Kmet, dcSavec Ira obrtnik naj bodo narodu vodnik i IjL 2 * Izhaja vsako sredo. Naročnina: za celo leto Din 30"— za pol leta „ 15' — za inozemstvo za celo leto Oin 50' — inserati po taritu. - P«s menim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne spre]emajo. * rinaritf um ,*iirrnmMnTrnifiawnwnnK'i m»n Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke". »i zboruiefo v Zagrebu. Dne 1. avgusta so zborovali v Zagrebu poslanci Kmečko - demokratske koalicije. 0 zborovanju poročamo na drugem mestu. Po zborovanju pa je bila sprejeta sledeča resolucija: Klub Kmečko-demokratske koalicije kot predstavnik vsega hrvatskega naroda in onih delov srbskega in slovenskega naroda, ki so se ž njim združili v skupni borbi za enakost in ravnopravnost in za pravice kmečkega naroda, je na svoji seji v hrvatski zbornici v glavnem mestu Hrvatske v Zagrebu dne 1. avgusta 1928 ugotovil: 1. Dne 1. novembra 1927 je bila ustvarjena Kmečko - demokratska koalicija s ciljem in z nalogo, da potom legalne borbe v parlamentu izvojuje izpremembo sistema in ustave v tem smislu, da se zasigurata in zajamčita vsem tako zvanim prečanskim krajem enakost in ravnopravnost s Srbijo. 2. Sistem hegemonije, pritisnjen zaradi borbe Kmečko-demokratske koalicije ob zid, se je poslužil organiziranega zločina z dne 20. junija 1928, da bi preprečil vse zakonite borbe Kmečko-demokratske koalicije in s tem je obenem onemogočil Kmečko - demokratski koaliciji, da s parlamentarnimi sredstvi potom Narodne skupščine nadaljuje borbo za svoje idealne cilje. 3. Prva nujna posledica strelov na hrvatske narodne poslance dne 20. junija 1928 je bila ta, da so poslanci Kmečko-demokratske koalicije zapustili beograjski parlament, v katerem jim je na ta, v zgodovini narodov brez-primeren način, bilo onemogočeno delovanje, in prekinili svoje odnošaje s strankami, ki predstavljajo današnjo srbijansko hegemonijo, ki je dovedla do katastrofe v Narodni skupščini. 4. Predsednik Stjepan Radič je v sporazumu s predsednikom Svetozarjem Pribičevi-čem predlagal kroni sestavo nevtralne vlade, ki naj bi ne bila v nobenem oziru angažirana v dogodkih in ki bi dajala polno jamstvo, da bi s svojim nevplivanjem na potek preiskave in sodbe omogočila, da bi bili z razsodbo kaznovani vsi udeleženci in intelektualni krivci skupščinskega zločina, in ki bi z razpisom in izvedbo svobodnih volitev ustvarila možnost, da se narod svobodno izjavi o svoji bodoči usodi. 5. V nasprotju s tem predlogom in s pomočjo nekaterih prečanskih strank, ki zlorabljajo vero v politične svrhe, je bila ponovno sestavljena hegemonistična vlada srbijanskili strank, ki je sklicala sejo Narodne skupščine, v kateri je bilo izvršeno strašno umorstvo z namenom, da ta skupščina nadaljuje delo in sprejema zakone za vso državo in za hrvatski narod še posebej brez njegovih zakonitih predstavnikov, katerim ni v tej skupščini zajamčena ne samo svobodna beseda, temveč niti življenje. Ugotavljajoč ta dejstva je Kmečko-demo-kratska koalicija sklenila: 1. Da okrnjena Narodna skupščina, sklicana na zgodovinski dan 1. avgusta 1928 v Beogradu, ni pooblaščena sprejemati sklepov za vso državo. Vse sklepe, ki bi bili sprejeti, zlasti pa finančne obveznosti, ki bi jih naložili narodu, proglašamo za ničeve in neobvezne za prebivalstvo prečanskih krajev, ki ga predstavljamo in za hrvatski narod še posebej. 