KARANTANUS: 0 »Našem rodu", ki nekaterim ni po godu. »Naš rod« je slov. učiteljstvu zelo pri srcu. To razvidimo iz raznih člartkov v zadnjih številkah »Učit. Tov.«, to slišimo tudi na učiteljskih zborih. Saj po pravici. »Naš rod« je zamislilo (sicer nekoliko drugače, kot je) naše učiteljstvo; zanj je šlo na delo in našega učiteljstva uspeh je 24.000 izvodov tega lista. Vse priznanje tudi uredništvu, ki lista ne urejuje šablonslki, ga ne neguje le iz nalože« ne dolžnosti, ampak z ljubeznijo in stremljenjem, da bo list čim kvalitativnejši. Mimogrede — ni doslej obeh popolnih letnikov še nihče ocenil kot celote. Kritikovalo ipa se je tu pa tam le pavšalno in z do= brim namenom. Skoro vse učiteljstvo pa tudi drugi priznavajo listu njegovo — literarno vrednost. Naj omenim le Mrzelovo »Rožo« v 4. številki, ki je biser. Res, da učenci, in to celo 6. razreda, poiščejo najprej »Zgodbo^ o treh muckah«. Tam že vedo, kaj bodo našli. Tam so male slilke, ki jih rajši čitajo kakor bes-ede, tam se zgodba vedno dobro ikonča. Moral sem jih opozoriti na »Rožo«. Ko sem jim jo prečital, sem se uveril, da so pravilno občutili in razumeli zgodbo, ki se sicer zdi na prvi mah sentimentalna — pa ni. Lepa, globoka stvarca, pisana v slogu, ki je res samo Mrzelov in izviren, pa tudi življenjski in slovenski. In že slog je pol umetnine. Tudi drugi prispevki v tej številki so prav dobri in primerni in je 4. številka doslej ena najboljših (5. štev. še nimam). Do tu bi bilo vse dobro. Vprašam pa: Ali naj ostane »Naš rod« zgolj literarna mladinska revija ter se naj v tej smeri še spopolnjuje? Slišijo se glasovi, ki so v naših društvih že v. večini: naj bo list pisan samo za osnovno šolo, naj bo bolj časni/k, kakor revija, skratka — naj bo šolski list. Na zborovanju ormoškega učiteljskega društva se je o tem mnogo debatiralo in je bilo soglasno mnenje članstva, naj se »Naš rod« preuredi v tej smeri. Stvar je mišljena približno tako: »Naš rod« naj ostane še nadalje meseč» nik, Oci pa se naj s svojim obsegom in kakovostjo papirja slkuša prilagoditi ceni 1*— Din za številko. Tako bi ga lahko naročili najsiromašnejši. Nadomeščal naj bi čitanke, ki so postale po mnenju najvnetejših pristašev no= ve šole že anahronizem. Cena čitankam je v primeri z njihovo vrednostjo posebno na višji stopnji na vsak način previsoka. In priznajmo — nove in zanimive so učencu le malo ča* sa. Iz lastnega nagiba bo prečital kvečjemu nekaj kposlovnih sestavlkov, drugo pa — če bo moral. »Naš rod« kot šolski list — časopis bi bil otrokom vedno nov. Druga stran te preureditve bi bila najmanj 100% višja naklada, kar list poccni in izboljša. Z uvedbo šolskega lista, ki bi bil, če nc za vsa šolska leta, vsaj za srednjo in višjo stopnjo obvezen, bi se izdatiki za šolske čitanke — drugih knjig skoro nc rabimo — črtali. To je — »študnja«. Scvcda stoje vmes zakonski prcdpisi, ki uvajajo in še bodo uvajali monopol na zvezke. knjige in ne bodo dopustili novotarij, četudi niso slabc. Toda, saj to so le željc in prcd= logi. Kakšna naj bo vsebina šol&kega lista? Šolski list naj bo časnik, mesečniik, 'kjer se naj v glavnem obravnavajo aktualne zadeve, ki zanimajo otroka, ga vzgajajo in izpopolnjujcjo njegovo znanje. Mnogo zanimivih, seveda skrbno izbranih in podanih novic iz domovine in vsega sveta, pridobitve tehnike, moderno gospodarstvo, zadružništvo, privlač- ni potopisi, zgodovina v obliki mičnih pove= stic, lcposlovje z izborom klasikov, proslavo njihovih obktnic in sodobnih mladinslkih pisatcljcv bodi pcstra slika tega lista. Vsc urejevanje šolskega lista bi seveda moralo biti sistematično pae z ozirom na to, da list nadomestujc čitanku in izpopolnjujc otrokovo znanje, ki se mu nudi po učnem načrtu. Vse to so scveda mnenja, ki bi jnorala zajeti širši krog učiteljstva, da bi o njih razpravljalo pri zborovanjih in na banovinski slkupščini. Ceprav bi prizadejali pravkar omcnjcna mncnja, sem uverjen, da bo v dogledni bodočnosti tudi pri nas šolsfci list prodrl. Prvič, kcr ga bo zahtcvala moderna doba in šo'!a, in drugič. ker bo praktičnejši in bolj življenjski kakor vse šc tako skrbno urejenc šolslke čitankc. Največja ovira njegovi uvcdbi bodo seveda zadevni predpisi. Za zdaj pa delajmo na to in — čafkajmo!