelarjem, ki naročajo čebelje družine in roje, bomo odgovorili, da nismo doslej prejeli od svojih članov nobenih ponudb za prodajo čebel. Če bo kaj ponudi) za prodajo rojev, bomo o tem obvestili interesente. Naročila bomo oddali Janu Strgarju. Razpravljali smo o prijavi zalog voska. Posamezniki ga prijavljajo Krajevnim ljudskim odborom, trgovine Ministrstvu za trgovino in preskrbo, podružnice in zadruge Ministrstvu za kmetijstvo s pripombo, da bo uporabljen vosek za izdelavo satnic. Po poročilu odseka za tisk in propagando smo sklenili: a) Iretja iu četrta številka lista morata iziti do konca aprila. b) Do prihodnje seje bo sestavil tajnik spisek vseh čebelarskih predavateljev. c) Določili smo predavatelja za Slovensko Bistrico. V Novem mestu bo enodnevni čebelarski tečaj dne 22. aprila tega leta. Govorili smo o predlogih gospodarskega odseka. Sprejeli smo teh' sklepe: a) Na znanje smo vzeli zavrnitev prošnje, s katero smo prosili za odpis državne trošarine, ker smo prejeli denuturirun sladkor. b) Pri razdelitvi sladkorja bomo upoštevali vse došle prošnje. Oddajali bomo 1 kg sladkorja na čebeljo družino proti obvezi, da bo vsak prejemnik oddal po prvem točenju po 1 in pol kg medu za vsak kg sladkorja. Sladkor moramo denaturirati. c) Srbskemu čebelarskemu društvu bomo prodali valjar za izdelovanje sat-uic, ki smo ga prejeli od bivše Čebelarske zadruge uslužbencev državnih železnic, če bo društvu ustrezala dolžina. č) Glede plačevanja prometnega davka pri izdelovanju satnic bomo pokrenili potrebne korake. d) Cebelarji-začetniki bodo dobili satnice brez oddaje voska. Predložiti pa morajo potrdilo pristojne podružnice, da so res začetniki in da nimajo nikakega voska. e) Podružnice bomo pozvali, da prodajo vosek, ki ga ne bodo same rabile, naši zadrugi. f) Ljubljansko podružnico bomo prosili, da bo zainteresirala 10 svojih članov, ki bodo zbili za prvomajsko tekmovanje vsak po 180 okvirčkov- g) Za delo pri čebelah državnega sektorja so se prijavili tovariši: Cvetko, Elsner, Košmerl, Kovič, Ložarjeva, Mihelič, Mihevc in Raič. Delali bodo po eden do dva dni. Po poročilu odseka za medovite rastline in pašne razmere smo sklenili: a) Vzeli smo na znanje poročilo podružnic; Črnomelj, Ljubljana, Novo mesto in Prevalje glede ustanovitve opazovalne postaje. b) Ce posodi zasebnik zadrugi svojo tehtnico, jamči zanjo zadruga, njej pa opazovalec. c) Odobrili smo proračun za opazovalne postaje v znesku 9.000 dinarjev. č) Mizarnica bo napravila zadružno desko. V zadrugo smo sprejeli 307 čebelarjev. Ce prištejemo k doslej sprejetim še 250 članov bivše Železničarske čebelarske zadruge, je bilo v naši zadrugi dne 1. aprila tega leta okrog 4.500 članov. ZADRUŽNI VESTNIK Nuš« skupščina Po sklepu seje izvršnega odbora z dne S. aprila t. 1. bo skupščina naše zadruge dne 50. maja t. I. v Mariboru. Dnevni red bomo priobčili v 5. številki Slovenskega čebelarja. Opozarjamo vse podružnice na določila 2., 3., i. in 5. člena pravilnika o volitvah delegatov. Pozivamo jih, da takoj skličejo članski sestanek v smislu 5. člena pravilnika, če tega doslej še niso storile. Delegate in dva kandidata za upravni odbor sporočite zadrugi s posebnim dopisom najkasneje do 20. maja t. 1. Zadružnike, ki se obračajo naravnost na zadrugo v Ljubljani, pozivamo, naj skušajo zadevo urediti pri svoji pristojni Čebelarski družini ali podružnici, ki poznata razmere svojega področja bolje nego izvršni odbor v Ljubljani. Semkaj se obračajte res samo tedaj, če na vprašanje ne more odgovoriti niti družina, niti podružnica. Za odgovor priložite znamko! Večja naročila čebelarskih potrebščin sme zadružna čebelama izvršili posameznikom