Št. 70. V Gorici, v četrtek dne 19. junija 1902. Tečaj XXXII« Izhaja trikrat na teden r tastih Izdanjih, in sicer: vsak torek, četrtek is soboto, -jutranje iz-danje opoldne, veSerno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter 3 »Kažipotom* ob novem leluvred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 a 60 , , , 3-30 četrt leta.......;•. 3 , iO . , , 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v »GoriSki Tiskarni* A. Gabršček vsal dan od 8. ure zjutraj do (>. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naroČila brez iloposlane naročnine a« ne oziramo. , Oglati In poslanic« so tačunijo po pebt-vrstab, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta..Večkrat po pogodbi. - Večje 5rko'po-prestora.-— Reklame in spisi v uredniškem delu lo kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo- ?0rnNaro8BlBo In •*!•» J« plahti loco (Jerica. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 11. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavne. »opisi uaj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu, »PRIMOREC« leto 3 K 20 h ah gld. 1*60. «Soča» in »Primorec, se prodajata v Gorici v to-bakarm Scliwarz v Solsfa ulici in Jellersitz v Nunski ulici; - v Trstu v tobakarni Lavrenčie na trgu deUa Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno isrdenje.) >Go.. Tiskarnae A. Gabrsček (odgov. Iv. Meijavec) tiska in zal Slovanska potrpežljivost. Nemški cesar je napovedal na Ma-rienburgu Slovanom boj, in sicer no le Poljakom v Nemčiji, pri Čemer so je postavil mogočni Viljem na najniže mogočo stališče, ker je kot vladar ščuval nemškega državljana na poljskega, marveč tudi Slovanom v Avstriji, kar smo že zadostno ožigosali. Za njim je prišel njegov kaneelar Biilovv, ki je rekel, da je zgodovinska misija nemške državo ta, pospeševali germanizacijo povsodi, ter je pokazal pri tem med vrstami tako nekako na razmere v Avstriji. Odkrito napovedan boj v Nemčiji nasproti Slovanom je res vzbudil ogor-čonjo med nami, ali kaj se jo doslej pravzaprav zgodilo proti temu? Slovanski časniki so ros več ali manj ožigosali nemško surovost, obložili Viljema z raznimi prikladnimi imeni, toda na pristojnih mestih, kjer treba govoriti tehtno basodo, so ni zgodilo še skoro nič. Poljaki so ros besneli, ko so jim prišlo do ušes ošabne in hujskajočo besedo nomškega Viljema, ali tu je bil ,Ta\vorski tisti, ki je z nekakega »di-žavnega visokega stališča* vplival na Poljake, da so odnehavali, ko jo bilo treba dati prvi dušek ogorčenosti nasproti nemški objestnosti. In kaj se je zgodilo v državnem zboru ? Edini Klofač ropota po zbornici poslancev ter zahteva odgovora od vlade, kaj da misli storiti nasproti klofuti, katero je pritisnil mogočni Viljem na Marienburgu avstrijskim Slovanom. — Ni čuda, da jo imela potem vlada drzno čelo reči, da sploh ne odgovarja na tozadevno interpelacijo Klofačevo, marveč lo obžaluje ton, v katerem je govoril o zavezniku. Sedaj ko je tudi nemški kaneelar BtiIow dvignil za Viljemom bojno zastavo proti nam, je bil zopet edino le Klofač, ki je ožigosal njegov govor ter zahteval ponovno od vlade, kaj da misli na vso protislovansko akcijo v Nemčiji----- Za Boga, kje pa so drugi Slovani ? Kje so Poljaki, Čehi, Hrvatje, Slovenci, itd., kjo jo slovanska vzajemnost, kfftera bi so bila morala slovesno manifesto-vati ob toh pojavih i/. Nemčije proti nam. Kaj tako velika je slovanska potrpežljivost, da celo ob takih prilikah molčimo ?! Le pomislimo, kaj bi so bilo zgodilo v naši zbornici poslancev, ako bi so bilo pojavilo kaj sličnoga od strani ruskega carja proti Nemcem, ali v oger-ski zbornici, ako bi bil pojav naperjen proti O grom?! .loj, to bilo vika in krika! Manifestacija na manifestacijo v zbornici poslancev, vršili bi se shodi, vso bi bilo pokonci, in ministri bi si belili lase, kako pomiriti nezadovoljno duhove. Ali na primer ako bi so pretilo našim Lahom odkod, da so jim skrivi le las, kako vpitje bi nastalo in kako bi bila vlada hitro v skrbeh, pomiriti jih. Slovani pa smo potrpežljivi, in sicer tako, da še sami ne vemo, kako ! velika je naša potrpežljivost. Ta potrpežljivost je naš velik greh, j kateri nas tepe in šiba, kakor zasiu-! žimo, ter omogoča našim sovražnikom, ; da z lahkoto gospodarijo nad nami. j Sedaj pa so dobili še svojega vrh* , nega zaščitnika v nemškem cesarju. ( Naša nemška vlada molči k temu in rajši pusti nad seboj plavati nemškega | orla, nego da bi plul mogočno proti njemu avstrijski orel; vlada gre za vso-nemškimi cilji, Slovane pa pritiska ob zid ti m lažje, čim manj se brigajo za take pojave, kakor oni na Marienburgu. Da ni Avstrija tako slovanska, l kakor bi morala biti, w\ tem jo kriva j nemalo tudi slovanska potrpežljivost, katera je jedna glavnih opor gospod-stvu Nemštva nad nami. Proti tako potrpežljivim narodom kakor smo Slovani, i je potem lahko govoriti Viljemu in Bii-' lo\vu, kar hočeta. I Slovanski državni poslanci niso bili kos svoji nalogi nasproti bojuemu klicu z Marienbnrga in iz pruske zbor-1 niče, kar slovanski rodovi v Avstriji j živo občutijo. Ljudski glas med Slovani j pač še ni prišel niti približno ne do ^ake veljave; umevno potom, da gledamo razočarani proti Dunaju... Kadar bo volil ljudski glas po-slanco ter pride do tiste veljave, ki mu gre, potom so spremeni človeška družba v marsičem, tudi v narodnostnem boju; potoni šele bodo mogotci /,aman klicali na boj državljana proti državljanu. -Da jo pa sedaj tako, kakor jo, se koncem konca ni Čuditi... Zato beležimo dejstvo, da jo v zadnjih dneh triu m f o* vala nemška surovost nad slovansko potrpežljivostjo. AH se kaj naučimo iz tega?! Aleksej Nikolajevi!! Haruzin. Pred kratkim je izišla v Rusiji knjiga »Krcstjanin avstrijskoj krajni i < go