Kmet, dcSavec Ira obrtnik naj bodo narodu vodnik i
IjL
2 *
Izhaja vsako sredo. Naročnina: za celo leto Din 30"— za pol leta „ 15' — za inozemstvo za celo leto Oin 50' — inserati po taritu. - P«s menim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne spre]emajo.
* rinaritf um ,*iirrnmMnTrnifiawnwnnK'i m»n
Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke".

»i
zboruiefo v Zagrebu.
Dne 1. avgusta so zborovali v Zagrebu poslanci Kmečko - demokratske koalicije. 0 zborovanju poročamo na drugem mestu. Po zborovanju pa je bila sprejeta sledeča resolucija:
Klub Kmečko-demokratske koalicije kot predstavnik vsega hrvatskega naroda in onih delov srbskega in slovenskega naroda, ki so se ž njim združili v skupni borbi za enakost in ravnopravnost in za pravice kmečkega naroda, je na svoji seji v hrvatski zbornici v glavnem mestu Hrvatske v Zagrebu dne 1. avgusta 1928 ugotovil:
1.	Dne 1. novembra 1927 je bila ustvarjena Kmečko - demokratska koalicija s ciljem in z nalogo, da potom legalne borbe v parlamentu izvojuje izpremembo sistema in ustave v tem smislu, da se zasigurata in zajamčita vsem tako zvanim prečanskim krajem enakost in ravnopravnost s Srbijo.
2.	Sistem hegemonije, pritisnjen zaradi borbe Kmečko-demokratske koalicije ob zid, se je poslužil organiziranega zločina z dne 20. junija 1928, da bi preprečil vse zakonite borbe Kmečko-demokratske koalicije in s tem je obenem onemogočil Kmečko - demokratski koaliciji, da s parlamentarnimi sredstvi potom Narodne skupščine nadaljuje borbo za svoje idealne cilje.
3.	Prva nujna posledica strelov na hrvatske narodne poslance dne 20. junija 1928 je bila ta, da so poslanci Kmečko-demokratske koalicije zapustili beograjski parlament, v katerem jim je na ta, v zgodovini narodov brez-primeren način, bilo onemogočeno delovanje, in prekinili svoje odnošaje s strankami, ki predstavljajo današnjo srbijansko hegemonijo, ki je dovedla do katastrofe v Narodni skupščini.
4.	Predsednik Stjepan Radič je v sporazumu s predsednikom Svetozarjem Pribičevi-čem predlagal kroni sestavo nevtralne vlade, ki naj bi ne bila v nobenem oziru angažirana v dogodkih in ki bi dajala polno jamstvo, da bi s svojim nevplivanjem na potek preiskave in sodbe omogočila, da bi bili z razsodbo kaznovani vsi udeleženci in intelektualni krivci skupščinskega zločina, in ki bi z razpisom in izvedbo svobodnih volitev ustvarila možnost, da se narod svobodno izjavi o svoji bodoči usodi.
5.	V nasprotju s tem predlogom in s pomočjo nekaterih prečanskih strank, ki zlorabljajo vero v politične svrhe, je bila ponovno sestavljena hegemonistična vlada srbijanskili strank, ki je sklicala sejo Narodne skupščine, v kateri je bilo izvršeno strašno umorstvo z namenom, da ta skupščina nadaljuje delo in sprejema zakone za vso državo in za hrvatski narod še posebej brez njegovih zakonitih predstavnikov, katerim ni v tej skupščini zajamčena ne samo svobodna beseda, temveč niti življenje.
Ugotavljajoč ta dejstva je Kmečko-demo-kratska koalicija sklenila:
1.	Da okrnjena Narodna skupščina, sklicana na zgodovinski dan 1. avgusta 1928 v Beogradu, ni pooblaščena sprejemati sklepov za vso državo. Vse sklepe, ki bi bili sprejeti, zlasti pa finančne obveznosti, ki bi jih naložili narodu, proglašamo za ničeve in neobvezne za prebivalstvo prečanskih krajev, ki ga predstavljamo in za hrvatski narod še posebej.
2.	Ugotavljamo, da sta kraljevini Hrvatska in Črna gora in vse narodne individualnosti, ki so bile zastopane v Narodnem Veču, prostovoljno vstopile v državno zajednico s kraljevino Srbijo, ne da bi se pri tem odrekle svojim zgodovinskim državnim in na-rodno-političnim individualnostim v korist katerekoli druge izmed združenih pokrajin, temveč samo v korist državne skupnosti SHS, in da sta bila ta korak od 1. decembra 1918 in ustava od 28. junija 1921 izrabljena za utrditev hegemonije bivše kraljevine Srbije nad vsemi ostalimi pokrajinami in narodnimi deli. Zato izjavljamo, da je v narodni zavesti dosedanja državna ureditev v celoti uničena z znanimi dogodki in da smo odločeni voditi odločno borbo za novo državno ureditev, ki bo zajamčila popolno ravnopravnost vseh na-
vedenih individualnosti. Nadaljnji sklepi v tej smeri bodo storjeni, ko bo predsednik Stjepan Radič v položaju sodelovati z našim delom.
Kmečko-demokratska koalicija poziva vse politične stranko in skupine v prečanskih krajih, naj se pridružijo tej njeni akciji v borbi za enakost in ravnopravnost, od kmečkega naroda v Srbiji, kakor od vseh Srbijan-cev, ki ne odobravajo politike hegemonizma, pa pričakujemo, da bo s svojim zadržanjem pospešil zmago teh velikih načel, ki edini morejo rešiti našo državno zajednico.
* * *
Poslovni odbor kmečke demokracije.
Po prvem zborovanju KDK v Zagrebu so sklenili poslanci, da izberejo poseben poslovni odbor kot izvršni odbor KDK. Ta odbor obstoji iz 9 članov in obeh predsednikov. V ta odbor so izvoljeni poleg obeh predsednikov še poslanci: dr. Josip Maček (kot namestnik Stjepana Radiča), Predavec, dr. Kr-njevič, inž. Košutič, Ivan Pucelj, dr. Trumbič, dr. Žerjav, Demetrovič, dr. Popovič in Wilder.
Ta odbor bo skupaj s širšim akcijskim odborom skrbel: a) za organizacijo, b) za tiskovno propagando doma in na tujem, c) za pravno in socialno pomoč in d) za gospodarske, finančne in kulturne zadeve.
Ob istem času, ko je vlada sklicala narodno skupščino v Beograd, so zborovali zastopniki Narodne kmečke stranke in Samostojne demokratske stranke (t. j. Kmečka demokracija) v Zagrebu, v staroslavni zgradbi nekdanjega hrvaškega deželnega zbora. To je prvič po »prevratu« 1. 1918., da so se našli zastopniki cele Hrvatske in Slavonije in ostalih hrvaških dežel na zgodovinskih zagrebških tleh. Rekli sicer še niso, da je to neodvisni hrvaški deželni zbor, ampak za Beograd je že to dovolj jasen migljaj! Ne smemo pa prezreti tudi dejstva, da so prvič v zgodovini zborovali v Zagrebu skupaj s Hrvati tudi slovenski zastopniki kot enakopravni in enakovredni člani zbora.
Sklepe zagrebškega zbora objavljamo' na drugem mestu. Mnogi so pričakovali več in ostrejših besed. Priznamo, da bi bile res lahko padle tudi težje besede, saj besede so po ceni. Treba pa je pomisliti, da se na zagrebškem zborovanju ni šlo za prazno agitacijo in golo demagogijo, ampak za jako resne stvari, kjer je treba tudi previdnosti in preudarnosti. Ena sama beseda odveč bi bila lahko izzvala težke žrtve, ki jih pa zaenkrat vsaj še ni treba. Zato je zagrebška resolucija rfiir-na, a vendar odločna.
Najvažnejši pomen zagrebškega zborovanja leži v tem, da so na tem zborovanju položeni temelji za skupno prečansko fronto.
Tej fronti so se danes pridružile skoro vse količkaj pomembne stranke v hrvaških
deželah. Pridružili so se tej fronti dalje pre-čanski Srbi, od slovenskih strank pa naša stranka in slovenski samostojni demokrati. To se pravi, da so v prečanski fronti zastopani vsi trije narodi države, tako da beograjski vlastodržci nikakor nimajo vzroka označevati naše borbe za »plemensko« borbo, proti kateri bi mogli nastopati s silo.
Zagrebška resolucija pravi dalje, da je cilj naše borbe enakopravnost. Ne sme biti več v naši državi tlačiteljev in tlačencev, ne sme biti več zmagovalcev in premagancev. Za državne potrebe morajo vsi v pravični meri prispevati, morajo pa tudi vsi v pravični meri od države dobivati, kar jim gre! Ne gre več in ne sme več iti tako, da bi eni samo ■ plačevali, drugi pa samo prejemali!
Popolno enakopravnost pa je treba jamčiti. Izrečena in zapisana je enakopravnost sicer že v današnji ustavi, toda ta točka se v praksi ne izvaja. Zato pa zahtevajo zagrebški sklepi jamstva, da se bo enakopravnost res izvajala in zato omenjajo zagrebške resolucije tudi možnost revizije ustave. Kako daleč naj pa ta revizija sega, ali naj se omejuje na avtonomijo pokrajin ali na federacijo itd., to bo pa vse odvisno od Beograda: Če bo Beograd pameten, bodo naše zahteve manjše, če pa ne, bodo večje. Gotovo je eno, da se prečani ne bomo dali več izmozgavati. Boj so je začel, nehal pa se ne bo prej, dokler ne dobimo svoje pravice.