le tedaj, če se izkaže kupec s potrdilom svoje podružnice, da potrebuje potrebščine res n u j n o. Preskrbite si torej taka potrdila, da ne boste hodili v Ljubljano zaman. Za malenkostne potrebščine potrdilo ni potrebno. Pristopne izjave pišite razločno in čitljivo! Večkrat so pisane tako, da ne moremo razbrati niti pravilnega imena, niti kraja bivališča. Vselej napišite poklic in poleg bivališča tudi pošto, kakor je označeno na pristopni izjavi. Na hrbtni strani navedite število čebeljih družin po sistemih panjev! Izjavo mora vsak sam podpisati, sicer ni veljavna. Dokler zadruga ne prejme denarja, ne more biti nihče sprejet. Sladkor .Ministrstvo za trgovino in preskrbo je dovolilo zadrugi 12.000 kg sladkorja s pogojem, da odda čebelar za vsak kg sladkorja po 1 in pol kg medu od prvega točenja, to je do 30. junija t. I. Sladkor bo denaturiran. Interesenti ga lahko dobe takoj. Cena običajna. Zglasite se zaradi dobave pri svoji pristojni pod ružnici. Štampiljke Po sklepu izvršnega odbora bodo imele vse Čebelarske družine enotne podolgovate štampiljke s peterokrako zvezdo in čebelico v sredini. Izdeluje jih tvrdka Sitar in Svetek v Ljubljani, Frančiškanska ulica. Družine jih lahko naročajo direktno ali preko tajništva zadruge. Enotne knjige za zapisnike in blagajniško poslovanje so sedaj na razpolago. Podružnice, ki jih še niso prejele, naj to sporoče zadrugi, da jim jih pošljemo. Izseljeni elani Zadruga je zvedela, da je bilo iz krajev naše severne meje izseljenih precejšnje število naših članov. Prosimo podružnice in Čebelarske družine, da nam imena izseljencev sporoče zaradi ureditve deležev in pošiljanja lista. Predavatelji Podružnice, ki doslej še niso prijavile predavateljev, naj to store brez odloga. Ne zadostuje samo število. Navedite točno priimek in ime, bivališče in pošto. Izpit ni potreben. Zahteve po predavateljih so številne. Centrala sama pa jih ima le malenkostno število. Podružnice celjskega okrožja naj se obračajo za predavanja na tov. Henrika Peternela, Celje, Bukov žlak, podružnice mariborskega okrožja pa na tov. Petra Močnika, Studenci pri Mariboru, Stritarjeva ul. 5. Vprašalne pole smo razposlali vsem podružnicam. Te jih bodo razdelile Čebelarskim družinam svojega področja. Vsaka pola ima na eni strani vprašanja, ki se nanašajo iia delovanje družine, na drugi strani pa navodilo. Ravnajte se po njem in redno pošiljajte svoja mesečna poročila! Namen vprašalnih pol je poenotenje poročil. Tekmujmo tudi v poročanju! Kam spada čebelar? V tisto Čebelarsko družino, kjer ima svoje stalno bivališče. Glede na to ne more biti izvoljen v poslovni odbor kake sosednje družine. Lahko pa je odbornik podružnice ali zadruge. Nakup čebeljih družin in rojev Od srbskih čebelarjev je prejela zadruga številna naročila, naj jim pošljemo čebelje družine ali roje. Naročil ne moremo izvršiti, ker je zadruga prejela od svojih članov samo dve manjši ponudbi. Pozivamo s tem vse tiste čebelarje, ki nameravajo prodati roje, naj sporoče, koliko rojev nameravajo približno prodati in po kakšni ceni. Storite to takoj! Ne pozabite obenem sporočiti svojega točnega naslova! Položnice Kadar nakazujete denar s položnico, napišite na zadnji strani srednjega dela, čemu pošiljate denar. S tem olajšate upravi delo, da ji ni treba iskati in ugotavljati namena pošiljke. Izognemo se s tem tudi raznim pomotam. Naročnino Slovenskemu čebelarju smo določili za zadružnike na 40 din, nečlani pa plačajo 60 din. Za tuje države stane list 80 din na leto. Naročnino zbirajo Čebelarske družine in jo nakažejo neposredno Čebelarski zadrugi v Ljubljani. Po petem členu naših zadružnih pravil mora vsak zadružnik