poslrojki- iz peresa gospoda Alekseja Nikolajevima lla- ruzina, kronskega sovjetnika v Petrogradu, j kutero imamo v rokah. Nekateri slovenski . listi so prinesli o tej knjigi, kakor prvem takem pojavu v Rusiji, jako laskave ocene i ter so posebno naglašali natančnost in skrb- | nosi, s katero jo gosp. pisatelj opazoval slo* • venskega krnelo, njegove skrbi ter njegove j stavbe. Jednoglasno se je priznavalo, da so ' Se nikjer ni tako pisalo o nas. Da, tako natančnih proučevanj tudi v domaČi li- , teraturi nimamo. Ker bo gotovo zanimalo I marsikoga, spoznati tega moža dola in učenja, i hočemo podali po članku v »Edinosti* v na- i slednjem kratek opis njegovega delovanja v j Moskvi. ! Aleksej Nikolajevič" Haruzin je bil rojen leta 186 K iz jedne najstarejših in najpleme-| nitejših rodbin tatarskega pokoljenja,. ki sega nazaj do XVI. stoletja. Po vzgoji v do-i mačem krogu je obiskoval gimnazij v Revelu , in pozneje vseučilišče v Moskvi, kjer je po-; slušal naravoslovska predavanja. Dosegši doktorat je privatno študiral pravo, v čemur je dosegel tudi doktorsko čast. Njegovo učenje je bilo temeljilo in energično; za kar se je odločil, to je moral doseči. Zato pa so tudi njegovo znanje priznavali od vseh slrani in častno. V letih 1887.—1888. je preiskoval kir-giško stepo in za tam nabrane zbirke podelila mu je univerza v Moskvi veliko srebrno kolajno. TA TRETJA. Kratkočasna povest. Poljski spisal II. Siciikicvtiez. Posl. Podravski. (Dalje) Mi, slikarji, mu delamo manj na-potja. Včasih dela on tudi reklamo pisateljskim talentom, pa le samo takrat, kadar to zahteva prospeh ^Letavca* in tekmovanje z »Begunom«. Sicer pa je dober tovariš in prijazen človek. Lahko fečem, da ga imam rad, toda ... Toda naj zlodi vzame Ostrinskega — dovolj o njem... VI. Pripravili so me do tega, da sem-tertje zaloputnem z vratmi. Kaka komedija! Od onega časa, ko imam slavo in denar, se Snslovski navzlic mojemu pričakovanju obnaša proti meni naravnost prezirljivo. On, žena, vsi Katričini sorodniki in sorod-nico se obnašajo proti meni jako mrzlo. Prvega večera mi je Suslovski dojal, cla ako si mislim, da jo moje novo stališče vplivalo na njih postopanje, ali • ' ako menim — kar je bilo baje videti , na meni - da jim skazujem nekako : ? milost, vendar kakor sta ona priprav-j ljena žrtvovati mnogo za srečo svojega ' otroka, ipak tudi to jedino dete se moro ! zahtevati od nju, da mu žrtvujeta svojo < ' človeško dostojnost. Mati je dodala, da > j dete bi že vedelo, kje ima v takem slu- ; [ čaju iskati zavetja. Poštena Katrica me j včasih vneto brani, toda ona dva prc- , , žita na vsako mojo besedo. i Kotna j odprem usta, grize si Su- . ' slovski ustnice, pogleda ženo ter kima, j kakor bi hotel reči: »Vedel sem, da j pride do tega!« S takimi praški me j j pitajo od jutra do večera. [ 1 Treba je še pomisliti, da je vse to . hinavščina, ki ima služiti za to, da me obdrže v zanjki, da prav za prav preže ; na mojih petnajst tisoč frankov in da je njim prav toliko mar za to nego meni, dasi so nam vzroki različni. Treba je, cla bi bilo tega konec. Pripravili so me tak<5 daleč, da se mi zdi, da sem res napravil neko neumnost, prejevSi zlato svetinjo ir petnajst tisoč frankov za sliko. VIL Približa se dan moje zaroke. Kupil sem zal prstan v zlogu Ludvika XV., ki pa ni ugajal Suslovskim in niti Katrici, ker tani v vsej hiši o pravi lepoti nihče nima pojma. S Katrico imel bom še dokaj opravka, prodno izrujem iž nje meščanski okus ter jo naučim umetniški čutiti; toda ker me ljubi, se nadejam, da se mi to posreči. Na zaroko nisem povabil nikogar razun švjateckega. Hotel sem, da je prišel v dotiko s Suslovskimi. On trdi na vso moč, da kakor je tudi propal fizično in moralno, a tak podlež še vendar ni, da bi imel zahajati komu v posete... Ni je pomoči! Najavil sem Suslovskim že poprej, da je moj prijatelj pravcat original, sicer pa veleumen slikar in najpošte-nejši človek na svetu. Ko je Suslovski slišal, da moj prijatelj slika mrliče in trupla, je dvignil obrvi, govoreč, da doslej je imel opraviti z rednimi ljudmi, da je vsa njegova uradniška služba bila neskaljena in da se nadeja, da bo »gospod Švjateeki« Svoje misli s potovanja po kirgiški stepi je napisal v posebni knjigi, — V njegovem 24. letu dalo mu je njegovo skrbno ftabrano gradivo priliko, da je spisal jedno najznamenitejših del. To delo se glasi: „Hir-giay Bukecvskoj ordy- v dveh debelih zvezkih. Za lo izvrstno delo ga je vseučilišče v Moskvi odlikovalo z zlato kolajno; drugo zlato kolajno podelilo mu je vseučilišče v Petrogradu. Da bi spopolnil svoje etnografične študije, jo že kakor dijak prepotoval s svojim bratom severovshod evropske Rusije, nadalje v letu 1883. pokrajine domkih kozakov. Po naročilu moskovskega vseučilišča jo potoval 1. 1885 v Transkavkazjjo do Arorata in do perzijske meje. Zatem so se začela samostojna potovanja. Vseučilišče v Moskvi ga je poslalo v Krim, na cgejsko morje in halcidiaki polotok v svrho zoologičnih in anlropologičnih študij. 0. Haruzin jo za Angležem Porbos-om sploh prvi, ki je preiskoval egejsko morje. Lele 1889, jo potoval zopet v Krim po naročilu urhcologičuoga društva v Moskvi in je s tega potovanja spisal dvoje del, — Lota 1891. jo po naročilu vseučilišča v Moskvi v elnografično svrho potoval v Kavkaz. Kakor* nadaljen sad svojega opazovanja in svojih študij v Kirgiški stepi je Haruzin podal Rusom še troje druzih del, V istem lotu je stopil v državno službo v esllandski guberniji ter so je udeležil vseh reform. Kakor človek posebne trudoljubivosti zanimal se je za vsaki pojav v življenju. O dijaškem vprašanju je spisal dvoje razprav. Nadalje je v tej svoji službi spisal dve znameniti deli: ,K antropologiji naselenija Eslljandskoj gub. Revel 1891 g." in »Krest-ljanskoje zemljevladenije v Eslljandskoj guberniji t. I. i II. Revel 1995 g.