Mnogi pravijo, da bi bilo bolje, če bi se
ta boj bojeval na parlamentarnih tleh, in ne izven parlamenta. Tem bodi povedano, da prečani ne morejo več v ta parlament, dokler jim ni življenje zasigurano. Kdo pa jamči za to, da ne bodo še streljali? V parlamentu sede še vedno isti ljudje, iz katerih vrst je izšel morilec Puniša Račič! Jasno je, da v tak parlament naši zastopniki ne morejo in tudi ne smejo iti, ker jih nismo izvolili za to, da bi jih v Beogradu pobili kot pse. Zato pa v Zagrebških sklepih še ni izrečeno zanikanje parlamenta kot takega, ampak je še vedno
Dne 1. avgusta t. 1. je bila sklicana seja ljubljanskega okrožnega odbora SKS, katere so se člani skoro polnoštevilno udeležili. Razpoloženje kmetskega ljudstva, katerega tol-
»Slovenec« je v svoji 174. številki poročal iz Beograda, da sem do tega dne že dvignil dnevnice »med prvimi« celo za avgust, na podlagi te lažnjive vesti pa napravil aluzijo na načelstvo v politiki itd. Ko sem dobil tega »Slovenca« v roke v Zagrebu, sem takoj poslal popravek na naslov glavnega urednika g. Franca Terseglava, v »Jutru« pa sem napisal nekoliko detajlov o tej — za »Slovenca« vsekakor — pikantni zadevi. Zakaj sem
• »Slovencu« poslal popravek? Ali da mi vrne čast, ki mi jo je poskušal ukrasti? Kaj še? »Slovenec« mi časti ne more ne dati ne vzeti, kakor nihče ne! Čast je tisto, kar more čuvati in ohraniti, pa tudi uničiti sam. Nihče drugi! Torej zaradi časti ne! Pač pa sem poslal popravek zato, da pomagam »Slovencu« rešiti njegovo poštenje. Nekoč mi je v razgovoru prezvišeni gospod škof dr. Jeglič svečano zatrjeval, da ima ves njegov tisk strogo nalogo in ukaz popravljati krivice, če jih komu nehote in nevede stori. Jaz osebno tudi verjamem gosp. knezoškofu, da je to tako njegove strani in da bi poskusil, kako se tozadevno ponašajo njegovi uredniki, sem poslal popravek g. Francu Terseglavu, ki mi je
odprta pot v parlament, zlasti v slučaju, če se sedanja skupščina razpusti in pridejo v parlament ljudje — brez revolverjev, ampak z nekaj več. pameti in razsodnosti.
Naša najvažnejša naloga pa bodi, da ljudi poučujemo. Ljudje morajo vedeti in se zavedati, za kaj gre. Sedaj prihaja težavni čas dela in žrtev, brez katerih pač nobena zmaga ni mogoča. Priznamo, da so taki časi težki, ampak so potrebni, in mi upamo, da bo naš narod tudi to hudo preizkušnjo vzdržal. Kdor vztraja, ta zmaga!
mači so bili na tej seji člani okrožnega odbora, je tako, da lahko trdimo, da je predstavnica slovenskega naroda Slovenska kmetska stranka in KDK in nič več SLS.
znan, ne samo kot bister in pameten človek, nego tudi kot osebno jako pošten mož. In kaj se je zgodilo? »Slovenec« je popravek sicer prinesel — ker tiskovni zakon tako zahteva — ni pa postopal po navodilih presvetlega gospoda škofa, nego je vporabil moj popravek v to, da me je poskušal še bolj ogrditi in očrniti. Kaj pravi na to naša katoliška mo-ralka? Kaj poreče na to prevzvišeni g. škof? Vprašanje pa je tudi zanimivo, v koliko je »Slovenčevo« podlo prizadevanje uspelo. Po-slušajmo njega: »Prvi popravlja g. Ivan Pucelj. On priznava, da je dvignil dnevnice za julij, pravi pa, da jih še ni dvignil za avgust. Recimo, da ima g. Pucelj prav. Kaj potem? Naš očitek je šel za tem, da poslanci KDK pobirajo (!) dnevnice, čeprav poslanske dolžnosti v parlamentu ne izvršujejo. KDK je 22. junija sklenila, da ne gre v parlament, da zapusti skupščino, da noče z njo imeti nobene zveze, da je ne prizna več! In iz blagajne tistega parlamenta, ki ga ne prizna, v katerega nikoli ne bo šel, je g. Pucelj dvignil dnevnice. Kaj pa so dnevnice? Dnevnice niso po-slančeva plača. To je samo odškodnina za stroške in tudi pri izvrševanju poslanskih
dolžnosti, zlasti za obiskovanje parlamentarnih sej. Kdor pa je sklenil, da v parlament ne gre, se je v tem po naših pojmih tudi dnevnicam odrekel. Kajti: Kdor ne dela, naj ne je.« — Razume se, da me ni volja razlagati sSIovenčevi« gospodi, kaj so poslančeve dolžnosti in kako jih je vršiti. Bližnja bodočnost bo jih tudi poučila, da se da v Zagrebu z večjim uspehom za volilce obiskovati parlament, nego v Beogradu, kjer poslanci poslance more in streljajo in kjer hoče g. Korošec zaradi ljubih dijet jugoslovanskega kluba rešavati parlament in neče na volitve, da se ustavijo dnevnice, kakor zahtevamo mi. Zanima me pa drugo. Ta odgovor je sestavljen tako, da pravzaprav glavna ost ni obrnjena na mene. Kdor pozna razmere v »Slo-venčevi« kancliji, ve tudi, da je tam polno gospodov, ki imajo prav toliko sposobnosti za poslance, k<jt gg. Smodej, Kremžar in drugi (to sicer ni mnogo!) in tudi prav toliko ape-tita, pa morajo garati za borno Uredniško plačico, med tem ko gospoda jugoslovanskega kluba že celo leto niso odprla ust v parlamentu, ko jih po cele mesce ni bilo v Beogradu (december, januar, februar, maj, julij) in vendar so za svoje nedelo dvignili iz državne blagajne en milijon in 800.000 dinarjev za teh deset mescev in na te leti upravičen očitek: Kdor ne dela, naj tudi ne je! Meni pa vem, da privoščijo gg. te borne soldke, zlasti ko vedo, da uporabim vse do poslednje pare v ta namen, da jih v govoru in pisavi pošteno razkrinkam. Končno javljam »Slovenčevemu« uredništvu, da so med tem časom dijete za avgust v redu dospele.	Ivan Pucelj.
Katoliški Ur - ati o dr. Korošcu.
V Sarajevu izhaja list »Katoliški Tjed-nik«. Ta list velja za glasilo sarajevskega nadškofa dr. Šariča, ki ni samo katoliški nadškof, ampak je obenem tudi pošten in zaveden Hrvat. V tem listu beremo o dr. Korošcu in o njegovi politiki sledečo sodbo:
»Ta g. Korošec se je tesno združil z radikali potom blejskega pakta. Podpira radikale še potem, ko je zločinski radikal streljal na Hrvate. Niti na misel mu ni prišlo, da poda demisijo, vsaj do takrat, dokler se zadeva ne razčisti. On vztraja trdovratno na svojem položaju, s krvjo duši demonstracije, v svojem glasilu pa vali krivdo za zločin na opozicijo. Hrvatje se še niso opomogli od zadanih jim ran, on pa jim že grozi z vsemi zakonitimi sredstvi, končno pa še po tolikih jasnih in nedoumnih dokazih trdi, da je dejanje Pu-niše Račiča delo posameznika!
Ali s takimi potezami stranka, ki toliko maha z zastavo katolicizma, ne škoduje katolicizmu?
4
Vsakdo bo razumel, da mora taka »katoliška« morala izzvati ostre proteste.
Ni dvoma, da bo stranka, ki jo vodi taka »katoliška morala«, propadla. S tako stranko obračunajo njeni pristaši sami.«
Taka je sodba »Katoliškega Tjednika« o dr. Korošcu in o njegovi sedanji politiki. Mi pa se tej politiki prav nič ne čudimo.
Dr. Korošec, ki je pritisnil na dr. Hod-žarja, svojega poslanca, da je s svojim glasom rešil velesrbske korupcijoniste zaslužene kazni — oni dr. Korošec, ki je z največjim mirom trdil, da je znani § 82. fin. zakona »vtihotapljen« v finančni zakon, čeprav je dobro vedel, da to ni res, ker se je isti paragraf pojavil tudi v letošnjem finančnem zakonu, s čemur so naše občine ponovno oškodovane za silne milijone — ta dr. Korošec lahko mirne duše tudi podpira še naprej stranko, iz katere vrst je izšel morilec in ta dr. Korošec z lahkoto pada v hrbet organizaciji močne ' prečanske fronte.
Kdo predstavlja Slovenijo?
Resolucija ljubljanskega odbora SKS.
Okrožni odbor SKS ljubljanske oblasti je na svoji seji z dne 1. avgusta po razpravi o političnem položaju z navdušenjem odobril postopek in zadržanje vodstva KDK v težkih časih državne krize.