plačati letni prispevek za prejemanje zadružnega glasila. Poudarjamo to, ker so nam nekateri člani vrnili 1. in 2. številko lista z opazko, da ga ne sprejmejo. Poslovni odbori Čebelarskih družin! Tekmujte med seboj, kateri bo prej zbral naročnino pri svojih članih in jo poslal zadrugi!' Priložite tudi spisek plačnikov! V svojih zadružnih prostorih v Ljubljani bo prevzemala zadruga naročnino samo od nečlanov in članov ljubljanske Čebelarske družine. Neosnovane vesti krožijo med čebelarji po Poljanski dolini zaradi zamenjave voska s satniea-mi. Ni nam znano, ali širijo nekateri ljudje take vesti iz nepoučenosti ali iz hudobije. Zato poudarjamo ponovno, da odtegne zadružna čebelama pri izdelovanju le 1—2 odstotka pri kg voska za kalež, ker se pri izdelovanju satnic resnično izgubi nekoliko voska. Nekateri čebelarji pa prinesejo vosek, ki ni popolnoma čist., Le za delo bo Čebelama po sklepu seje izvršnega odbora od 8. 4. namesto plačila v gotovini odtegnila nekaj dkg voska od vsakega kg za začetnike in oškodovance. Ljubljanska čebelarska družina poziva svoje člane, da čim prej prijavijo število panjev, ki jih nameravajo postaviti v čebelnjaku v Tomišlju ali v Senožetih. Prijavo je treba oddati v zadružni čebelami, Tyrseva cesta št. 21. prisloni na vratiča panja uho in prisluškuj šumenju čebel! 01) močnejšem šumenju, ki si ga prvikrat zasledil pri kaki družini, se ti še ni treba razburjati. Le, če šumenje ne pojenja niti drugi, niti naslednji dan, je možno, da ji primanjkuje vode, morda tudi hrane, ali da je prišla ob matico. Taka ugotovitev pa navadno kaj malo pomaga. Saj zahteva temeljit poseg v notranjost panja, ki pa more v zimskem času več škodovati kot koristiti. Februar je jnesec, v katerem ima sonce že toliko moči, da segreje ozračje do tiste toplote, ko začno čebele izletavati. Kako leto nastopi tak dan že v januarju. To je dan prvega izleta ali trebljenja čebel. Nanj sc temeljito pripravi! Ako leži pred čebelnjakom sneg, ga odkidaj in posuj s pepelom ali z žaganjem, da' ne bodo čebele, ki ±>i jih vrglo ob tla, v njem otrpnile. Sneg lahko prekriješ tudi s slamo ali z vrečami, če jih imaš dovolj na razpolago. Panjev zadaj po možnosti še ne odpiraj! Ako imajo verande, iztakni zagozde, jih ostrgaj iti položi na stran, da se osuše. Nato izvleci podloge, ki si jih vložil že jeseni, in jih preišči! Iz razporeda zjedi in drugih odpadkov na lepenki lahko sklepaš na nepravilnosti, ki so se pojavile v družini. Trakovi zjedi ne smejo segati preko polovice lepenke, sicer čebelam ne bo zadostovalo hrane do rednega izletavanja. Kristalčki med zjedjo pomenijo žejo. Prekomerno število mrtvic in pege griže so znaki brezmatičnosti ali celo bolezni. Za brezmatičnost je značilno tudi razburjeno beganje čebel po bradi. Če padajo čebele z brade na tla in begajo potem še po tleh, odskakujejo in zamahujejo s krili, ne da bf se dvignile, imaš skoraj gotovo opraviti z nevarno boleznijo nosemavostjo. V vsakem od naštetih primerov se pouči iz knjig, kaj moraš storiti, da preprečiš večjo nesrečo. Ko si premotril podloge, stresi nesnago na sito in jo presej! Voščeni drobir shrani v kaki škatli, mrtvice in vse drugo, kar je ostalo na situ, pa zakoplji! Ko si očistil dna, preglej slamuice! Vlažne in plesnive presuši na soncu! V tem mesecu je treba pregledati tudi rezervne sate in jih znova zažveplati. Marec prinese v panje novo življenje. Z njim se začne pravo čebelarsko leto. Sedaj ie čas, da si ustvari čebelar natančno sliko o stanju čebel z neposrednim pregledom vsake posamezne družine. Za ta pregled izberi čim toplejši dan! Opravi ga čim hitreje in ne zadržuj zalege predolgo izven panjev! Previdno