* Za to poslednje delo podelila mu je carska akademija znanosti v Petrogradu zlato kolajno. Leta 1895. vidimo g. Haruzina v državnem svetu, katero službo opravlja še danes. On zavzema torej jedno najodličnejših mest v uradništvu ter je člen vseh mogočih znanstvenih in učenih društev, tako zemljepisnega, antropološkega, pravnega, naravoslovnega, arheološkega in mnogih drugih društev. Leta 1899. je napravil znanstveno potovanje po Bosni in Hercegovini in napisal znamenito delo: »Bosnija-Gercegovina. Očerki spoštoval običaje, ki so navadni v njih pošteni in skromni hiši... Priznavam, da v tem oziru nisem bil prost bojaz. I ter sem se že od rana pričkal s Švjateckim. On je trdil, da pojete s hlačami v škornjih. Ugovarjam mu, prosim, vneto prosim. Naposled se vda, najavivši mi, da ne vidi nikakega vzroka, vsled katerega bi imel postati bedak. Škoda, da te njegove škornje spominjajo eksploatorov po srednji Afriki, črnila še niso videle, odkar so jih prinesli na upanje od čevljarja. Kaj mi je bilo početi ? Še huje pa je bilo, da je bila glava Švjateckega kakor kak tatranski grič, pokrit z lesom ter polomljen od vetra. S tem pa sem se moral že uzadovoljiti, kajti na svetu ni glavnika, s katorim bi so dalo kaj opraviti na tej kodrasti glavi; za to pa sem prisilil Švjateckega, da je namesto jopiča, ki ga je imel navadno na sebi, oblekel vrlino suknjo. Ubogal me je, toda pri vsem tem je bil videti kakor jedna slik; poleg tega se ga je lotil pravi mrliški humor. (Dalje pride.) \ okkupaeionnoj provinciji Avstro - Vengriji (s kartoju) S. Peterburg 1901 g.« Razun teh tukaj navedenih del je ta neumorni uCenjak napisal še nežteto drugih del in brošur, ki razmotrivajo agrarna, arheo-logicna, etnografična, zoologicna in druga vprašanja. Ravno v sedanjem Času priobčuje v glasilu kneza Uhtomskega v ,S. Peterbur-skije Vjedomosti* krasne članke o nas Slovencih, ki se odlikujejo po skoro pe-dantični natančnosti in skrajni objektivnosti. To je kratek oris plodonosnega delovanja moža,ki se za nas Slovence toliko zanima, ki naš narod tako natančno proučuje in ki se zanima za vse težnjeSloveneev tako,kakor dozdaj Se nobeden Rus. Mi Slovenci moramo biti temu redkemu može, ki seznanja s Slovenci širše rusko občinstvo, vedno hvalo dolžni. Divimo se njegovi učenosti in kia-njajmo se pred njegovo neumorno trudoljubi-voatjo in eneržijo, ki je njemu, še le 38-let-nemu možu, podelila tako sijajno stališče. Namen teh vrst je, seznaniti Slovence s tem velikanom dela in učenja, s tem odkritosrčnim in uglednim prijateljem naroda slovenskega, z možem, ki ljubi naš narod iskreno. Vsled tega moramo mu biti hvaležni in Ce pride zopet na Slovensko, vsprejmirao ga kakor svojega najboljšega prijatelja, kakor svojega plemenitega dobrotnika in podpornika. Drugega mu ne moremo dati v hvalo nego svoje hvaležno srce, in dajmo mu to z veseljem in z odkrito dušo. Dopisi. Kostanjevica na Krasu. — V nedeljo 8. t. m. je naš g. nune opravljal daritev sv. maše pri stranskem oltarju. Med sv. mašo je imel tudi slovesno pridigo, in sicer tako izvrstno, da ja skoro pol ljudstva po cerkvi spalo. Po pridigi je imel molitev po ranjkih, po molitvah pa se je razkoračil pred altarjem in potem je začel rogovoliti, kakor volk v brlogu. Pravil je med drugim, da je bil te dni pri njem neki surovež, kateri ga je hotel ostrašiti. Ali ljudstvo dobro ve, da pri nuncu ni bil nikak surovež in tudi smrkovec ne, ampak da je bila pri njem neka pametna in pobožna oseba, katera je vsem ljudem priljudna, ne pa tako, kakor je pravit g. nune. Nadalje je rekel, da se ne boji ne tistega smrkovcav kateri je bil pri njem, in tudi ne župana in ne podžupana ne šjor pevcev. Amen. Dokler bo on pri nas, je rekel, da ukaže on, pa ne župan in pa nobeden drugi. Hvaljen bodi, Jezus Kristus l Kar je omenil dopis v »Soči* in »Primorcu*, je vse živa resnica. AU kako je kričal naš g. nune, ko je Cital »Primorca* v cerkvi 15. t. m., da ni res in ni res, kar stoji v njem. On da da veliko nagrado tistemu, kateri mu dokaže, da je ono resnica. — Mi smo pripravljeni, dokazat? mu resnico. Naj nam le pove očitno svoto, katero hoče dati za dokaz. Torej na noge ! Povejte svoto, mi smo pripravljeni. Evangelij v Vipavi in okoli Vipave. Zgodovinska črtica na podlagi deloma še neznanih dokumentov. Spisal V. A. Schmidt evangeljski župnik v Goriei. (Iz nemškega rokopisa poslovenil I. K-5.) (Dalje.) Ne vemo, kakšen je bil vspeh te nove prošnje. Drugega posredovalnega pisanja deželnega odbora na kneza ni, kakor tudi ne podrobnega poročila o času do 1584, glede katerih kažejo dokumenti praznoto. Pri brez-primerno brezobzirnem ravnanju z deželnim odborom, katerega knez popolnoma ignorira, bi ne bilo čudno, ako bi bil deželni odbor opustil po prvem brezvspešnem pismu od-poslati drugo kot brezupno. Bil je še dosti močan, da postavi svoj vpliv v deželi proti vplivu kneza na skrivnem, kajti skoro vse je bilo evangeljsko. Ali in kako daleč je bilo to presojanje za odklonilno ravnanje deželnega odbora merodajno, ne vemo. Na vsak način pa so bili ti štirje izgnani iz sod:Jje vipavske, ali mogel jih je drugače, ako to tudi naravno ni odgovarjalo namenom kneza, deželni odbor držati kje drugie v deželi. ,Pixenschiffterjaa so v novem drugem ukazu knezovem že tako popolnoma pozabili, bodisi da je bil res odšel ali da je dejanski Domače h razne urice. Osebna Test. — Kancelist pri okrajni sodniji v Komnu g. Leopold Bekar je imenovan oficijalonr pri isti sodniji. Pevskemu in glasbenemu društvu je daroval »Nekdo«, ker se ni mogel udeležiti slavnosti v Rihembergu preteklo nedeljo, 2 kroni. Dalje je daroval g. sodni adjunkt H. Lasič v Ajdovščini znesek 20 K. — Hvala l Želimo mnogo posnemovalcev l Goriški deželni zbor je sklican na soboto dne 21. t. m. Seja bo popoldne ob 5. uri. Vspored jutri v »Prini.