y TrrtM, ■ iMideilo 7. julija Letnik XLlli. Posamezne Številke zasUrele20 vlu. Ogl-iit trgovcev in obrtnikov mm po 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanke, vabila, oglasi denarnih zavodov mm 30 vin; oglasi v teksta lista do pet vrst K 20. — ; vsaka nsdaljna vrrta K 3.—. Mali oglasi po ti vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglas t »prejema Uiieraml oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacijo se pošiljajo upravi Usta. — Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti*. — Uprava ia fnserstai oddeje* jhi nahajata v ulici sv. Frančiška As. St. 20. Poštnohranllalčni račin it. sil - Posamezna Številka fzven Trsta In okolice: 12 vinarjev. -« ZVEZNA ARHADHA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se razglaša: Ob Izlivu Plave so se boji nadaljevali tudi včeraj. Na Južnem krilu tamkajšnje postojanke nas Je potisnil sovražnik proti glavnemu rokavu. Na beneški sorski fronti Je bilo včeraj le obojestransko topovsko streljanje- Danes zjutraj so Izvršili Italijani V ozemlju Solarola in pri Asiagu nove srdite čunke, ki so bili povsod odbiti. Načelnik pen črninega štaba. NEMŠKO. D. >UN. 6. (Kor.) Veliki glavni stan Javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča H - ,'hta: Ponovni napadalni poizkusi sovražnika zar- Vo Langeaiarcka so se izjalovili. V bojnem 0't- V', j, _-no So m me je bilo topovsko delovanje čez dan pov ečauo. Zvečer Jo oživelo tudi na ostali fr -;tti armadne skupine. — Armada nemškega - •v'ča: Med Alsno In^Alarno in Jugozapadna V " ; od časa do časa" zvišano bojno de!o- •išl sunki sovražnika proti odsekn f >• odbiti. Poizvedovalni bGj! v Šam- pan-i. ♦■^alk Bolle Je izvojeval 20. letalsko zmago. RI P.Ol lN, 6. (Kor.) Večerno poročilo: Krafevnl boji zapadno Chateau Thierrya. Prvi ccr?rn!ni kvarlirmojster pl. Ltidcndorft BOLGARSKO. SOFIJA. 4. I Kor.) Severno Bitolja od časa do časa srdito obojestransko topovsko delovanje. Južno Hume in zapadno Alčak Mahle Je naša ar-tilrriia uspešno obstreljevala sovražne postojanke in zažgala več sovražnih munlcijskih skladišč. Zapadno Vardarfa so vdrie naše napadalne čete v sovražno jarke in se vrnile z več ujetimi Francozi. Vzhodno Vardaria ?n pri Dojranu živahno obojestransko topovsko delovanje. Neko sovražno letalsko brodovje je vrglo na našo vojaško bolnišnico pri Petrlču 22 bomb in to kljub daleč vld-sKM-ni predpisanemu znamenju. SOVRAŽNA URADNA P0R0&LA. -Italijansko poročilo. 5. julija. — Ob dolnji Piavi je bil odbit srdit letalski napad sovražnika; uničili smo nova odporna središča nasprotnika. Pri prodiranju jugovzhodno Chiese nuove in severno Cave zuccheri-ne smo vidno napredovali, ujeli 419 mož, uplenili eno baterno šestih havbic po 150 mm in mnogo strojnic. Severovzhodno Grappe so vdrli naši oddelki po topovski pripravi v sovražne jarke ob goril">em delu doline Caicino; sovražnik je odgovarjal s srditim ognjem lastnih baterij in je izvršil močne protinapade, ki so dovedlt do bojev iz bližine, ne da bi nam zamogli iztrgati osvojitve. ki smo si jih priborili pri Saltcnu; ujeli smo okoli 30 mož, med njimi 5 oficirjev in uplenili 6 strojnic. Na asiaški planoti smo odbili dva protinapada na Monte Cornu in prizadejali nasprotniku težke izgube. Neki angleški oddelek ie presenetil in uničil sovražno stražo pri Canovi. V zadnjih dneh smo sestrelili 10 letal in 3 privezne balone. DOGODKI NA MORJU. • BEROLIN, 6. (Kor.) Eden naših v Sredozemskem morju operirajočih podvodnikov je