razmikaj sate, dokler ne prideš do zalege. Ugotovi, kako je razvrščena, ali je pravilna, koliko je je in kdaj približno je začela matica zalegati. Obenem preceni zaloge medu in obnožine! Ce so krajni sati’načeti in če je zginil med tudi iz osrednjih satov, misli na to, da boš moral družine morda že v tem mesecu zasilno pitati. Če je gnezdo potisnjeno ob stran, s čimer je odvzeta matici možnost njegovega obojesmernega in somernega razširjanja, ga premakni na sredo, a pri tem ne izpreminjaj razporeda satov! Izvleci samo krajne sate na eni strani in jih po premiku celotnega gnezda prenesi na nasprotno stran! Če bi matico ovirala pri zaleganju preobilica obnožine odnosno medu, odvzemi z medom zalite ali z obno-žino nabite sate in jih nadomesti s praznimi! Plesnive sate zamenjaj z rezervnimi, ki pa seveda ne smejo biti prazni. Če je na njih že zalega, močno plesnive dele iz njih izreži! Po pregledu panje spet dobro odeni! Pomni, da rabijo čebele spomladi zaradi porajajoče se zalege skoraj več toplote in medu kakor pozimi. Razen tega pa potrebujejo tudi mnogo peloda in vode. Če narava sama ne nudi dovolj cvetnega prahu; jim ga pokladaj na posebnem krmišču, ki ga priredi takole: Blizu čebelnjaka zabij v zemljo kol, nanj pa pritrdi hišico, ki ima precej širok in visok vhod ter dno podaljšano preko vhoda v dokaj veliko brado. Na tla hišice položi valovit papir in ga prekrij s tanko plastjo razgrenjene sojeve moke! Na brado nariši z medom črto, ki naj vodi v notranjost krmišča, s čimer boš privabil čebele. Ko bo vaba pospravljena, se bodo vrgle čebele na sojo in jo začele na golenih zadnjih nog odnašati domov. Ob slabem vremenu je tako krmišče nerabno. Zato je treba sojevo moko neposredno pokladati. Odmeri toliko utežnih delov medu, kolikor nameravaš pokrmiti soje. Med zmerno segrej in ga zamesi z moko v rahlo testo! Testo izoblikuj v valjasto klobaso in shrani v čim mrzlejšem prostoru, da se strdi. Klobaso potehi zdrobi ob kuhinjskem strgalu, naribano zmes pa raztrosi po praznem satu! Sat pri tem stresaj kakor sito, da zaleze raztrosena snov čim globlje v celice, ga potem postavi pokoncu in vtakni pri strani v panj! Tlačenje snovi v celice je nepotrebno, ker opravijo to čebele same. Tudi vodo lahko dobavimo čebelam na dva načina: ali neposredno v pital-nikih, ali pa v napajalnikih izven panja. Napajanje iz pitalnikov ni priporočljivo, ker povzroča vlago, ki je je spomladi v panjih že tako in tako dovolj. Pri pra- vilno izdelanem napajalniku mora kapati voda iz večje posode na poševno desko, ki ima v lomljeni črti nabite letvice, ob katerih se zaustavlja. Napajalnik naj stoji na prisojnem mestu! Čebele privabi z medom in potem skrbi, da ne bo v njem nikdar zmanjkalo vode, kajti čebele se takim pripravam hitreje odvadijo kakor pa privadijo. April ima zavit rep, pravi ljudska prislovica. V tem mesecu često dežuje. Tudi pozebe in druge vremenske neprilike, ki morejo zavreti družine v njih razvoju, se rade pojavljujo. Zato jih skrbno nadziraj in jim takoj priskoči na pomoč, čim bi jim česa zmanjkalo. Kljub temu ne bodi preveč stikljiv! Panjev ne odpiraj brez potrebe, le dna jim večkrat izgrebi in očisti drobirja, da se ne zarede v njem molji. Slamnic in drugega opaža ne odstranjuj, dokler se vreme ne ustali. Staro čebelursko pravilo je; Jeseni odeni družine čim kasneje, spomladi pa jim ne odvzemaj odej prezgodaj! — Nekateri čebelarji skušajo v drugi polovici meseca izravnati moč, svojih družin s tem, da odvzemajo močnejšim panjem zaležene sate in jih dodajajo šibkejšim. Začetnik ga lahko pri takem izenačevanju prav pošteno polomi. Če misliš, da je izenačevanje na mestu, predevaj