* Mlini ljudskega poneumnenja. — V Četrtek je »Slovenec* v polni resnosti svojemu čitateljstvu na krožnik položil sledečo grozovito vest: »Mlad duhovnik iz kolegija St, M5-v na otoku Trinidad piše svojim sla-rišero v Burtsscheid: Ljubi stariši! Prvi parnik, ki odide odtod po groznih dneh v Martiniquc in St. Vincent, naj vam ponese vest, da še živim. Potresi niso prišli do našega otoka. Seveda še ni vsega konec, a Trinidad je precej varen pred vulkaničnimi izbruh! V našem kolegiju v K. ;rtiniqau je bilo 25 patrov in bratov; kolegijev ni več in sobralov menda tudi ne. Mogoče, da je kateri živ, ki v trenutku katastrofe ni bil v mestu. Pokončanih je tudi 60 sester. Grozna so poročila o sprijenosti prebivalcev, ki so došla k nam. Kriva je vsega francoska vlada, ki je glede vere tako nemarna. Ste li slišali, da je na Martinkjuu brezbožna svojat na veliki petek norCevaje križala prašiča in zopet drugega na veliko nedeljo gnala po mestu »kot ustalega od mrtvih*? Culi smo, da so pripravljali tudi za Vnebohod nekaj enaeega, pa ni bilo treba. Katera civilizirana vlada more mirno gledati, ako sprijeno ljudstvo konja obhaja s hostijoll* Tem neumnim izmišljotinam, ki nosijo pečat blaznosti na sebi, priložil je še »Slovenec* svojo modrost, ki se takole glasi: Božji mlini meljejo počasi, a sigurno! Duhovniki okrog »Slovenca* so torej prepričani, da mladi duhovnik s Trinidada ni lagal, in daje temveč proti vsakemu dvomu dokazano, da so v nekem mestecu francoskega otoka veliki petek križali prešiča, da so na veliko nedeljo prešiča po mesto okrog gonili, češ, zdaj je zopet od mrtvih vstal in da je nekje sprijeno ljudstvo konja s hostijo obhajalo. Ljudem, ki slepo prisegajo na »Slo-venčeve" gospode in ki nimajo niti toliko in ožgan v svojih bučah, kolikor jih imajo pi~ ščeta v svojih glavicah, bodeš brez vspeha dokazoval, da'Gospod Bog v nebesih ni dobiti za lake oslarije,. kakor jih poroča mlad duhovnik s Trinidada svojim starišem. Brez vspeha bodeš ti množici, ki na vsako teleta-rijo ljubljanskega „S!ovenca" prisega, dokazoval, da bi bilo postopanje Boga, Ce je otok Martinik res tako kaznoval, kakor mu je podložil naš »Slovenec", silno kriv/čno, ker bi božja jeza ne delala razlike med nedolžnimi in krivimi, in da bi bilo to postopanje tudi nekatoliško, ker je tik zastopnika vlade na Martiniku poginil tudi katoliški škof, in ker med maso dragih vipavskih protestantov mirno, brez posebnih verskih manifestacij živel ter se zgubil med njimi. Morda so upali glede naših štirih na jednako uspavanje prenganjaine besnosti, ako se. odslej niso kazali malo ali nič. Vsekako pa si je na to, ker so se doslej držali trdno evangeljsko, komaj prav misliti. Iz poznejših dokumentov razvidimo, da so bili L 1584. še v Vipavi. Patrijarhu torej niso prišli v roke. Za gotovo smemo vzeti, da tega, da so ostali v deželi, niso prodali s tem, da bi bili odstopili od svojega verskega prepričanja, marveč da je bilo to tih uporni posku3 proti knezovi krivičnosti, kateri je deželni odbor rad trpel. Izmed istodobnih virov nahajamo to preganjanje iz leta 1581. samo v že omenjenem delu Andreja Solzingerja o evangelj-skih izgnancih. Omenja naša štiri imena z nepoznanim „Pixenschiffterjem* vred, in pravi, da so bili pregnani, kar je pa neresnično; preganjanje iz 1. 1581. torej ni ostalo neopaženo. Krogi istega pa niso mogli biti posebno veliki, ker ve o njej le Sotzinger, dočim Valvasoz ne poroča nič o njem. Ceda naj bode zadeta s tem, da se jo je oropalo pastirjev. Distl pa je bil in je ostal tu, ne da bi mogli povedati, kako je mogel to izvesti nasproti duhovnikom in je tam med drugim poginil cel koš menihov in cela košara lenih nun! O vsem tem bodeš ti množici brez vspeha govoril, prijelo pa se je bode za dolgo vrsto let prepričanje, da so liberalci na Martiniku Boga skrunili, in da jih je zategadelj pravični Bog kuhal v razbeljeni lavi. Po vaseh pa se bode čez nekaj let stvar po kakšnem zvitem »božjem mlinarju" še bolj zavila in pričela se bode govorica, najprej bolj skrivnostno, potem pa kar očito, govorica, da so slovenski liberalci na velik petek, norCevaje se z O Irešenikom, hrvatskega prašička na križ pribili, in da so s hostjo konja obhajali. In taka lažnjiva govorica je na deželi posebno pri volitvah na-brušeno agitacijsko orožje, kar posebno dobro vedo v uredništvu .Slovenca*. In prej kot ne je ta kalna gospoda v prvi vrsti s te ' iterem so bila tri pisma, ter ga pr^il, j naj malce drži. Med tem pa se je zagnal v [ Sočo. Mor;' pa je bili precej mrzla, ker je kričal pridno na pomoč. Pomoč je tudi prišla, ker so kandidata samomora po barki potegnili iz vode in spravili na suho. Prenesli so ga na to v bolnišnico. I Bfcrilje «¦ Dobravlje. Veselica bral- ' \\(-%x in pevskega društva iz Skrilj in Do- I tiravelj, ki se je imela vršiti dne IG. t. m., se bo vršila dno 0. julija v nedeljo. Program j se objavi pravočasno. Toliko m znanje slavn. [ občinstvu. j [ Bralno In pevsko društvo v Št. An- ttrtsžu priredi v nedeljo dne 22. junija ve- J selico s plesom v prostorih g. Jos. Nanuta. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Fr. I LVrjančič: .Pozdrav!*, poje mozki zbor. 3. k. p',. Zajec: .Rojakom", poje možki zbor. 1. S. Gregorčič: »Domovini*, deklarnacija. 5. K. Komel: .Primorska straža", poje možki zbor s spreniljevanjein vojaške godbe. 