potopil iz močno zavarovanega voda 4 dragocene parnl-ke. približno 15.000 ton. Peti parnlk je bil težko poškodovan, vendar pa Je najbrže zamogel doseči bližnje pristanišče. _ Iz Velike Rusije. UMOR NEMŠKEGA POSLANIKA V RUSIJL BEROLIN, d. (Kor.) Woiffov urad poroča: Danes dopoldne sta zaprosila dva gospoda cesarske-jya poslanika v Moskvi za razgovor, ki Jima je bil v oljen od grofa Mirbacha v navzočnosti lega-c»?skcr',a svetnika Rlezlerja in nekega v sobi navzočega nemškega oilclrja. Oba neznanca sta potegnila samokres in ustrelila na cesarskega nem-' škega poslanika, ki je bil na glavi lahko ranjen. Se predao Ju je bilo mogoče nato prijeti, sta vrgla oba neznanca par ročnih granat In se rešila s skokom skozi okno na cesto. Grol Mlrbach, ki Je bil težko ranjen, je, ne da bi prišel k zavesti, kmalu nato umri. Oba druga gospoda nista bila ranjena. Takoj po naznanitvi tega zločina sta prispela komisarja za zunanje stvari Clčerin in Karahan na nc:::ško poslaništvo in izrekla ogorčenje sovjet-\!ade nad zločinskim dogodkom. 2alibog se dšscdaj n! posrečilo, da b! btla zločinca aretirana. Dosedanji uspeh takojšnje preiskave upraviču-je sumnjo, da gre za agente, ki so bili v službi enlente. Rusija v nemških vodah. HAAG, 6. (Izv.) V nevtralnih diplomatiČnih krojili prevladuje mnenje, da se po Rusiji pojavlja povsod odpor proti vmešavanju entente. Rusija upa, da dobi v Nemčiji večje posojilo. Konec češko-slovaškega upora. KOPENHAGEN. 6. (Izv.) »Pravda« poroča, da je intimus prof. Masaryka, Prokop Vach, pripo t J-J t Uf!-'*- I PODLISTEK. 3 Roman. Iz francoskega prevedel A. R. V finem ovalu njenega* lica so sijale velike temnomodre oči z žalostnim, sramežljivim pogledom :u dolgimi trepalnicami. Izredno polni, tem-noplavi lasje so obrobljali s svilnatimi kodrčkl lahno zardela lica skoraj izdelane lepote. Mala roka, ki se je lahno opirala na rob lože, Je bila kakor roka osemletnega otroka in vsa ta ljubka pojava je Imela na sebi nekaj deviškega, angelskega. Zelo preprosta, elegantna obleka Je še povečala dražest neznanko. V plavih laseh ni imela drugega nakita kot belo vrtnico na desni strani, po španskem običaju. Bledomodra obleka 11 je segala vse uo vrata. En sam demant se je lesketal na zaponki, a ta demant je bil gotovo vreden pettlsofi tolarjev. v Neznanka je potemtakem jpiela vso pravico do ročal voditelju čeških upornikov, naj ustavijo sovražnosti in dosežejo sporazum z boljševik!. Lenin o položaju na Ruskem. STOCKHOLM, 5. (Kor.) »Politiken« objavil* razgovor z Leninom, ki je izjavil, da položaj nI samo v Rusiji nevaren. Anarhija je sad štiriletne vojne in ne boljševikov. Mir je bil potreben. Opozicija proti boljševiški stranki se je pomirila. Žetev je mnogo obetajoča, industrija-v razvoju In vodstvo prevzamejo delavci sami. Glede Ceho-Slovakov je Lenin prepričan, da bodo polagoma premagani. Iz murmanske gubernije. MOSKVA, 5. (Kor.) Sovjet ljudskih komisarjev je izdal sledeči razglas: Predsednik sovjetov murmanskega ozemlja Jurjev, ki je prešel v tabor angleško-francoskih imperijalistov in se je udeležil sovražnih dejanj proti sovjetski republiki, je proglašen za sovražnika in je izven zakona. Kakor poroča časopisje, je proglašeno v Arhan-gelsku obsedno stanje. BEROLIN, 6. (Kor.) »Tagliche Rundschau« piše h konfliktu'na murmanski obali: Dogodkom ob cball Ledenega morja moramo posvečati posebno pozornost, ker imajo namen, da ogrožajo mir na vzhodu in ustvarijo za Anglijo drugi Calals ali Solun. Uralska