Z ogorčenjem protestira proti vspostavitvi starega režima, kar dokazuje, da vladajoči krogi nimajo niti ljubezni za državo, niti razumevanja za državne in narodne interese. Okrožni odjbor obsoja zlasti SLS, ki je omogočila obnovitev velesrbskega režima edinole radi trenutnih osebnih in strankarskih koristi in izdala najvišje interese in cilje celokupnega slovenskega naroda.
Slovensko kmetsko ljudstvo pozivamo, da ob vsaki priliki razgali in obsodi izdajalsko početje SLS.
Odobravamo odločen sklep, da se poslanski klub KDK ne vrne vež v Beograd.
Povdarjamo, da ne zahtevamo samo razpust sedanjega omadeževanega parlamenta, ampak zahtevamo, da se izpremeni od temelja hegemonistični režim. Zahtevamo federativno Jugoslavijo z lastno državnostjo Slovencev, ki bo imela popolno finančno in zakonodajno samostojnost v okviru naših sedanjih državnih mej.
Izjavljamo, da se ne strašimo nobenih nasilnosti, s katerimi bi se hotelo preprečiti naše zahteve. Vztrajali bomo v boju za naše pravice do končne zmage in do končne kazni onih, ki bi se nad nami z nasiljem pregrešili.
Ugotavljamo, da je tekla kri najboljših sinov hrvaškega naroda v beograjski skupščini zato, ker so energično zahtevali gospodarsko in politično ravnopravnost prečanov. Radi te vzvišene borbe so bili p r e -čanski poslanci z revolverjem izgnani iz Beograda.
Našima voditeljema, predsedniku HSS Stjepanu Radiču in tov. Ivanu Puclju, izrekamo neomajno zaupanje in zahvalo za njihovo požrtvovalno delo v korist kmetskega, ljudstva.
V zgodovinskem trenotku, ko zborujejo danes v Zagrebu pravi zastopniki tlačenega ~ prečanskega ljudstva, pozdravlja okrožni odbor z neomajnim zaupanjem ta zbor Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sledeč svojim voditeljem v borbi za svobodo in enakopravnost je SKS pripravljena doprinesti vse žrtve za uresničenje naših zahtev.
TEDENSKI KOLEDAR.
12.	avg., nedelja: Klara.
13.	avg., pondeljek: Kasijan.
14.	avg., torek: Evzebij.
15.	avg., sreda: Vel. Šmaren.
16.	avg., četrtek: Rok.
17.	avg., petek: Bertram.
18.	avg., sobota: Helena.
SEJMI.
12.	avgusta: Sv. Jurij ob j. žel.
13.	avgusta: Omurek.
14.	avgusta: Leskovec.
15.	avgusta: Fara pri Kočevju, Marija v Jarenini.
16.	avgusta: Sv. Rak, Lož, Vače, Hotavlje, Šmarje, Planina, Trebnje, Škofja Loka, Cerklje, Lembah, Mozirje, Soseska, Sv. Trojica v Slov. gor., Sevnica, Rakičan.
17.	avgusta: Kapele, Šmarje pri Jelšah.
VALUTE.
Dati moramo za:
1 nemško marko 1 madjarski pengo 1 švicarski frank 1 avstrijski šiling 1 angleški funt 1 ameriški dolar 1 francoski frank 1 češkoslov. krono 1 italijansko liro
Din	13-56
Din	9-90
Din	10-94
Din	8--
Din	276-50
Din	56-80
Din	2-22
Din	1-68
Din	2-98
Neverjetna moč
jeskrita v malemu zavitku. En poizkus Vas bo prepričal, da
perilo napravi snežnobelo. V njej se perilo namoči preko noči, za izkuha-vanje pa je najbolje, če se
vzame
Zakaf smo zapustili
Naši poslanci zborujejo v Zagrebu, klerikalci pa v Beogradu služijo srbijanskemu hegemonizmu. Da prikrijejo svojo sramoto, pozivajo v imenu vere, naj nikdo ne črta našega lista, da se ne zve za njihovo izdajalsko početje. Danes bomo - ponovili vzroke, zakaj so vsi pošteni prečanski poslanci • sklenili prelomiti z Beogradom, potem pa naj sodi kmetski narod sam, če ni vsak izdajalec, kdor voli ali zagovarja izdajniško SLS.
Trošarinski zakon.
Finančno ministrstvo Vukičevic-Korošče-ve vlade je izdelalo načrt novega zakona o trošarini. Ta načrt vsebuje določbo, da se trošarina na vino poviša od 35 Din na 100 Din na 100 litrov. Prepoveduje prosto žganjekuho, ki smo jo s težavo pridobili in določa, da se bo po preteku 5 let smelo kuhati žganje le v zadružnih žganjarnah, kjer bo imela komando financa. Za ovaduhe predvideva visoke nagrade.
Sramotno posojilo.
Vlada Vukičevič-Korošec je sklenila najeti posojilo v znesku 50 milijonov funtov (13.750,000.000 Din). Od tega posojila bi prišlo v našo državo le 3 milijarde dinarjev, za provizije (mešetarijo) bi morali plačati 520 milijonov dinarjev, še za druge stroške 130 milijonov dinarjev. Slovenija bi od tega dobila le 375 milijonov dinarjev, vrniti pa bi morala 3.000,000.000 Din.
Kako so izenačili davke?
Kako mislijo izenačiti davke, dokazuje ta-le izkaz katastralnih čistih donosov: Hrvaška 607 milijonov dinarjev, Vojvodina 1524 milijonov dinarjev, Slovenija 250 milijonov dinarjev, Bosna 375 milijonov dinarjev, Srbija 450 milijonov dinarjev, Dalmacija 60 milijonov dinarjev. Davku podvržena zemljišča pa merijo: Hrvatska 3,740.000 ha, Vojvodina 2,310.000 ha, Slovenija 1,550.000 ha, Dalmacija 1,250.000 ha, Bosna 2,500.000 ha, Srbija 3,900.000 ha. Srbija je sedemkrat večja kot Slovenija in ima mnogo boljšo zemljo, davka bo plačala pa Je še enkrat toliko kot Slovenija.
Direktnih davkov smo plačali leta 1927 v celi državi 1.705,000.000 Din. K tej vsoti je prispevala Srbija z Beogradom, Črno goro i a vsemi južnimi kraji 438,000.000 Din, prečani pa 1.267,000.000 Din. Srbijanci torej samo eno četrtino.
Davek na poslovni promet je izenačen po vsej državi, a plačali smo tega davka prečani 151,000.000 Din, Srbijanci z Beogradom le 33,000.000 Din.
Davka na ročne delavce smo plačali prečani 31,600.000 Din, Srbijanci vsega skupaj 2,300.000 Din.
Trgovske pogodbe.
Dne 9. julija 1928 so podpisali trgovsko pogodbo na Dunaju, ki je za Slovence izpadla tako-le:
Carine se je plačalo dosedaj od težkih volov 60 Din, po novem 106 Din od 100 kg, voli izpod 500 kg dosedaj 60 Din, po novem 120 Din, od telet do sedaj nič, po novem 420 Din, od plemenske živine do sedaj nič, po novem 600 Din, prešiči izpod 110 kg dosedaj 108 Din, po novem 216 Din, prešiči špeharji (težki) dosedaj 36 Din, po novem nič, od konjev, stari preko 2 leti, dosedaj 720 Din, po novem 1560 Din, od konjev, stari pod 2 leti, dosedaj 360 Din, po novem 900 dinarjev. V letu 1927 se je izvozilo 66.000 prešičev pršutarjev izpod 110 kg težkih. Slovenija bo torej za naprej dobila 5,280.000 Din manj za prešiče kot lani, ker bo_ od prešičev pršutarjev toliko večja carina. Špeharjev se je izvozilo 187.000. Srbijanci bodo torej za naprej prejeli 8,415.000 Din več za prešiče kot lani, ker carine od prešičev špeharjev ne bo treba plačati.
Te kričeče krivice so iznašali naši poslanci v Beogradu in zahtevali ravnopravnost za vse državljane. Te ravnopravnosti pa nam srbijanske stranke, šuntane od izdajalske SLS, niso hotele dati in ker se niso mogli braniti z besedo, so nas hoteli preplašiti z revolverjem in morilec ljudskih zastopnikov je izšel iz vrst vlade, katero za vsako ceno podpira SLS.
Ker Srbijanci pred svetom ne morejo braniti svojega postopanja napram prečanom,
SCHICHTOVO TERPENTIN MILO
je to vlogo prevzel dr. Korošec kot ministrski predsednik okrnjenega parlamenta beograjskega, SLS pa ga vsled tega časti in povišuje.
Vsled gornjega so bili umorjeni poslanci hrvaške kmetske stranke, vsled teh krivic so zapustili Beograd, vsako drugo kričanje je pesek v oči. Zato slovenski kmet ne sme in ne more biti pristaš izdajalske SLS!
Janko Bukovec.
Ristovič umorjen.
Vladimir Ristovič je bil glavni urednik zloglasnega beograjskega lista »Jedinstvo«, kateri je takoj v svoji drugi številki javno pozival na umor Štefana Radiča in Sv. Pribičeviča. Hujskanje na umor se je v vsaki številki stopnjevalo. Ko je bil 20. junija izvršen strahovit zločin v Narodni skupščini je Risti-čevo »Jedinstvo« strupeno obžalovalo, da se ni Puniši Račiču posrečil zločin, kakor je bil zamišljen s kleroradikalno politiko. Hujskal je nesramno naprej in posebno pozival na umor Sv. Pribičeviča. Za primer, kako je Ristovič pisal o Hrvatih in prečanih naj navedemo samo njegovo poročilo v 17. številki »Jedinstva« o stanju bolnega voditelja hrvatskega naroda Št. Radiča.