6, F. : S. Vilhar: .Sloveuac i Hrvat*, poje možki zbor. — Pevske točke vodi g. Enil Komel iz (Sorce. Med vsako točko vsporeda svira vojaška godba razne komade. — Začetek točno ob 4. uri in pol. Po končanem vspo-' rc>du ples, kateri traja do polnoči. Vstopnina: K veselici 10 vin., sedeži 20 vin. Vsak plesni k'uuad 20 vin. — Zvečer bodo veselični pro->'iinsko mastjo in nadomestili. Pri veselici t Rlhembcrgu je plača! nekdo ,i K, ne da je dobil za to vstopnice. Kriva na tem je gnječa. To se je sicer naznanilo i^ z odra pri veselici, ali nikdo se ni oglasil. Zalo vprašamo tukaj prizadetega ude-iežnika, kaj naj se zgodi z onimi 3 kronami, ali naj se vrnejo ah porabijo v dobrodelne namene? Prosimo odziva. Rrczpo^ojtto prvo mesto, bodisi kot primesi zrnati kavi, bodisi kol nadomestilo i ;..; ;;t!¦ gr<1 dandanes Kathrcinerjevi Kneippovi f .sla.ini kavi. To pa zato, ker ima poleg drugih prednosti samo ona vonj in okus zrnate kave, o čemer priča mnogo izreči! prvih avtoritet. Slavni profesor pl. Pcttenkcfen se . izjavil: ,Po svojem kavi podobnem i ft;:u b is t v en o presega vse druge kavi ne ¦¦:ir."galc*. Drugi pravdo: .Jako intenzivno | u-a vonj in okus žgane zrnate kave*. .Njen \ '<<•¦'<. je posebno krepak, podoben kavi m ¦:ist*. ,V dokazni množini ima aromatske sestavine, kakoršne ima tudi zrnata kava*. »Mnc^leri poizkusi so soglasno izpričali, da t jo je t;;oči označiti kot izdelek, ki se zelo srj bliža zrnati kavi*. .Po vsebini aromalskib I snovi je Kathreinerjeva siadna kava v užitni f vrednosti zelo podobna pravi kavi* itd. itd. i 7a[q je umevno, da prihaja ta kava čirodalje -olj priljubljena in da jo že v obče rabijo in udomaC-ujejo kot tečno in zdravo rod-i binslto kavo. | 50.000 kron znaša glavni dobitek lo- | terijo glediščnih igralcev. Opozar-i jamo fiiutelje, da bode žrebanje nepre-I klicno dne 19. junija 1902. — ! Posamezni dobitki se izplačajo v gotovini z 10* odbitkom. Razgled po svetu. DržftTnl zbor. (Dalje.) — V sobotni seji poslanske zbornice je posl Mazorana tekom razprave o zakonskem načrtu glede davka na vozne listke tožil, da še ni določeno, v kaj se bodo porabljali dohodki novega davka. Govornik je priporočal, naj bi diurnistom tudi za časa vojaških vaj tekla j plača. Finančn. minister Bdhm - Bavrerk je povdarjal, da so letni prebitki državnih financ I vsako leto manjši, vsled česar je treba misliti na nove davke. Dohodki davka na vozne i listke da so proračunjeni na 11,400.000 K. Nasproti tem novim dohodkom pa bodo novi J sfroški jnašali: 5,600.000 kron za zboljšanje plač diurmšto^ pokojnin, a dohodki se vsled odprave mitnic zmanjšajo za 2 milijona kron. Od novega davka preostajalo bo torej kakih 650.000 kron, s katerimi bo treba po- ] kriti stroške za regulacijo plač sodnim avskul-tantom in Se druge stroške, tako, da bomo imeli še primanjkljaj, ako davek na vozne ne bo nosil vetih dohodkov. Minister je menil, da bo zakon o regulaciji plač diurnistom mogel stopiti v veljavo dne 1. avgusta t. i. Koncem seje je priporočal posl. Scho-nerer, naj bi se zakonski načrt glede pogodbe s podunavsko paroplovno družbo postavil na dnevni red še le v jesenskem zasedanji, da se bo moglo do tedaj priti na j čisto v stvari, poneverjeni v tej družbi. Izjavil I je potem, da, ako bo vlada po vsej sili skušala izvesti svoje načrte, posluževali se bodo Vsenemci nasilstva proti nasilstvu. 16. t. m. je imela poslanska zbornica zopet sejo in je bil med došlimi spisi tudi nujni predlog posl, Schreiterja in jedna interpelacija posl. Vukoviča. Posl. Schreiter poživlja v svojem nujnem predlogu imunitetni odsek, naj kaj sklene glede vprašanja, da bi se smelo sodnijsko postopati proti Schalku in J Klicmannu, katera dva toži posl. Wolf radi I razžaljenja časti* Posl. Vukovič" pa je niini-j sterskega predsednika interpeliral radi obno-| vitve trgovinske pogodbe s Srbijo, J Zbornica je prešla na to v generalno raz- 1 pravo o zakonskem načrtu, tičočem se davka I na vozne listke. Poročevalec manjšine, posl. Gorici, je nasvetoval nekatere spremembe k temu zakonskemu načrtu in je predlagal, da se istega vrne odseku. Zbornica pa je ta predlog odklonila in je sklenila zapričeti podrobno razpravo. Mej došlimi spisi 17. t. m. je nujni predlog posl. Steina in tovarišev, s katerim poživljajo vlado, naj ukrene vse korake, potrebne za ustanovitev ministerstva za javna dela. Ta nujni predlog so pridejali drugim že uloženim nujnim predlogom. Posl. Ba-rculher in tov. so stavili predlog, obsegajoči devet paragrafov, tičocih se zagotovljenja nemškega jezika kakor državnega jezika v zmislu zahtev Vsenemcev. Posl. dr. Zafron, Borčič, Vukovič in tovariši interpelirajo ministra za trgovino radi podpore malim par-nikom za kabotažo, izlasti dubrovniške paro-plovne družbe. Minister za poljedelstvo je odgovarjal na celo vrsto interpelacij. Zbornica je na to nadaljevala razpravo o zakonu za davek na vozne listke. Poročevalec manjšine Hybeš je utemeljeval svoj spreminjevalni predlog k § 1, naj se od potnikov I. in II. razreda pobira davek 50* na vozne listke. Priporočal je ta predlog, ker bi po istem revnoji sloji bili obvarovani pred novim bremenom. Zbornica je sprejela zakonski načrt o davku na vozne listke v vseh treh čitanjih. Vsprejeti so bili tudi predlogi poslancev Grossa, Kathreina in Novvaka, vsled katerih bo novi zakon o davku na vozne listke moral stopili v veljavo istočasno z zakoni o odpravi mitnic, o odpisovanju zemljiškega davka in o povišanju rairovin. Koncem so posl. Klofač, Krempa in tov. predložili interpelacijo radi govora grofa Bu-lowa v pruski gospodski zbornici tekom razprave o zakonskem načrtu za ponemčevanje Poznanjske. Interpelacija pravi, da je Biklovv v onem svojem govoru vspodbujal avstrijske Nemce na boj proti Slovanom. Avstrijski državniki da ne bi smeli pozabljati, da Avstrija ni nemška država, marveč zveza posamičnih držav različne narodnosti. Interpelacija povprašuje, da-li dr. Koeber pripoznava to zgodovinsko dejstvo in da-li je pripravljen isto javno