samo take sate, ki imajo razen pokrite zalege tudi dovoli mladih čebel. Starejše čebele bi namreč iz tujega panja pobegnile, zapuščena zalega pa bi poginila, ker se nove rednice zaradi svoje maloštevilnosti ne bi mogle dovolj zavzeti zanje. Boljše sredstvo za omočnitev družin je špekulativno ali dražilno pitanje. Vsak drugi dan pokladaj čebelam pod večer, ko prenehajo izletavati, četrtinko litra raztopljenega medu, s čimer boš prisilil matice k živahuejšemu zaleganju. Čez dan ne smeš pitati niti dražilno, niti zasilno, ker bi s tem izzval rop. — K večji marljivosti podneti čebele tudi izpodrezovalni satnik. To je prazen okvir z ozkim voščenim nasnutkom, ki je nameščen kot zadnji na skrajni levi, ali na skrajni desni strani plodišča. Vanj stavijo čebele satovje, ki pa jim ga vsak teden sproti- izpodrežeš in odvzameš. Pri novejših panjih je izpodrezovalni satnik vdelan v okvirno okence, da je čebelarju z ene in matici z druge strani čim laže dostopen. Maj predstavlja vrhunec čebelarskega leta: za čebele kakor tudi za čebelarja. Saj ima tedaj polne roke najrazličnejšega dela. Posebno pa ga zaposlju-jejo roji. Ker ti je kot začetniku najbrž mnogo do tega, da prideš do novih družin rojenja ne boš preprečeval. Zlasti majniških rojev ne boš zametaval, ker ti bodo dali najboljše plemenjake. — Rojev je več vrst. Prvec ima staro matico, drujec ali trekovec pa mlado, nesprašeno matico. Le izjemoma roji prvec z nesprašeno matico, če je stara potem, ko je matičnike že zalegla, poginila, ali če so jo čebele zaradi starosti in oslabelosti nasilno odstranile. Takemu roju pravimo prvec s pevko ali na kratko pevec. Roj, ki ga da roj še isto leto. imenujemo vnuka in je kot posebnost pri nekaterih čebelarjih v veiikih čislih. Za razmnoževanje so primerni le prvci. Drujce in vse ostale roie po možnosti prepreči! Če pa bi se kljub tvojim preprečevalnim ukrepom pojavili, jih druži, a ne s prvci, ker bi se čebele med sabo poklale. Rojev ne vsajaj nikdar na izdelano satje! Na nov panj jih prikleneš, ako jim postaviš za vabo na sredo med satnice sat z odkrito zalego. Pokrita zalega učinkuje ravno nasprotno, zanesljivo pa roj izženeš, če mu daš sat z medom, ali če ga pitaš. Po vsaditvi pusti roj tri dni v popolnem miru! Kasneje ga preglej in ga premesti na sredo panja, ako sedi preveč ob strani. — Če leto ni ugodno za roje in, če hočeš kljub temu razširiti svoj čebelarski obrat, se zateci k narejanju rojev! Narejenci sicer ne odtehtajo naravnih rojev niti po marljivosti, niti po razvojnih zmožnostih, vendar se lahko z njimi prav dobro okoristiš, ako jih pravilno in o pravem času delaš. Ker je narejanje rojev čebelarsko opravilo neke višje vrste, je prav, da pokličeš vsaj pri prvem poizkusu na pomoč izurjenega čebelarja, ki ti bo tudi povedal, kateri način bi bil za tvoj primer najprikladnejši. — Komur ni do rojev, bo družine prestavil, to se pravi: Zaležene sate, razen obnožinskih in onega, na katerem je matica, bo premestil s čebelami vred v medišča, prazne prostore pa izpolnil z rezervnimi sati in sat-nicami. Prestavljaj pa samo razvite družine, to je take, ki zasedajo tudi skrajne ulice, in sicer najmanj tri tedne prej, preden se odpre glavna paša. Čez teden dni po prestnvljenju, preišči medišča in podri vse matičnike, ki bi jih čebele potegnile nad jajčeci ali žrkami. Obenem odpri, ako nimaš begalnic, zgornja žrela, da morejo odleteti troti, ki so se v mediščih polegli. V dobri paši dosežeš isti uspeh kot s prestavljanjem s tako imenovanim nastavljanjem. To je priroč-nejše, ker ti ni treba stikati po plodiščih za maticami, temveč samo izvlečeš ločila in razmestiš rezervne sate po mediščih.