2. Ugotavljamo, da sta kraljevini Hrvatska in Črna gora in vse narodne individualnosti, ki so bile zastopane v Narodnem Veču, prostovoljno vstopile v državno zajednico s kraljevino Srbijo, ne da bi se pri tem odrekle svojim zgodovinskim državnim in na-rodno-političnim individualnostim v korist katerekoli druge izmed združenih pokrajin, temveč samo v korist državne skupnosti SHS, in da sta bila ta korak od 1. decembra 1918 in ustava od 28. junija 1921 izrabljena za utrditev hegemonije bivše kraljevine Srbije nad vsemi ostalimi pokrajinami in narodnimi deli. Zato izjavljamo, da je v narodni zavesti dosedanja državna ureditev v celoti uničena z znanimi dogodki in da smo odločeni voditi odločno borbo za novo državno ureditev, ki bo zajamčila popolno ravnopravnost vseh na- vedenih individualnosti. Nadaljnji sklepi v tej smeri bodo storjeni, ko bo predsednik Stjepan Radič v položaju sodelovati z našim delom. Kmečko-demokratska koalicija poziva vse politične stranko in skupine v prečanskih krajih, naj se pridružijo tej njeni akciji v borbi za enakost in ravnopravnost, od kmečkega naroda v Srbiji, kakor od vseh Srbijan-cev, ki ne odobravajo politike hegemonizma, pa pričakujemo, da bo s svojim zadržanjem pospešil zmago teh velikih načel, ki edini morejo rešiti našo državno zajednico. * * * Poslovni odbor kmečke demokracije. Po prvem zborovanju KDK v Zagrebu so sklenili poslanci, da izberejo poseben poslovni odbor kot izvršni odbor KDK. Ta odbor obstoji iz 9 članov in obeh predsednikov. V ta odbor so izvoljeni poleg obeh predsednikov še poslanci: dr. Josip Maček (kot namestnik Stjepana Radiča), Predavec, dr. Kr-njevič, inž. Košutič, Ivan Pucelj, dr. Trumbič, dr. Žerjav, Demetrovič, dr. Popovič in Wilder. Ta odbor bo skupaj s širšim akcijskim odborom skrbel: a) za organizacijo, b) za tiskovno propagando doma in na tujem, c) za pravno in socialno pomoč in d) za gospodarske, finančne in kulturne zadeve. Ob istem času, ko je vlada sklicala narodno skupščino v Beograd, so zborovali zastopniki Narodne kmečke stranke in Samostojne demokratske stranke (t. j. Kmečka demokracija) v Zagrebu, v staroslavni zgradbi nekdanjega hrvaškega deželnega zbora. To je prvič po »prevratu« 1. 1918., da so se našli zastopniki cele Hrvatske in Slavonije in ostalih hrvaških dežel na zgodovinskih zagrebških tleh. Rekli sicer še niso, da je to neodvisni hrvaški deželni zbor, ampak za Beograd je že to dovolj jasen migljaj! Ne smemo pa prezreti tudi dejstva, da so prvič v zgodovini zborovali v Zagrebu skupaj s Hrvati tudi slovenski zastopniki kot enakopravni in enakovredni člani zbora. Sklepe zagrebškega zbora objavljamo' na drugem mestu. Mnogi so pričakovali več in ostrejših besed. Priznamo, da bi bile res lahko padle tudi težje besede, saj besede so po ceni. Treba pa je pomisliti, da se na zagrebškem zborovanju ni šlo za prazno agitacijo in golo demagogijo, ampak za jako resne stvari, kjer je treba tudi previdnosti in preudarnosti. Ena sama beseda odveč bi bila lahko izzvala težke žrtve, ki jih pa zaenkrat vsaj še ni treba. Zato je zagrebška resolucija rfiir-na, a vendar odločna. Najvažnejši pomen zagrebškega zborovanja leži v tem, da so na tem zborovanju položeni temelji za skupno prečansko fronto. Tej fronti so se danes pridružile skoro vse količkaj pomembne stranke v hrvaških deželah. Pridružili so se tej fronti dalje pre-čanski Srbi, od slovenskih strank pa naša stranka in slovenski samostojni demokrati. To se pravi, da so v prečanski fronti zastopani vsi trije narodi države, tako da beograjski vlastodržci nikakor nimajo vzroka označevati naše borbe za »plemensko« borbo, proti kateri bi mogli nastopati s silo. Zagrebška resolucija pravi dalje, da je cilj naše borbe enakopravnost. Ne sme biti več v naši državi tlačiteljev in tlačencev, ne sme biti več zmagovalcev in premagancev. Za državne potrebe morajo vsi v pravični meri prispevati, morajo