Članek se glasi:
»Zdi. se, da je Stepan Radič zopet na smrtni postelji po zaslugi svojega nervoznega naslednika prestola Sv. Pribičeviča. Mnenje mnogih je, da bi bilo zanj najbolje, ako bi umrl na kakršenkoli način, vendar pa ne toliko umazan in beden, kolikor bi bil nesramen in žalosten, če bi ostal živ. Z avtentične strani smo doznali, da je Stepan Radie povzročil toliko zločinskih dejanj napram državi še pred svojimi izjavami o personalni uniji in koketiranju z Madžarsko, da bo že te dni, čeprav je težko bolan, postavljen pred sodišče in zaprt. Istotako se čuje od kompe-tentnih strani, da se bo tudi napram celi bandi KDK uporabil v polni strogosti zakon o zaščiti države in da se bo že te dni začelo zasliševanje vseh njihovih poslancev, ali se strinjajo z akcijo Stepana Radica po razcepitvi države.«
Preteklo soboto se je nenadno pojavil Ristovič v Zagrebu. Vsi so bili prepričani, da je prišel dovršiti ono, kar se ni posrečilo Puniši Račiču, in kar je stalno zahteval v svojem listu posebno v zadnjih številkah, v ka-
terih je bruhal ogenj in žveplo nš vse preča-ne, posebno pa na Hrvate in njihove voditelje.
Ko ga *je preteklo soboto ponoči zagledala v Zagrebu večja skupina omladincev, je oddal nanj ključavničar Josip Šunič sedem strelov. Ristovič se je takoj zgrudil mrtev na tla.
Atentata že kot kulturni ljudje odobravati ne moremo. Odobravati ne moremo, ker nismo klerikalci in ker vemo, da se v kulturnih deželah, in to je Slovenija in Hrvatska. z revolverji ne sme obračunavati s političnimi nasprotniki posebno pa, da se na ta način nikakor ne rešavajo politična vprašanja v Evropi. Atentator pa s svojim delom tudi ni prav nič koristil hrvaški stvari in hrvatskemu dobremu imenu.
Glavno državno vprašanje.
Včasih je dobro pogledati, kako mislijo tujci o naših razmerah in kako jih presojajo.
Tako piše eden največjih angleških listov ' Manchester Guardian« o najnovejših dogodkih v naši državi takole:
»Zločin Puniše Račiča ni navaden balkanski zločin, ampak je političen zločin, če-gar posledice se šele sedaj razvijajo.« (Če je pa ta zločin političen zločin, nosi zanj politično odgovornost po vseh pravilih parlamentarizma minister za notranje zadeve dr. Korošec. To bi lahko vedeli tudi klerikalni pismouki, op. ur.).
Dalje pravi: »Puniša Račič je eden izmed voditeljev radikalske organizacije Srnao« (Srbska nacionalistična organizacija — podobna naši organizaciji jugoslovanskih nacionalistov« ali »or-ju-ni«), ki ima nalogo, »da z vsemi sredstvi utrjuje in širi centrali-tično Veliko Srbijo, kar se seveda protivi svobodni in demokratični federativni ureditvi države SHS.«
Dalje pravi: »Da zločin v skupščini ni imel za posledico meščanske vojne v Jugoslaviji, za to se je treba zahvaliti jedino vplivu težko ranjenega Stjepana Radiča in vplivu kralja Aleksandra.«
Dalje pravi: »Hrvati zahtevajo, naj bi se država razdelila na velike oblasti, ki bi imele popolno upravno in finančno samoupravo. Skupna bi bila le diplomacija in armada. Te zahteve Hrvatov so minimalne. Srbijanski politiki pa hočejo vojaško diktaturo in hočejo s silo preprečiti, da Hrvati ne bi imeli svojega sabora (deželnega zbora) v Zagrebu.«
Potem pa pravi: »Bodočnost Jugoslavije je temna. Začela se je notranja borba, ki se je dolgo odlagala in nihče ne more prerokovati, kakšen bo konec. Treba je vedeti in podčrtati, da se vodi borba v glavnem med hrvatsko-federa-tivno demokracijo in med srbijanski m nasilnim nacijonaliz-m o m. Ta borba bo odločila, ali bo spadala Jugoslavija k civilizirani ali pa k balkanski Evropi.«
Naglašamo, da je dopisnik imenovanega angleškega lista sijajno pogodil glavno vprašanje naše države: Ali federacija in evropska civilizacija, ali pa balkanska nasilnost!
Koliko je Slovencev, ki hočejo to razumeti? Kar okrog sebe poglejte, pa boste videli, kje plavamo . . .
praznile Krškem pol fin 15. avg, 1928
»*
DEČVA"
Žene in dekleta! Poslužujte se naše narodne poletne noše! Zahtevajte pri vseh trgovcih nagelnovo dečvino blago, ki se prodaja v prid Jugoslovenski Matici in Dečjemu
domu.
Nikdar še ni slovenski kmet in z njim ves slovenski narod preživljal usodnejših dni, kakor pod sedanjo krivično in nasilno vlado. Težke in krute udarce je že prizadejala zgodovina Slovencem, toda niti turški navali, niti nemški graščaki nam niso povzročili večjega gorja, kakor kačaška družba beograjskih cin-carjev. Od tedaj, ko je bila uporna kmetska annada Matije Gubca in Ilije Gregoriča na Krškem polju poražena pa vse do sedanje vlade, ni slovenski in hrvatski narod doživel večjega ponižanja in strašnejše sramote. Nobeno gospodstvo ni brezsrčnejše kratilo naših pravic in svobode ter neusmiljenejše izkoriščalo delo in trud slovenskega kmeta, obrtnika, duševnega in telesnega delavca, kakor sedanja srbijanska hegemonistična vlada dr. Korošca.
Nikdar pa še ni slovenski narod tako jasno in tako odločno postavil zahtevo po slovenski državnosti — po svobodni Sloveniji, kakor sedaj na usta svoje zdrave in močne Slovenske kmetske stranke. In še nikdar ni bil slovenski kmetski narod tako močan, pa čeprav ga je v najusodnejšem trenutku zatajila in vse njegove interese izdala nesrečna SLS. Nikdar v zgodovini še niso bili vsi Hrvati, prečanski Srbi in Slovenci tako ozko povezani v borbi za istimi cilji, kakor v dneh, ko so centralisti z revolverji izgnali hrvatske zastopnike iz Beograda.
In kakor je bil na prvem kmetskem prazniku 1. 1925. položen temelj trajni slogi slovenskega in hrvatskega kmeta, tako se bodo letos priključili obema še prečanski srbski kmetje.
Letošnji kmetski praznik se bo vršil v znamenju sloge vseh p r eč a n o v.
Spored:
1.	Ob 12. uri opoldne slavnostni sprevod skupin iz kmečkega življenja na veselični prostor.
2.	Ob 2. uri popoldne javno manifesta-cijsko zborovanje, na katerem bodo pozdravili navzoče ljudstvo narodni poslanci in voditelji slovenskega in hrvatskega naroda.
3.	Ob 3. uri popoldne velika konjska dirka, katere se udeleže najboljši dirkači.
Po dirki velika ljudska veselica.
Slavnostne skupine konjenikov, narodnih noš, peš in na vozovih se zbirajo in urede do 12. ure v drevoredu pri župni cerkvi v Krškem, odkoder odkorakajo z godbo na čelu na Krško polje.
Veselični prostor, paviljoni ter plesišče bodo krasno razsvetljeni. Paviljoni bodo nudili izborno pijačo in jedačo po zmernih cenah. Srečolov kmetskih fantov in deklet. — Točna postrežba.
Na veselici sodeluje več godb. Pri dopoldanskih vlakih sprejem gostov z godbo.
.Vstopnina na veselični in dirkalni prostor: sedež 5, stojišča 3 Din.
Polovična vožnja na železnici ob priliki velike konjske dirke in kmetskega praznika na Krškem polju je dovoljena. Uvažuje pa naj se radi reda na sledeče:
Vsak udeleženec naj kupi vozni listek do postaje Krško in prosi pri blagajni, da se mu naj pritisne moker žig.
Vozni listek se na postaji Krško ne odda, temveč dobro shrani, ker služi isti z izkaznico za vožnjo nazaj.
Izkaznice se bodo delile na veseličnem prostoru v za to določenem paviljonu.
Brez izkaznice kakor tudi brez starega voznega listka polovična vožnja ne velja.
Sklepi vodstva KDK.
Vodstvo KDK je sklenilo, da bodo govorili na manifestacijskem zborovanju na Krškem polju voditelj Slovenske kmetske stranke tov. Ivan Pucelj. podpredsednik HSS dr. Maček, predsednik KDK Svetozar Pribičevič, dalje dr. Trumbič in dr. Kramer.
Vsi bodo prišli na Krško polje.
Kmetskega praznika na Krškem polju 15. avgusta se udeleži Okrajna organizacija SKS iz brežiškega okraja skupno s svojo zastavo in godbo. Ravno tako pridejo s svojo zastavo in godbo ter okrašenimi vozovi krajevne organizacije SKS iz Rake, Bučke, Škocijana, Buč, Zabukovja itd. Iz dosedanjih prijav je razvidno, da bo letošnji praznik najveličastnejša manifestacija kmetske misli v splošnem ter bratske sloge slovenskega, hrvatskega in
srbskega kmeta še posebej.