zastopati kakor odgovor na izvajanja grofa Bu'owa. Posl. Antonelli je interpeliral minister-skega predsednika radi regulacije vodovja na meji med Goriško deželo in Italijo. Posl, Klofač je na to opozarjal zborničnega predsednika na svojo, v istej seji predloženo interpelacijo radi govora nemškega kancelarja grofa Bulowa v pruski gospodski zbornici. Govornik je nadaljeval: Grof Bfilovv je rekel med drugim, da nemški državi pri- pada naloga, da povsodi podpira germanizem. I Te besede so poziv, ki gre preko mej nem- 1 škega cesarstva, ki se obrača do avstrijskih I Nemcev in dokazuje, da je tudi nemški kan- I celar dvignil vsenemško zastavo. Ministerski J predsednik se je na način, ki kaj dobro I označa avstrijske parlamentarne odnošaje, I branil odgovoriti na mojo interpelacijo glede J govora cesarja Viljelma v Marienburgu. J Ako sem v dotični interpelaciji rabil J ojstre izraze, bil sem opravičen po dejstvu, I i da je kronani Marienburški govornik zadal s J : svojimi besedami slovanskim narodom plusko J j v polni obraz. Da ne škandaliziram diploma- I I tov, hočem si za takrat natakniti rokavice; j in radi tega prosim predsednika, naj mini- j sterskega predsednika opozori na mojo inter- j pelacijo in i»«j ga vpraša, ako bi ne bUpril volji odgovoriti mi jutri, da se bo prebivalstvo moglo prepričati, da avstrijska vlada j nikakor ni pri volji delati ,pour le roi de Prusse* (za pruskega kralja). (Burno odobravanje od strani čeških radikalcev). Predsednik je obljubil, da ministerskega predsednika obvesti o vsebin« Klofateve interpelacije. Posl. Steiner je prosil predsednika, naj posreduje, da gosposka zbornica že v petkovi seji reši zakon o trgovini na termine. I Gospodska zbornica je dolžna varovati se pred sumom, da je pod vclekapitalistiško-¦ židovskim vplivom. Predsednik je pripomnil, J da je predsedstvo gosposke zbornice avto-. nomno; vendar hoče ustreči želji poslanca I Steinerja. J Nato je zbornica vsprejela petero za- j konskih načrtov o prodajanju državne lasti, i zakon o odpravi mitnic in od gospodske zbornice sklenjeno spremembo termina, kdaj stopi ta zakon v veljavo. Na to je zbornica rešila v nujni razpravi več stvari, ki se tičejo podpor bedo trpečemu prebivalstvu. J Včeraj je bil državni zbor odgoden. Deželni zbori so sklicani, in sicer j dalmatinski na dan 33,, tirolski na dan 25,, vsi drugi pa na dan 31. t, m. - litrski deželni zbor. — Deželnim glavarjem za Istro je imenovan komendator dr. Gampitelli, namestnikom pa dr. Slanger. Deželni zbor je sklican na dan 21. t. m. v Koper. Minister Rezek ostaja, po včerajšnjih poročilih, pri svoji demisiji. Vsa prigovarjanja od strani vlade kakor od češke strani so ostala doslej brezvspešna. Morda se pa vendarle uda,! V Carigrada je napadel 16. t. m. na javni ulici neki Albanec polkovnika Ihsam bega, generalnega nadzornika cesarske medicinske šole, ter ga usmrtil s streli iz revolverja. Morilca so prijeli. Vzrok je baje maščevanje. K novemu tiskovnemu zakonu. — Danes se vrši na Dunaju shod vseh dunajskih časnikarjev, da izrečejo svoje nazore o novem tiskovnem zakonu. O tiskovnem zakonu. — Kar je v novem zakonu novega, se da označili takole: 1. Kolportaža je svobodna za časopisje in brošure, ne pa za knjige. 2. Popravkov ni dolžno sprejemati uredništvo več v vsakem slučaju, nego more zlorabljenje in laž onemogočiti ter se teroriziranja ubranili s sodiščem. 3. Odpravi se objektivno postopanje. Časopisje se vzame kompetenci drž. pravd-ništva, konfiskacije so proglašajo le v izjemnih slučajih, pri žaljenju Veličanstva pri nenrav-nosti, bogokletništvu ild. Novo je tudi, da sme imeti vsaka rubrika lista svojega odgovornega urednika. 4. Važna je tudi nova določba glede postopanja pri tiskovnih žaljitvah. Take žaljitve v časopisju se namreč v bodoče odvzamejo porotnim sodiščem ter dodeli posameznim sodnike*-*, ker se smatrajo le še kot prestopki in ne več kot zločini. A sodba se mora vedno glasiti na zapor. Posebno hude so določbe glede posezanja v privatno življenje. V splošnem se naglasa v novem zakonu osebni moment, tako da bo moral vsak žurnalist in dopisnik osebno jamčiti za svoje trditve. Po objektivnem postopanju je mogel biti list večkrat obsojen, a pisatelj kaznovanega članka je ostal neprizadet. Kaznovani so bili le abonenti, ker lista ali sploh niso dobili ali močno obskubljenega. Vendar pa je določba glede nenravnosti in posezanja v privatno življenje jako nevarna, ker je odločilno v takt slučajih individualno mnenje sodnika. V splošnem se naslanja Koerberjev novi tiskovni zakon na ogrski zakon ter je kolikortoliko modernim razmeram prikladen. Ako bi se bil Koerber posvetoval z žurnalisti, bi bil novi zakon v marsi- čem še praktičnejši. Koerber je pa žurnaliste ignoriral, zato bo imel državni zbor — zlasti pa bodo imeli poslanci žurnalisti — še precej dela, da novi zakon očistijo in opilijo tako, da bo vztrezal docela. Marija se je prikazala. — Pri mestu Lassoferrato (Ancona) se je prikazovala na nekem hribčku vsako noč Marija. Pobožno ljudstvo je hitelo v velikanskih množicah na kraj milosti, dajalo je uprav ogromne darove za zidanje cerkev na tem prostoru itd. Obla-stvom se je pa ta božja pot in prikazovanje Marije nekam sumljivo zdelo. Nastavila so za skalami hribca več redarjev, in ti so videli, da je madona, ki se je pojavila v bengalični mči, papirnata punica, zavita v pisane cunje in nataknjeM na dolgo palico. Sultan Abdul Hamid. — Turški sultan je menda zopet bolan. Duševno gotovo ni popolnoma zdrav, saj voha povsod in vedno zarote. Sedaj je dal zopet zapreti celo vrsto višjih dvornih uradnikov iz bližine princa j Jussufa Issedina, najstarejšega sina sultana | Abdul Azisa. Baje so bili zaroteni proti sultanu I Tudi proti drugim