pa tudi vsi v pravični meri od države dobivati, kar jim gre! Ne gre več in ne sme več iti tako, da bi eni samo ■ plačevali, drugi pa samo prejemali! Popolno enakopravnost pa je treba jamčiti. Izrečena in zapisana je enakopravnost sicer že v današnji ustavi, toda ta točka se v praksi ne izvaja. Zato pa zahtevajo zagrebški sklepi jamstva, da se bo enakopravnost res izvajala in zato omenjajo zagrebške resolucije tudi možnost revizije ustave. Kako daleč naj pa ta revizija sega, ali naj se omejuje na avtonomijo pokrajin ali na federacijo itd., to bo pa vse odvisno od Beograda: Če bo Beograd pameten, bodo naše zahteve manjše, če pa ne, bodo večje. Gotovo je eno, da se prečani ne bomo dali več izmozgavati. Boj so je začel, nehal pa se ne bo prej, dokler ne dobimo svoje pravice. Mnogi pravijo, da bi bilo bolje, če bi se ta boj bojeval na parlamentarnih tleh, in ne izven parlamenta. Tem bodi povedano, da prečani ne morejo več v ta parlament, dokler jim ni življenje zasigurano. Kdo pa jamči za to, da ne bodo še streljali? V parlamentu sede še vedno isti ljudje, iz katerih vrst je izšel morilec Puniša Račič! Jasno je, da v tak parlament naši zastopniki ne morejo in tudi ne smejo iti, ker jih nismo izvolili za to, da bi jih v Beogradu pobili kot pse. Zato pa v Zagrebških sklepih še ni izrečeno zanikanje parlamenta kot takega, ampak je še vedno Dne 1. avgusta t. 1. je bila sklicana seja ljubljanskega okrožnega odbora SKS, katere so se člani skoro polnoštevilno udeležili. Razpoloženje kmetskega ljudstva, katerega tol- »Slovenec« je v svoji 174. številki poročal iz Beograda, da sem do tega dne že dvignil dnevnice »med prvimi« celo za avgust, na podlagi te lažnjive vesti pa napravil aluzijo na načelstvo v politiki itd. Ko sem dobil tega »Slovenca« v roke v Zagrebu, sem takoj poslal popravek na naslov glavnega urednika g. Franca Terseglava, v »Jutru« pa sem napisal nekoliko detajlov o tej — za »Slovenca« vsekakor — pikantni zadevi. Zakaj sem • »Slovencu« poslal popravek? Ali da mi vrne čast, ki mi jo je poskušal ukrasti? Kaj še? »Slovenec« mi časti ne more ne dati ne vzeti, kakor nihče ne! Čast je tisto, kar more čuvati in ohraniti, pa tudi uničiti sam. Nihče drugi! Torej zaradi časti ne! Pač pa sem poslal popravek zato, da pomagam »Slovencu« rešiti njegovo poštenje. Nekoč mi je v razgovoru prezvišeni gospod škof dr. Jeglič svečano zatrjeval, da ima ves njegov tisk strogo nalogo in ukaz popravljati krivice, če jih komu nehote in nevede stori. Jaz osebno tudi verjamem gosp. knezoškofu, da je to tako njegove strani in da bi poskusil, kako se tozadevno ponašajo njegovi uredniki, sem poslal popravek g. Francu Terseglavu, ki mi je odprta pot v parlament, zlasti v slučaju, če se sedanja skupščina razpusti in pridejo v parlament ljudje — brez revolverjev, ampak z nekaj več. pameti in razsodnosti. Naša najvažnejša naloga pa bodi, da ljudi poučujemo. Ljudje morajo vedeti in se zavedati, za kaj gre. Sedaj prihaja težavni čas dela in žrtev, brez katerih pač nobena zmaga ni mogoča. Priznamo, da so taki časi težki, ampak so potrebni, in mi upamo, da bo naš narod tudi to hudo preizkušnjo vzdržal. Kdor vztraja, ta zmaga! mači so bili na tej seji člani okrožnega odbora, je tako, da lahko trdimo, da je predstavnica slovenskega naroda Slovenska kmetska stranka in KDK in nič več SLS. znan, ne samo kot bister in pameten človek, nego tudi kot osebno jako pošten mož. In kaj se je zgodilo? »Slovenec« je popravek sicer prinesel — ker tiskovni zakon tako zahteva — ni pa postopal po navodilih presvetlega gospoda škofa, nego je vporabil moj popravek v to, da me je poskušal še