* * *
Klerikalna zagrizenost.
Konjerejsko društvo je določilo 15. avgust za premovanje konj v krškem okraju radi tega, ker se vrši isti dan tudi konjska dirka na Krškem polju. S tem je bilo ustreženo vsem konjerejcem, da si prihranijo dvojno pot v Krško. Na to je pristal tudi oblastni odbornik g. Milavec. Toda kar naenkrat si je oblastni odbor izmislil, da je dirka strankarska prireditev in če bo konjerejsko društvo na ta dan obdržalo tudi premovanje. ne more podeliti že odobrene podpore v znesku 25.000 dinarjev. Konjerejsko društvo je vsled tega pritiska moralo premovanje preložiti. Nam je prav vse eno, kdaj se premovanje vrši, kaj bodo pa rekli konjerejci na to modrost oblastnega odbora, je drugo vprašanje. In g. Milavec, kje je mož-beseda?
Delo za narod.
Dne 9. julija je bila podpisana na Dunaju trgovska pogodba, ki je v srce pogodila slovensko kmetsko gospodarstvo, sedaj pa povzamemo iz beograjskih listov, da vlada dr. Korošca namerava s 1. novembrom zopet osrečiti ljudstvo s 30% povišanjem železniških tarif. Preje se je govorilo vedno, da se bodo vozne cene na železnicah znižale, sedaj pa naenkrat povišanje za eno tretjino, tako tovornega blaga, kakor za osebni promet. To povišanje utemeljuje s tem, da imajo železnice ogromno zgubo. Kako se gospodari, da je zguba mogoča? Ni zadosti, da ogromne carine ubijajo ceno in promet naših pridelkov, sedaj bo cena padla še vsled povišanih prevoznih stroškov. Za vsako ceno se nas hoče spraviti ob vse, a naj gospoda ve, da če ne bo kmet imel, bo tudi gospoda stradala. Kdo zaupa po takem delu še SLS?
Denar naložite
najboljše in najvarnejše pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON
V LJUBLJANI
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1.
Obrestuje vloge na knjižice In tekoči račun brez odpovedi po 6%, proti šesttedenski odpovedi po 7% in proti trimesečni odpovedi po 8%.
Stanje vlog Din 20,000.000-—. Jamstvo za vse vlogo presega večkratno vrednost vlog.
Zahvala »Slovencu«, »Domoljubu« in »Slov. Gospodarju«.
»Slovenec«, »Domoljub« in »Slov. Gospodar« so bili tako prijazni, da so delali in še delajo za naš »Kmetski list« sijajno reklamo in sicer brezplačno.
Prepričani smo, da nam tudi največja in najdražja plačana reklama v imenovanih listih ne bi bila pridobila toliko novih naročnikov kakor nam jih je pridobilo brezplačno priporočanje našega lista.
Z ozirom na izvanredne uspehe brezplačne reklame se gospodom, ki imajo pri imenovanih listih odločilno besedo, najtoplejše zahvaljujemo za njihovo ljubeznjivost in trud in prosimo, naj započeto delo krepko nadaljujejo v blagor in prid slovenskega kmečkega ljudstva.
Svoje prijatelje pa prosimo, da od klerikalcev započeto agitacijo za naš »Kmetski list« krepko podpro. Vsak naj gleda, da pridobi vsaj še enega novega naročnika, kajti stara resnica pravi, da je prepovedan sad najboljši sad!
* * *
Fram. V nedeljo, dne 15. julija t. 1. se je vršil v Framu pri Turnerju lepo obiskan shod SKS. Zborovalci so z ogorčenjem obsodili zločin v Narodni skupščini in ostudno ponašanje SLS in njenega časopisja. Sklenilo se je, da se pošlje s shoda pozdravne brzojave predsednikoma KDK in polna zaupnica vodstvoma SKS in KDK.
Hrvaški klerikalci proti »Slov. Gospodarju«.
»Slov. Gospodar«, ki je zlasti po Štajerskem zelo razširjen, je priznano »uradno« glasilo SLS za mariborsko oblast.
Ta list je zadnje čase prinašal srdite članke proti Hrvatom, posebno pa še proti radičevcem. Ni je bilo številke, v kateri ta list ne bi bil trdil, da hočejo slovenski radi-čevci spraviti Slovence pod zagrebški jarem in pod hrvaško komando. Pri tem pa je obenem silovito udrihal po Hrvatih, rekoč, da so Hrvati še hujši »razbojniki« kakor bel-grajski cincarji.
To pisarenje se je končno zagnusilo celo tistim hrvaškim klerikalcem, ki verno sledijo dr. Korošcu in ki zagovarjajo politiko SLS. Glasilo teh klerikalcev je »Narodna politika«, ki izhaja v Zagrebu. Ta list je objavil dne 31. julija članek z naslovom »Budalaštine (neumnosti) Slov. Gospodara — nekoliko ri-ieči g. Janušu Golecu.« Tam pravi:
»Mariborski list »Slov. Gospodar« je znal v zadnjem času naglasiti neke stvari, ki jih, kakor mislimo, ne odobrava večina slovenskega naroda in ki so zmožne izzvati zlo kri pri vseh Hrvatih ne glede na to, kateri stranki pripadajo. Iskreno priznavamo, da nam je zelo žal, da moramo ugotoviti to grdo dejstvo, tem bolj, ker je mnogo Hrvatov, ki niso nikdar dali povoda »Slov. Gospodarju« za tak nastop. Zlasti nam je žal, da take stvari izhajajo v glasilu SLS. Zadosti je navesti le par vrst iz ene same številke »Slov. Gospodarja , da se vidi, kak duh vlada med sotrudniki »Slov. Gospodarja«. Priznamo, da nikdar nismo z večjo bolestjo notirali izpadov proti Hrvatom kakor te. Toda prav zato smatramo, da smo mi najbolj poklicani pozvati »Slov. Gospodarja« k pameti in ga opomniti, naj preneha s takim pisanjem. Strankarska borba se ne sme prenašati na boj s celim narodom, zlasti pa se ne smejo pripisovati kakemu narodu taki nameni, kakor jih pripisuje »Slov. Gospodar Hrvatom, (t. j., da hočejo Hrvati Slovence podjarmiti in da hočejo slovenski radičevci spraviti Slovenijo pod zagrebško komando, op. ur.) — tem manj, ker take iz- j jave niso padle niti od onih ljudi, ki jih na- j vaja »Slov. Gospodar«, (to se pravi, da očita- j jo hrvaški klerikalci »Slov. Gospodarju« očit- i
Posetniki jesenskega vclescjma »Ljubljana v
jeseni« od 1. do 10. septembra imajo, če so v posesti sejemske legitimacije za iDin 30-—, pravico do polovične vožnje v obe smeri. Pri odhodu dajo na domači postaji žigosati legitimacijo in kupijo celo vozno karto. S to se potem brezplačno vozijo nazaj. Zato se karte ne sme oddati vratarju na ljubljanskih kolodvorih. Ob vhodu na velesej-mu se vsakemu potrdi, da je v resnici obisikal prireditev. Železniški popust je dovolila posetni-■kom ljubljanskega vele-,sejma čudi Avstrija in Češkoslovaška republika, odkjer bo mnogo odziva, saj bo velesejmu priključena jubilejna Kmetijska razstava, že sama po s^bi pravi kmetijski velese-jem. Če v Vašem krogu legitimacij ne bi bilo dohiti, jih zahtevajte naravnost od urada velesejma v Ljubljani. _
Kmetijska Matica. Obveščamo tem potom vse, ki hočejo dohiti knjige »Kmetijske Matice c, da se morajo talcoj priglasiti, ker bodo sicer prišla njih naročila prepozno, tako. da ne bodo prejeli več knjig. Opozarjamo tudi .one gg. poverjenike, ki še niso vrnili nabiralnih pol, naj to nemudoma store. Vsako od-lašnje škoduje, iker se bo izdaja knjig zakasnila in ho mnogo ljudi moralo ostati hrez knjig »Kmetijske Matice«, dasi bi si jih radi naročili.
Ljutomer. Ob 25-leitniei »Sokola« nastopijo tudi naši vrli kmeteiii jezdeci v povorki na svojih priznano lepih konjih dn v slikovitih narodnih nošah. Kdor se torej zanima za lepe ikonje znane ljutomerske reje, naj ne zamudi te prilike ter naj pohiti ta dan v Ljutomer na sokolsko slavnost. Pri telovadbi nastopi najbrž tudi četa vojske iz Murske Sobote z učinkovitimi vajami. Dovoljena je polovična vožnja z odlokom G. D. br. 40189-28. Pri odhodni postaji se vzame cela ikarta, katera je z legitimacijo, dobljeno pri slavnosti v Ljutomeru, veljavna za prost ipovratek.
O
II
Imam časa
<<
pravi razumna Mica. „Ne stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s težkim pranjem perila. Zame to delo opravlja RAD ION in
&
varuje perilo!if
no laž, op. ur.). Ne vemo, komu naj koristi tako pisanje. Upamo, da je to zadnjič v »Slov. Gospodarju«. V nasprotnem slučaju bi nam bilo žal, ako bi morali nastopiti drugače.«
To je hud poper za »Slov. Gospodarja« in njegove urednike od hrvaške klerikalne strani.