dvornikom se pripravlja nevihta. Razni princi so v nevarnosti, | da jih vtaknejo v ječo kar nenadoma. | Vse to jo delo različnih sultanovih ogleduhov, ki si izmislijo vedno kaj novega, da se sultanu prikupijo. Najpodlejši vohun je poveljnik sultanovega gradu in vilji ječar Hadži Ilassan paša, ki je pa že precej svojega ugleda izgubil, ker je obdolžil celo naj-poslušnejše cesarske prince nelojalnosti. Sul-I tan teh obdolžitev ni hotel verjeti, zato pa je sedaj višji ječar izpodkopal razne višje uradnike z isto obdolžitvijo. To pot je Imel več sreče. Uradniki so vsi v ječi. Sultan Živi v večnem strahu, da ga hočejo zarotniki umoriti, zato je vohunstvu jako dostopen. Bolcurlju in Rusija. — Pred kratkim je bi! bolgarski knez Ferdinand gost ruskega carja. Sprejet je bil jako prisrčno in s seboj je nesel prepričanje, da ostane prava zašcit-nica balkanskih Slovanov edino le Rusija. »Novojo Vremja* pile: Prihod kneza Ferdinanda je nov dokaz prisrčnih razmer 1 med Rusijo in Bolgarijo. Šest let je minilo, odkar je priznal car ruski princa Ferdinanda bolgarskim knezom. Kako malo časa je minilo odtlej, a koliko se je med tem v Bolgariji izpremenilo! Izginila je žalostna pošast SUmibiilovega gospodarjenja, in mlada dr* a »duje krepko pod vodstvom W -.^a, ki Bolgarijo kot svojo domov wo, dasi je sin tuje zemlje. „Sv«5t* piše: Važno je, da vlada med Rusijo in Bolgarijo popolna in prisrčna edinost, in potem bo vse, kar storita skupno, slovanstvu na korist. In ta edinost živi in o tej prisrčnosti ni možno dvomiti več. — »Birž. Veiomosti* pišejo: Nasproti sobranja se v Sredcu kmalu postavi spomenik carja Aleksandra II. — spomenik, ki bi govoril večno, da je vzrasla svoboda Bolgarije na poljanah bolgarskih, katere je namočila ruska kri. Razumljivo je, daje najvišji voditelj našega bratskega naroda želel, povabili Rusijo osebno, da se udeleži sveča-nostnega razkritja tega spomenika., Istotako prijazno in veselo pozdravljajo prihod kneza in njegovo vabilo tudi vsi drugi veliki ruski listi. Rusi o pruskem nasilstvu. — „No-voje Vremje* naglasa, kako velikansko važnost pokladajo Nemci poljskemu vprašanju. Cesar Viljem ni pozval le svojih Nemcev na križarsko vojno proti Poljakom, marveč se je rbrnil tudi do Nemcev v Avstro-Ogerski. Pruske Poljake njegov govor vzbudi le še k večjemu odporu za svoj jezik in narodnost. Govor Viljemov ne bode v prospeh nemške stvari..... Da bi le tako bilo l Naj bi Rusija odpravila sleherni vzrok za poljsko mržnjo do nje! Ta mržnja kruto moti pravo slovansko politiko! Celil povsod. — Komaj se je bila raznesla grozna novica o tisti strahoviti nesreči na otoku Mar t in i ku, že se je odpravil tje tudi d ., inžener Jul. Berta. Odpotoval je s parnikom severonemškega Llovda »Kron-prinz Wilhelm* do Novega Jorka in od tam dalje. V »Narodnih Listich* od torka čitamo že zanimiv podlistek iz njegovega peresa. Buri. — Devet, Bolha in Delarfv pridejo,* kakor smo že povedali, v Evropo. Obiščejo najprvo Kru.jerja. Potem pojde Devet v Italijo, Avstrijo in Nemčijo, Bota pojde v Belgijo, Holandijo in na Francosko, Delarev v Rusijo. Na Dunaj pride Devet v decembru. V Transvalu se je podalo 11.225 Burov z 11-843 puškami, y Oranju pa 5395 Burov s 5280 puškami. Novejše vesti. — Angleški kralj, ka- . teri ima biti v kratkem kronan, je zbolel, in je bolan nevarniše nego se je mislilo prvotno. — Prusi tudi s Švicarji niso zadovoljni. Grof Pfikler je govoril v Berolinu, da treba poslati v Švico med .gaunerje* in lumDe nekaj pruskih regimentov, da napravi iz njih Melwas Ordenlliches*. To je vsenemško! — V Nflrnbergu so praznovali 50-letnico ob- . stanka germanskega narodnega muzeja. Poleg je moral biti tudi nemški cesar, ki je tudi govoril, seveda strašno vsenemško J Trgovina z železnino „MERKUR" PETEii MAJDIČ ¦v Oelj-u., Ora-šlfcsL cesta šte-v- IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. W9* Toraaže-va žlindra, najboljše umetno gnojilo- "f* * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *• Postrežba točna. Cene nizke. se učenca ali praktikanta za modno trgovino. Ponudbe sprejema J« Zamik v Gorici v Gosposki ulici. Najboljše sredstvo zoper Karo! praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnopobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ščurke se dobiva \m i krono in K 1-50 v škatljicali pri Otonu Ho-iimiinu v Radovljici - Kranjsko. ^m^^^^^^^^M^^^^m^M^^M^M^t^^^M^^^ Nova knjiga! -*& 3m~ Nova knjiga! Koncem junija t. L izido knjiga: Na novih potili. Almanah. Izdala slovenska mladina. Poleg velike množine belotrističnega gradiva bo obsegala knjiga nekaj zanimivih znanstvenih študij. Zastopane bodo poleg najboljših slovenskih modernih pisateljev tudi nekatere mlado, dobro moči. Knjiga bo obsezala 208 strani j in stala I K 70 v, s pošlo 1 K KO v. Vsem prijateljem slovenske literaturo knjigo že sedaj toplo priporočamo. Naročila sprejema stud. pliil. Davorin Mastnak, Dunaj, imivcrsitcto. 1 Dobre ure in po ceni! r 1 v prva \$\ arn". -r..fn:rr: Jaiii-.lvoin 1 t:r v M^stn 'Brun 1 >. Hanns Konrad, | 1 mK II«! er ter Eto:« Most r'U'Am 1 $ft i-;i lir m ii. niklja fl. r.T>; :i:.B :.-M);M.-lriri :; i>iii:i!r>r.\ iz niUja | I 'lw. 1,,- .¦ i„!U.»v..n Ihistrovan i ni i. !v;L'n,-;''j.'I,i3B.S;i. /:lftt(Mij! I *m®mmmmmmmmmmm^m®wmmm®m$$ mil ¦ I. I,u. xz Za vsakega nekaj!!! se dobi v zalogi tvrdke g. %ov\)\\{ = jopica, Gosposka ulica št. 7 prva in edina slovenska trgovina za modno in drugo blago Najbolje, največje in najceneje skladišče vsakovrstne«;« perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopi«; za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životnikov (mo«ieic<>v«, solnčnikov, pihalk, dežnikov, blusen, spodnjih kril, divnih okraskov za obleke in vseh potrebščin za vezenje. Priporočevalno najbolje kupova-lišče za gg. šivilje in gg. krojače. Naročila za izdelovanje perila (za gospode) in modercev po vsaki meri in zahtevi se izvršujejo točno. X Pfaff-ovi šivalni stroji bSNT- so najbolji. ^m'lJ To >1>3; kupe«: sii-cr o vsakoni izdelku in «>.l vaak«>-_'.i a-viifii. ki navadno nili ne ve k:;j je bivalni sln.j. in Že ae v«.