bolj ogrditi in očrniti. Kaj pravi na to naša katoliška mo-ralka? Kaj poreče na to prevzvišeni g. škof? Vprašanje pa je tudi zanimivo, v koliko je »Slovenčevo« podlo prizadevanje uspelo. Po-slušajmo njega: »Prvi popravlja g. Ivan Pucelj. On priznava, da je dvignil dnevnice za julij, pravi pa, da jih še ni dvignil za avgust. Recimo, da ima g. Pucelj prav. Kaj potem? Naš očitek je šel za tem, da poslanci KDK pobirajo (!) dnevnice, čeprav poslanske dolžnosti v parlamentu ne izvršujejo. KDK je 22. junija sklenila, da ne gre v parlament, da zapusti skupščino, da noče z njo imeti nobene zveze, da je ne prizna več! In iz blagajne tistega parlamenta, ki ga ne prizna, v katerega nikoli ne bo šel, je g. Pucelj dvignil dnevnice. Kaj pa so dnevnice? Dnevnice niso po-slančeva plača. To je samo odškodnina za stroške in tudi pri izvrševanju poslanskih dolžnosti, zlasti za obiskovanje parlamentarnih sej. Kdor pa je sklenil, da v parlament ne gre, se je v tem po naših pojmih tudi dnevnicam odrekel. Kajti: Kdor ne dela, naj ne je.« — Razume se, da me ni volja razlagati sSIovenčevi« gospodi, kaj so poslančeve dolžnosti in kako jih je vršiti. Bližnja bodočnost bo jih tudi poučila, da se da v Zagrebu z večjim uspehom za volilce obiskovati parlament, nego v Beogradu, kjer poslanci poslance more in streljajo in kjer hoče g. Korošec zaradi ljubih dijet jugoslovanskega kluba rešavati parlament in neče na volitve, da se ustavijo dnevnice, kakor zahtevamo mi. Zanima me pa drugo. Ta odgovor je sestavljen tako, da pravzaprav glavna ost ni obrnjena na mene. Kdor pozna razmere v »Slo-venčevi« kancliji, ve tudi, da je tam polno gospodov, ki imajo prav toliko sposobnosti za poslance, k2,>--r fU^J .XV'::1 vlakna mehka. f i1 Znano Je, da so najpre-ciznife izdelani samo Šivalni stroji znamke: ,Gritzner' m ,Adler' za dom, obrt in industrijo llpdiiipUipopji. Večletna garancija Dobiva se v vseh dro-gonjah In trgovinah kolonijainega blaga po coni cd Din. 5 • za komad. blizu Prešernovega spomenika za vodo. Mmetje In kmellcel Kadar kupujete v mestu svoje poirebščine, podpirajte v prvi vrsti trgovce, ki v našem listu nudijo svoje blago. S o ji k svojimi Svoji k svojimi Z« tiskarno >M*rkur<: ANDREJ SEVER- Uiednik: MILAN MRAVLJE. — Za Konzorcij »Kmetskega li»t»< ■ IVAN PUCELJ, narodni! potksaec. pa poučuje teoretično in praktično kuhanje, šivanje (ročno in strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo itd. Gojenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in bolno živino. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za llrano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 450 Din, za pouk pa 100 Din. Vsaka gojenka naj vzame .s seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perilo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, en par vrtnih čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja tonila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih rolbcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, 4 brisače, 4 servijete in jedilni pribor (žlica, vilice, nož). Če ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto; 2. znati čitati, pisati in računiti (zadnje šolsko izpričevalo) ; 3. predložiti zdravniško izpričevalo, da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poiklic; 5. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. - S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo vsaj do 1. septembra 1928 Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani. Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šalo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin. Kmetijska družba za Slovenijo.