Svoje pristaše na Štajerskem pa prosimo, da pokažejo to kolikor mogoče mnogim klerikalnim kmetom, da bodo tudi ti spoznali vso lažnivost »Slov. Gospodarja«. In tak list, ki mu lastni pristaši očitajo, da laže, tak list priporočajo ljudem — katoliški duhovniki!! Kje pa smo?!
Tudi d r. K o r o š e c proti »Slov.
Gospodarju«!
Neverjetno grdo pisanje »Slov. Gospodarja« se je končno pristudiio še samemu dr. Korošcu, ki je svojo nezadovoljnost s tako pisavo tudi očitno pokazal. Dr. Korošca so posebno zbodli članki, ki so izhajali v hrvaških klerikalnih listih proti »Slov. Gospodarju« (o tem poročamo na drugem mestu) in
zato je
dr. Korošec naročil svojemu šefu kabineta dr. Majcnu, naj pokliče mariborskega velikega župana na telefon, kjer mu je povedal svoje mnenje. Po tem telefo-ničnem razgovoru je odšel veliki župan mariborski takoj v uredništvo »Slov. Gospodarja«, kjer je sporočil, kar mu je za-povedal dr. Korošec. Tudi to naj sporoče naši pristaši svojim znancem, ki so še pristaši SLS in ki žalibog še vedno prisegajo na »Slov. Gospodarja« kakor na neki nezmotljivi evangelij!
List, ki ga obsoja celo najvišji šef SLS, ne more biti kaj posebno prida!
Ogromno iznenadenje doživele so nedvomno one gospodinje, katere so prvič pra-le perilo z Radionom. Ne samo, da je ostalo perilo popolnoma nepoškodovano, nego bilo je oprano mnogo lepše in bolje. Vzrok temu je to, ker Radion ne vsebuje klora, a tudi ne drugih škodljivih pridodatkov.
I M STTIŽJ&MKIS
Vsem krajevnim organizacijam SKS.
Radi izdajalske politike SLS so pričeli Hrvatje izvajati oster bojkot proti klerikalnim trgovcem, obrtnikom in sploh proti vsem onim, ki imajo kakršnekoli gospodraske ali poslovne veze z njimi. Radi tega je potrebno, da imajo vsi oni pristaši SKS, ki vzdržujejo kakršnekoli gospodarske veze s Hrvati, strankine legitimacije. Legitimacije se dobe pri tajništvu SKS v Ljubljani. Krajevne organizacije, zlasti obmejne, naj tajništvu spo-roče čimpreje, koliko legitimacij žele.
Krajevna organizacija Videm-Dobropolje ima sestanek v nedeljo 12. t. m. v gostilni pri gosp. Štihu ob pol 8. uri zjutraj. Poročal bode tovariš Pucelj. Razpravljalo se bode tudi o kmetski veselici, katero namerava tukajšnja krajevna organizacija prirediti. — Ivan Er-čulj, načelnik.
Kamnik. V nedeljo, dne 12. avgusta t. 1. se vrši sestanek zaupnikov Slovenske kmečke stranke za srez Kamnik v prostorih tov. Cererja v Kamniku ob 10. uri dopoldne. Ker je na dnevnem redu zelo važna zadeva se prosi, da se vsi zaupniki sestanka sigurno udeležijo. — Srezka organizacija SKS.
D O P S S I
Logarovci. Naša sosednja občina, ki že štiri tedne popravlja ceste, še vedno neumorno dela in dela in koplje na cesti, da ljudje strme in občudujejo. Napravila je tudi red v travnikih in preuredila lastnino, čeprav jo že uživajo od osemnajstega stoletja dotičniki. — Pri nas bodo v avgustu pričeli s popravo cest in tudi most bo prišel na vrsto.
Zagreb. Čitam v »Kmetskem listu«, kako se je klerikalna jeza razlila na vse napredno slovensko časopisje. Zato priporočam vsakemu bralcu »Kmetskega lista«, kateremu je to v gmotnem oziru mogoče, da naroči »Kmetski list« za enega revnega kmeta ali delavca, ki lista zavoljo revščine ne more držati. S tem bomo pokazali klerikalcem, da nam njih gonja na naše časopisje več koristi kakor škoduje. Jaz Vas, gospod urednik, prosim, pošljite mi Vaš ček in jaz Vam bom takoj poslal 30 Din za enega revnega, ki ga boste Vi sami izbrali, ker jaz že od leta 1912 nisem v Sloveniji, pa ljudi ne poznam. Upam, da se bo našlo lepo število naših pristašev, ki bodo to storili in naš »Kmetski list«, ki bi po klerikalni želji moral propasti, bo dobil še večje število bralcev. Vedite, bralci Kmetskega lista« tudi to. kaj pravijo pametni in pošteni duhovniki tukaj v Zagrebu o dr. Korošcu. Jaz sem jih že par vpra"šal in skoraj vsi pravijo tako-le: Srbiianci so pravoslavni in nas katoličanov seveda ne trpe, in da bi katoliško vero pred katoliškim ljudstvom omizili, so dali enemu katoliškemu duhovniku ministrstvo policije. Tako glejte, dragi slovenski kmetje-in delavci, sedaj tuli jaz pravim, da ie res vera v nevarnosti, toda samo od takih duhovnikov, ki se vlečejo za ministrske stolčke in ki širijo po svojih časopisih take laži, kakor je to. da je opozicija sama izzvala krvave dogodke v narodni skupščini, zato ker ie zahtevala pravico in enakost za vse državljane. Zato širimo naš »Kmetski list«, kateri naj bode slovenskemu kmetu in delavcu to, kar ie kri v zdravem telesu.
Velika Loka. V nedeljo je bilo pri nas žegnanje. Popoldan je prišlo v Veliko Loko tudi nekaj fantov iz šentvjške fare. Med temi in domačini je prišlo do prepira in do malega tepeža. Okoli 6. ure zvečer so trije fantje šentviške fare pridrveli s kolmi za nekim domačinom. Možje, ki so to videli, so prijeli pre-
tepače in jih primerno oklofutali in mir je bil vzpostavljen. Ne bi pisali tega, ker gotovo nikogar ne zanima, če ne bi iz te stvari napravil pobožni »Slovenec« ogromne laži, z namero oklevetati občino, ki noče služiti beograjskemu izmozgavanju in trobiti z izdajalsko SLS za čast in velikost cincarskega Beograda. »Slovenec« je o tem dogodku poročal tako-le: »Devet orožnikov je skušalo napraviti mir, toda brezuspešno in so morali klicati na pomoč celo vojaštvo. Velika Loka je edina izmed večjih slovenskih občin, ki jo imajo radičevci v svojih rokah.« Pri celem pretepu ni bil navzoč noben žandar, devet jih je videl le lažnjivi »Slovenčev« poročevalec, na vojaštvo je pa menda mislil zato, ker se med klerikalci cel teden govori, kako bodo z bajoneti ugnali KDK v Zagrebu. Gnjusna je laž, a če se laže z namenom klevete je še grje, a če se laže še v imenu vere je to zločin in neodpustljiv greh. Kaj bi rekli gospodje okoli »Slovenca«, če bi mi napisali resnico: G. kaplan iz — je onečastil več šolskih deklic, katerim je bil katehet. G. kaplan je bil obsojen na — mesecev ječe. G. kaplan in njegovi sodrugi so največji priganjači SLS. Ali hočete izzvati tako borbo? Ali hočete imena? Za danes dosti, če bo treba, pride še.
Žiri. Dne 28. julija je umrl Ivan Žušt, posestnik v Hlevišah, občina Žiri. Bil je ne-vstrašen pristaš SKS. Občinski odbornik je bil nepretrgoma nad 30 let. Storil je mnogo dobrega za splošnost, kakor tudi za svojo domačijo, ki jo je prav lepo uredil. Bil je mož poštenjak, ki ga je cenila cela občina. V sili je vsakemu rad pomagal ter mnogo žrtvoval za splošno dobrobit. Marsikateri se bo spomnil nanj, ki bo hodil mimo Hleviš. Bogdaj, da bi tudi njegov naslednik vse te lepe lastnosti v obilni meri imel. Blagemu pokojniku naj bo zemlja lahka. Za dobrote naj mu bo Bog plačnik.
Sromlje. K pečeni kuri pripada še pri-kuha. pa če je dobra gospodinja na to pozabila, jo pripravimo mi. Naš (star) — nov župan se je pa res dne 15. julija imenitno predstavil svojim volilcem — ali morebiti bolj suhemu figovemu drevesu, ki stoji na vrtu pred občinsko pisarno. Rekel je, dolgo sem hodil, pa vendar sem prišel. Pregovor pa pravi: dolga hoja, gotova zmota. Zmotil se je gospod, ker je povedal, da je na dan volitev jedel pečeno kuro, pa vsaj parklje bi bili privoščili svojim agitatorjem, ki so cel dan zevali okrog. Kako prijetno željo ste slišali volilci 1. skrinjice, naj vam Bog povrne! Ali kaj? Vsi gotovo ne boste župani, če pa dobite tiste volilne kroglice nazaj, se bo pa gotovo tu in tam katera izgubila.
Celino smo orali pšeničke gor nasjali, predno ona dozori že štirih letnih časov ni.