« kako >e apel'.' nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, leda mi smo «.»¦. na';i ve,' kot 20-It'tni posUiiSuji raznih tnviiruiškils Mrnii-v *.< jnvpn.-.vli. da so res Pfaffovi šivalni stroji iiajl.nlj ti-fu^ui, ter s«; mvrih «• ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffouim. ' Pfaffovi šivalni stroji Smip" I(,'lellli Jc,w 5e m,n" Pfaffovi šivalni stroji srffS;;Sl-ZA ,i0i!1:1'"ri,,,H i:i wm^ '"¦ Pfaffovi šivalni stroji ^^2)^1™^^S; __________^^LJ Pfaffovi šivalni stroji istt iSo'ItT"l*,k"'"""^ Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove Šivalne stroje. ¦ Ifaffovih šivalnih in drugih strojev y Borioi via luniGipio štev. 1 SAUNIG & OEKLEVA. Popravljalniea Šivalnih strojev, drokoles Imnsksi ulica 14. • e katerega se je prodalo i Iijona komadov, se dobiva svetovni razstavi v Čikagi t odslej pri meni za nizko cen samo kron 2-40 ^ ^ wn\\mt%tk\mw* atere treba naPreJ* poslati, bodisi za kron 2-60 franko, ali proti 9 • lllIKrilKKIIll P°vz«tju 40 vin. vcc. Prednost tega nenavadnega mikroskopa je, da ¦__________"""¦ se vsaka reč vidi do 1000-krat povečana. Vidi se prašne mreese "^^"^"^^mamm^^mmmmmmm ter za oči sploh nevidne živalice v velikosti zelenega hrošča. Ne-(pOVeČeV«alHO SteklO) oMuMln'» potreben je pri botaniki in-naravoslovju ter aparat, ko-....,.,. , . jega se je že damo želelo za F«S5no rabo za preiskavo ponare- jenih jedil ter pokvarjenega mesa. Vodne živalice, kojih ne vidimo s prostim očesom, se vidijo z mikroskopom, kako živahno srouJejo po vodi. Razun tega je aparat tudi pripraven za kratkovidne, da lahko^čitajo najmanjše pisave. - Uolji mikroskop kateri poveča do 2500-krat, skupno z mnogimi ^f"*'"™^^ - Navodilo je pridjano. - Kajfi- 32LT* *? ?-' S Jim re, v,dl v vLke d.alJave- z akromaUčnimi stekli, s trikratno medeno cevjo v elegantni Satulji za samo 5 kron. - Razpošilja A. F«Jt, Dunaj, V/z. Matzieinsdorfetstrasse 7G. Naznanilo. Z ozirom na to, da se ta mesec preselijo e. kr. okrajna in okrožna sodnija, c. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi svojo dohroznano gostilno !3Pri zlatem križu" (pri Lizi) v Kapucinski ulici katera je preskrbljena z dobro ku-liinjo ier toč.i izvrstna bela in črna domača vina. Preskrbljeno je s sobami za preimči;ča Um' :- hlevi za koifje in vozove. Svojim rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča udaiii Ivan Katnik, lastnik. rndpb-ani priporneu j> Corici in na d ti iljt- po uponl.i .[i. il. i 1. / ¦ i u»i m .'iT. n.iol.i i/n , i.dl..i.Im< jp nijiolj', .i 'iln. it,,- v In, n Ut l m m-I 'vo /l I.. <-, /d.HI.I.J l/p .1 !•!,!< I (I " "I I"' IkEII ,'1'vf 4 I IlIlIK J> l! It ti .1! . UI/ lil II V l.olj".> ,i liliui -mi-dv.. / 7..I. I... »i n.li.i t .1.1 ¦ io.ullIU -II. 'o Mil. i. 'UI. VI I II. I.p /.lU/.lllf. -o. dcn.r takoj vi ml« ,. In n 1.1 i J.. »I, o i.in ti « p(.poln.»t»a /idnvl^ii ( ,- < ! i,-.. ki 11» m dna k ? "il>. »i k..n.'oii KI ! ' „,-i d, i i k 7 I o '[..ii. |.«i 1 koi uda JU v n m , W»i do. ii.ivrforM) vin inv/i'ji l>t) vin v i, , klivni z-1'.-a H.F«llb.l>in jlllll. "T r «¦ f 1«< t ¦ prodajalnico jestvin. i V zali.f.'i iin:i kav«- vs-h vr.-i, rnzliian' mi.!,.- i/ M!ij'lič«vr:.;i mlina v Kniiiju, uii.Iiilji« ima tudi i t/in»vr-tni' pijiicc, n. pr.: fi-ain.Mi-ki ^'n^na,*, pti ;tiii kranj-ki hrinjcM .•, i|..ina,"i triijiinovcc, fini nun, nizliriia vina, ^..nižii-tr iricnf.. Ciril -M« ImiJi.vo kavo in Ciril-M.-:..(lMv.» mil.) t.-r '/.incniili Cfiiah '/. i>iili('riiiii spi.".tnvanji'in Josip Kutin, Irp.iiT \ Si-iiiiMiKki ulici St. I v ¦ istni iiiii, kj'.>r je .Tr^ovhka "d.rttia zadrtima . Čistilna voda > > > > L „Reale" i/, vrelcev Mathias, lastnina je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot n.ijboljo čistilno sredstvo. Odlikuje se i trli množine soli (Jiauber in grenke soli, katero ima v sebi ter i- svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za (roricn : Lekarna G. B. Pontoni. Anton Potatzky v Gorici. j >a M-..H ltiiHtidJu '. I TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO Najcrnrjc kupovališcc nirr.bnrikeGa in dr„- i;i , biaga ter tkanin, prpjo in nitij ; S za pisarnice, kadilce in popotnike. ; Najb(»ljšo Šivanke za šivalne stroje, f potki-m^c-im: j za krojače in čevljarje. x S^ctinjice. .....Kožni >enci. — .Mašiu* j kuj ižict'. Hišna obuvala za vso letne Gase. To sf lin t. s:: Semena za zelenjave, trave in detelje. \>.j;-..:;.> <.-krl«;jcn:i :':il>-a za kramarji1, kti.-::;,-.rji1. jn-i'ihija'c.> p«'ji:nli«> s iti trdili tor na deželi- t :>> S Prva slovoiisk.t odlikovana krojaška delavni«'« v Cioi'i<'i. r^ Anton Krušič \&l,^s/ krojaški mojster in trgovec v^s^fe^ ^^^^ Vrtna ulica štev. 26. Izdeluje vsakovrstno možke obleke po vsakem kroju ter za vsaki stan. tnia tudi bogato zalogo domačega In angleškega stiktui iseh vrst za vsak U-tiii vas. Blago ]e Iz itajholjšiU lo^aren tvv udno sveže. Izdelke iz blaga lastne zaloge jamči. jg^^^^^^^^^^^^^^^.^^^^^^^^^^^^^ Žrebanje dre^i. Srečkanje nepreklicno 1». junija 1!MK». Loterija yledaliških igralcev (gtumaccv) 1 glavni dobitek po 50.000 K I » * 50C0 1 » 3000 :.' glavna dobitka - 2000 ¦> ¦"> dobitkov - 1000 » 10 > 500 v. S>0 ? * 20O » ('»() t- 100 r- 100 » 50 : 800 * t. 20 t- 3-"i()0 p 10 srečke po 1 krono (J. GentiH, V. A. J-na, Mifliolstliilter & Co. in A. Piiicherle nu*njaliilce v CJoriei. '/si dobitki se izplačujejo od zalagateSjev s 10 L odbitkom v gotovem denarja.