. Kdo bo žel, kdo bo jel, kdo bo slavo pel, Jko zopet bo proglašena Petanova nedelja?
Rob pri Vel. Laščah. V »Slovencu« od 19. julija povzdiguje neznan dopisnik poslanca Škulja v deveta nebesa, ker da le njemu gre zasluga, da se je v Robu otvoril poštni urad. Pisec dotične notice menda noče vedeti, da bi se poštni urad glasom ministrske uredbe moral otvoriti že leta 1926, ker je bilo že takrat zadostno število enot. Dalje tudi noče vedeti, da je celo stvar prvi sprožil dosedanji poslovodja pomožne pošte, ker je cn bil sam radi tega osebno pri direkciji in šele na njegovo pobudo je županstvo naredilo vlogo in prosilo za pogodbeno pošto. Da se je pogodbena pošta podelila županu, ne pa, kot je to izrečno po zakonu določeno, dosedanjemu poštarju, so se klerikalci poslužili
dejanja, nad katerim se zgraža vsa občina in tudi somišljeniki SLS. Poleg tega naj bo tukaj povedano, in to posebno tistim, katerim je bila pošta pri Zbačniku najbolj v želodcu, da je imel Zbačnik za svoje poslovanje celih 240 Din »plače« in to ne na mesec, ampak za celo leto, med tem ko ima Tekavec najbrže več kot tridesetkrat toliko. Tako se deia za ljudsko korist. — Najboljši primer, koliko je klerikalcem za koristi kmeta, je naše pokopališče. Že pred štirimi ali petimi leti je občinski odbor nakazal 2500 Din za popravo zidu. Mesto, da bi pristopili takoj k delu, so pa naložili denar na obresti, a popravilo zidu bo stalo najmanj 50.000 Din. Zakaj ni predsednik stavbnega odbora za popravo pokopališča gospod župan sklical še nobene seje, da bi se kaj pripravilo in začelo z delom sedaj, ko je suho vreme in nimajo ljudje toliko dela po polju kot jeseni? Ali bomo delali tlako potem ko bo deževalo in ko bo treba pospravljati krompir in druge poljske pridelke? Gospod župan, zakaj niste sklicali seje občinskega odbora, da bi bil sklepal o uvrstitvi občinske ceste Knej—Karlovica med deželne ceste II. vrste pred skupno sejo vseh treh občinskih odborov? Posestniki iz prizadetih vasi Amrože, Marinčke, Zgonče in Bane se Vam bodo prav lepo zahvalili, ako bodo morali plačati od vsakega voza cestnino kot na grajščinski cesti Rob—Selo. Ljudska korist! Le tako naprej, gospodje, ljudstvo gleda in ni daleč čas, ko bo konec vašega vladanja.
MiADiNsavEsmm
Medvode. V nedeljo 29. julija se je vršil občni zbor društva kmetskih fantov in deklet, na katerem se je izvolil sledeči odbor: Val. Jankar, predsednik; France Bergant, podpredsednik; Vlado Kenda, tajnik; Vinko Podviz, blagajnik; v odbor pa Bergant Antonija, Jamnik Angela, Šetina Janez in Jenko Josip; v nadzorstvo Franc Sajovic in Jankar Marija. Občni zbor je bil lepo obiskan in je pričakovati, da društvo zadobi razmah, čim bomo uredili svoje društvene prostore.
. Nova društva kmetskih fantov in deklet. V nedeljo 12. t. m. se vrši v Notranjih Goricah ustanovno zborvanje društva kmetskih fantov in deklet. Na dan 19. avgusta pa je ustanovitev društva na Vačah pri Litiji.
NOVICE-
Zdravstveno stanje Št. Radiča se je zad-.iji teden močno poslabšalo. Temperatura se je naglo menjavala, bitje žile se je povišalo, apetit je bolnik popolnoma zgubil in obče stanje se je poslabšalo. Poslabšanje stanja povzroča predvsem sladkorna bolezen. Trije zdravniki so noč in dan ob bolniški postelji. V pondeljek 6. t. m. je prispel z Dunaja spe-cijalist za srčne bolezni in drugi dan v torek specijalist iz Monakovega. V torek 7. t. m. se je stanje bolnika nekoliko zboljšalo, a zdravniki se vendar boje komplikacij.
Sv. maša za zdravje Št. Radiča. Ves hrvatski narod in tudi ogromna večina slovenskega kmetskega ljudstva trepeta za zdravje velikega kmetskega voditelja. V nedeljo 5. t. m. se je za njegovo zdravje brala na javnem trgu v Zagrebu sv. maša, kateri je prisostvovala velika množica kmetov in meščanov. Ves hrvatski narod s svojo duhovščino, z škofi in nadškofi moli za ozdravljenje Radiča.
Nova cesta Fala—Sv. Ožbolt. Dne 12. avgusta bodo v Fali pri Mariboru na svečan način izročili javnemu prometu novo zgrajeno cesto Fala—Šv. Ožbolt. Cesto je na lastne stroške zgradila Elektrarna Fala, ker je bila stara cesta ob vsakem nalivu poplavljena in je bil zaradi tega promet zelo oviran.
OtToriteT tunela skozi Ivan-planino. Direkcija državnih železnic v Sarajevu bo priredila prihodnjo nedeljo slavnost na Ivan-planini. Na ta dan bo vozil od Kaštelice do Bradične skoz novi tunel, dolg 3125 m, prvi vlak s potniki-gosti.
Cela vas pogorela. Preteklo nedeljo je izbruhnil v vasi Gorenje jezero pri Cerknici na do sedaj še ne pojasnjen način požar, ki je celo vas z vsemi gospodarskimi poslopji uničil. Požarne brambe so prihitele z vseh strani na pomoč, toda radi pomanjkanja vode in radi izredne suše, ki traja že več tednov, niso mogli ničesar storiti. Do tal je pogorelo 34 hiš z gospodarskimi poslopji. Uničena so vsa živila, obleke, prašiči, perutnina itd. Rešila se je edino goveja živina, ki je bila na paši. Ubogi kmetje so popolnoma ob vse. Ostalo jim je golo življenje. Še hujši je pa udarec po-gorelcev, ker so bili zavarovani za malenkostne vsote. Pomoč je nujno potrebna, država in oblast naj se takoj odzoveta.
Povišanje železniških blagovnih tarifov. Vlada reda in rada, kakor se sama imenuje, gospodari tako dobro, da požre slaba administracija železnic vse ogromne dohodke. Neverjetno je, koliko porabijo naše železnice premoga. Ta poraba presega vse meje in nehote se strokovnjaki povprašujejo kam to gre? Statistika dokazuje, da se ni nikdar in tudi nikjer v nobeni državi porabilo toliki odstotek premoga kakor sedaj pri naših železnicah. Pa tudi druge pristavke železniške režije niso v prav nobenem skladu z dobrim in racijonalnim gospodarstvom. Posledica takega zafuranega beograjskega centralizma je, da bodo s 1. novembrom zopet občutno povišali vozarino za blago po naših železnicah. To je nov udarec Beograda našim krajem. Stalno se nam je obetalo, da se bodo tarife izdatno znižale. Zato je razočaranje sedaj toliko hujše. Tega ni pač nihče pričakoval. To bo zopet podražilo življenje. Prevoz živil za revno ljudstvo posebno žita in moke iz Bačke in Ba-nata bo dražji in razume se, da se bodo v tej meri tudi živila podražila.
Ponarejeni zlatniki. V slavonskem Šidu so prišli na sled ponarejevalski družbi zlatnikov, ki jih je po sejmih prodajala kar na debelo. Mnogo ljudi je ves svoj denar vložilo za nakup teh »zlatnikov«. Stroje so ponarejevalci poskrili in jih še niso našli.
Umor mehikanskega predsednika Obre-gona. Sodno zasliševanje morilca mehikanskega predsednika Obregona je dognalo, da je bil umor zasnovan v samostanu od prednice »Espirite Sante«. Ta prednica je organizirala posebno zarotniško organizacijo, katere člani so imeli pod vratom vžgan križ. Ona je tudi organizirala umor Obregona. Predno je morilec izvršil svoje zločinsko delo, ga je me-hikanski duhovnik spovedal in mu dal že naprej odvezo za zločin. Proti tem in takim ljudem se brani mehikanska vlada kmetov in delavcev.
Žrtev mesečnosti. Na Sušaku je postal žrtev mesečnosti inž. Branko Pifar. Ponoči je odprl okno v tretjem nadstropju in stopil na rob zidu. Dotaknil se je električne žice in padel ter se na mestu ubil.
S čolnom iz Evrope v Ameriko. Pogumni Nemec Romer se je odločil, da odpotuje iz Evrope v Ameriko v navadnem čolnu. Dne 17. aprila t. 1. je odplul od portugalskega obrežja in dne 1. avgusta je dospel do obale Srednje Amerike. Med vožnjo je imel nekaj dni silno viharnih. Ladje, ki jih je srečaval med potjo, so mu preskrbele provijant.
Odpiranje ljubljanskih trgovin. Dne 23. julija je stopila v veljavo zakonita naredba, ki zelo omejuje odpiranje trgovin v Ljubljani.
V	interesu okoliškega kmečkega prebivalstva je, da ostane odpiranje trgovin pri starem. Svoj čas so bile odprte špecerijske trgovine že ob 6. zjutraj in tako je bilo mogoče opraviti posle že do 8. ure. Potem je opravil človek še opravke po uradih in se je lahko vrnil zgodaj domov. Sedaj pa je pod strogo kaznijo prepovedano odpirati trgovine pred pol 8. uro zjutraj. Popoldne so trgovine zaprte do 3. ure. To nerodno odpiranje trgovin bode imelo za posledico, da se bodo drenjali vozovi po cestah in okoli trgovin in se bo zgodila marsikatera nesreča. Odločno zahtevamo, da se odpirajo ob tržnih in semanjih dnevih trgovine že ob pol 7. in ostanejo preko poldneva odprte. Trgovci naj skušajo to doseči, če ne, bodemo prenehali hoditi v mesto in vlada bi morala gledati v prvi vrsti na kmečke interese, ker imamo večino v državi. Mi tudi ne moremo imeti uradnih ur na polju in pri delu, ker sicer ne bi imeli meščani niti mi sami kaj jesti. V Ljubljano prihajamo v nujni potrebi in ne na sprehod. Poslanci, zganite se! — Kmet iz okolice.
Na svetu imajo 23.500 vrst žita. Lenin-gradski zavod za praktično rastlinstvo je končal dolgoletno, zelo zanimivo delo. S tem so dognali vse žitne vrste, ki rastejo na zemlji.
V	zadnjih tridesetih letih je zbral zavod vzorce 23.500 žitnih vrst. Zdaj so pričeli na Severnem Kavkazu, v Aserbeidšanu, Usbekistanu in v Ukrajini ter v okolici Leningrada s poskusi sejatve teh najrazličnejših vrst.
Javno tombolo sokolskega društva na Bledu smo morali preložiti od 5. avgusta na 12. avgusta, ker se je vršil dne 5. avgusta mednarodni tenis-turnir pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije.
Samomor roparskega morilca. Zadnjič smo poročali o groznem roparskem umoru v Zidanem mostu, katerega žrtev je postal pre-vžitkar Golob. Orožniki so storilca pridno zasledovali in ga končno našli v osebi 60-letne-ga Frana Brečka iz Lokavca pri Rimskih toplicah. Morilca je aretiral orožniški komandir Kočevar iz Zidanega mosta in ga oddal v zapore okrajnega sodišča v Laškem. Brečko je v Zaporu zločin priznal, a se je že drugi dan sam sebe sodil. Iz slamnjače je odtrgal kos platna in se z njim obesil.
Iščejo se nasledniki. Glasom dopisa našega poslaništva v Londonu z dne 10. julija 1928, A br. 635, izvršil je samomor v Londonu dne 26. junija t. 1. naš državljan Ivan Zad-nik, po poklicu mizar, star 36 let, rodom iz Ribnice', Slovenija. Njegova zapuščina iznaša približno 140 funt sterlingov (30.000 Din). Ker pokojnik ni zapustil pisma, iz katerega bi bilo razvidno, kdo mu je naslednik ali dedič, se poživljajo vsi njegovi sorodniki in one osebe, katerim so znani dediči, naj o tem sporoče ob navedbi točnega naslova izselje-niškemu komisarijatu v Zagrebu, Kamenita ulica 15.
En gram radija. Naša država je kupila v Pragi 1 gram radija za 3 milijone dinarjev. Radij je do danes še edino sredstvo, s katerim se uspešno zdravi rak. Da se dobi 1 gram radija, je potrebno predelati 60 vagonov posebne vrste rude, ki se nahaja samo v Jahi-movu na Češkoslovaškem in v Ameriki. Naša država je podelila pol grama radija beograjski bolnici in drugega pol grama zagrebški. To čudodelno in^dragoceno tvarino so pripeljali iz Prage, čeprav v tako majhni količini, v 80 kg težki svinčeni posodi.
Poštni avtobus zgorel. Poštni avtobus, ki vozi po Selški dolini med Škofjo Loko in Železniki, je pretekli teden tik pred Selcam zgorel. Potniki so se vsi rešili in tudi pošta in prtljaga je bila rešena. Od avtobusa je ostalo samo Železje. Ogenj je nastal, ker se je pokvaril motor.
Štrajk v ječi. Pred nekaterimi dnevi so politični aretiranci, večinoma komunisti, 7 po številu, v kaznilnici Zabela pri Požarevcu začeli štrajkati z gladovanjem v znak protesta proti režimu, ki vlada v tej kaznilnici. Štraj-kajo že pet dni ter zahtevajo, da pride v kaznilnico inšpektor ministrstva pravde, kateremu hočejo pojasniti, zakaj so bili prisiljeni stopiti v štrajk.
Mišji strah. V neki hiši italijanskega kraja Carrara se je pred nedavnim pojavil čuden strah v kleti. Ropotalo in žvenketalo je neprestano v nočnih urah. Stanovalci so prestrašeni bežali iz hiše, alarmirali policijo ter oboroženi z revolverji previdno stopili v klet in jo preiskavali po vseh temnih kotih. Mesto razbojnikov so našli sredi kleti precej veliko steklenico, v katero je zašla miš in jo kotalila po cementu sem in tja. Korajžni možje so miš aretirali in jo vpričo vseh stanovalcev obsodili na smrt.
Razglas
o sprejemu gojenk v kmetijsko - gospodinjsko šolo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani.
S 1. oktobrom 1928 se ot-vori sedemindvajseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev.
Goijenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani.
'Pouk zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jiih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se
d. d*
Uublia na
Telefon it. 214$, 296S S*ožt. žek. rai. 13.853
Stritarjeva ulica št. 2
Xlro-raSu» pri Narodni banki
(vogal Pred Škofije t, naiprat! magistrata)
Nakup la prodala vaiut in daviš. Sprejemanja vlog na teketž ratun in hranilna knjiiice, vnovCevenje Sokov ki menic. Isdaja uverenj, garancijskih in kreditnih pisem, podeljevanja kreditov in IsvrSevanje vseh haninih poslov po najkulantnejllh pogojih.

I*rl vsakem dobro pripravljenem obedu naj bodo na mizi .•IpSii tudi testenine
Izjava.
Februarja meseca 1928 sem govoril v Laihovčah, da razpeča-va t v rdiia Ivan Jax in sin v Ljubljani prebarvane stare šivalne stroje za nove, in da so stroji, ki jih prodaja tvrdka Ivan Jax in sin tata) slabi, da se njih železje že pri samem prevažanju •razlonulja in razvija.
Te isvoje trditve pre-klieujem teot docela neresnične ter se zahvaljujem tvrdki Ivan Jax in sin v Ljublja- j ni, da je odstopila od tožbe.
A. Pečnik.
Tvornica glinastih strešnikov In opeke
Karlovac,
Dnovna produkcija 100.000 komadov strešnikov in opeke. Proizvajanje vseh vrst opeke in strežnikov ter vseh glinastih predmetov. — Posebno se priporočajo Falcov&ni in dvakrat (alcovanl »žrešniki v dovršeni obliki ter po zelo ugodnih oenah. Dobavijo m Iran ko na vsako postajo. — Glavno zastopstvo za Slovenijo:
^Ekonom'* Ljubljana, Kolodvorska 7
Brez truda in z malimi izdatki lahko operete Vase perilo z BENZ1T-NADM!LOM, kajti BENZIT-NADMSLO je najšted-Ijivejse in Vam opere braz truda in z malimi izdatki vsako se tako umazano perilo ali oblačilo.
BENZIT-NADMI LO razkroji vsako nesnago, ne da bi najmanj škodovalo tkanini in barvi. BEHZ1T - BHSHUI1
razkroji nesnago, ne razjeda tkanine, nasprotno va-ruje BEliZIT-"^VsT \ ODBILO pe-
Ijfc^V.	rilo in napravi
■ipN^H, % SF*^-* /
I|MisINm>2,>--r fU^J .XV'::1 vlakna mehka.
f i1
Znano Je, da so najpre-ciznife izdelani samo Šivalni stroji znamke:
,Gritzner' m ,Adler'
za dom, obrt in industrijo
llpdiiipUipopji. Večletna garancija
Dobiva se v vseh dro-gonjah In trgovinah kolonijainega blaga po coni cd Din. 5 • za komad.
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Mmetje In kmellcel
Kadar kupujete v mestu svoje poirebščine, podpirajte v prvi vrsti trgovce, ki v našem listu nudijo svoje blago.
S o ji k svojimi	Svoji k svojimi
Z« tiskarno >M*rkur<: ANDREJ SEVER-
Uiednik: MILAN MRAVLJE. — Za Konzorcij »Kmetskega li»t»< ■ IVAN PUCELJ, narodni! potksaec.
pa poučuje teoretično in praktično kuhanje, šivanje (ročno in strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo itd. Gojenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in bolno živino.
Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za llrano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 450 Din, za pouk pa 100 Din. Vsaka gojenka naj vzame .s seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perilo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, en par vrtnih čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja tonila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic,
10 do 12 žepnih rolbcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, 4 brisače, 4 servijete in jedilni pribor (žlica, vilice, nož). Če ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:
1.	dovršiti 16. leto;
2.	znati čitati, pisati in računiti (zadnje šolsko izpričevalo) ;
3.	predložiti zdravniško izpričevalo, da so zdrave;
4.	navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poiklic;
5.	predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja;
6.	zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. -
S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo vsaj do 1. septembra 1928 Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šalo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin.
Kmetijska družba za Slovenijo.