železnica očiščena protlrevolucijonarjev. MOSKVA, 4. (Kor.) Zapadno-uralska železnica je očiščena protirevolucijonarjev. Z rusko-linske meje. KOPENHAGEN, 5. (Kor.) Tukajšnje finsko poslaništvo izjavlja kategorično, da so vesti o poročilih prevažanja finskih čet na murmansko obalo in v rusko Karelijo kakor tudi vesti o izgonu angleških podanikov Iz Finske popolnoma neresnične. Vpoklici na Flnskeui. STOCKHOLM, 5. (Kor.) Iz Helsingforsa se poroča, da je senatni sklep glede vpoklica že oproščenih letnikov 1893—1896 posledica nemirnega položaja na severu. VRHOVNI VOJNI SVET ENTENTE. PARIZ, 5. (Kor.) Vrhovni vojni svet je ravnokar Imel svojo sedmo konferenco. Tretje seje zborovanja so se udeležili: kanadski ministrski predsednik Borden, avstralski ministrski predsed-nih Hughes, ministrski predsednik Nove Zelandije Masey, ministrski predsednik Nove Fundlan-dije Lloyd in več drugih ministrov dominijev angleške države. Predstavil, jih je vojnemu svetu LIoyd George. Imenom vrhovnega vojnega sveta sta izrazila ministrska predsednika Clemenceau in Orlando zastopnikom dominijev zahvalo zveznih narodov za sijajne čine čet velikih angleških kolonij na bojišču. Vrhovni vojni svet je preštudiral nato sedanji položaj v vseh vidikov in sicer ob sodelovanju generala Focha in drugih vojaških svetovalcev. Sprejeti so bili važni sklepi. Med navzočimi so bili tudi: zunanja ministra Sonnino in Pichon, državni tajnik za zunanje stvari Bal-four, blokadni minister lord Milner, general Foch, sir Henry VVilson, maršal Haihg, general Per-shing, belgijski gm. Guillain in stalni vojaški zastopniki zaveznikov v Versaillesu. Japonska In ententa. NEWYORK, 5. (Kor.) Reuter poroča: Japonski veleposlanik baron Ishii je imel v Fairhavenu govor, v katerem je obljubljal, da bo Japonska prispevala svoj delež v vojni na način, ki bo po njenem mnenju še najboljši. Označil je vesti o možnosti zopelnega zbližanja Nemčije in Japonske za nemško intrigo. Veleposlanik j® sporočil nato sledečo poslanico japonskega naroda narodu Združenih držav. Mi Vam zaupamo In Vas ljubimo. Ako dovolite, bomo vsa došla leta stali v lojalnem in dobrem tovarištvu na Vaši strani. RAJHSTAG. BEROLIN, 5. (Kor.) Pri tretjem čitanju mornariškega proračuna je opozarjal posl. Plleger (cen-trum) na izjave francoskega državnega podtajnika, češ da ste uničeni */a nemških podvodnikov in da bo potopljenih dvakrat toliko podvodnikov, kolikor jih zamore zgradit! Nemčija. Državni tajnik mornariškega urada pl. Capelle Je Izjavil, da so ti podatki napačni. Istotako nepravilna je pred kratkim podana izjava angleškega mornariškega ministra, da je bilo od letošnjega januarja potopljenih več podvodnikov, kakor se jih zamore zgraditi. Res je nasprotno. (Čujte, čujte!). Naše podvodniško orožje, je nadaljeval državni tajnik, kar se tiče števila narašča. Za presojanje vojaškega uspeha podvodniške vojne so najzanesljivejše merilo uradne objave admlralnega štaba o potopitvah. Ako je še sedaj, ko je uničenih že 13 milijonov ton, ki so bile sovražniku na razpolago, naznanjenih vsak dan 4—5 ladij potopljenih, je to najboljše jamstvo, da učinkovanje podvodniške vojne nI ponehalo. Dne 7. majnika je rekel predsednik plovbenega odbora ameriških trgovinskih zbornic, da se opirajo vsi podatki v časopisih o poročilih potopitev na upe in sanje. Državni tajnik Je nato nadaljeval: Vsak dan potopimo 4—5 pozornosti in občudovanja navzočih; nepričakovan dogodek pa je le še povečal radovednost in navdušenje občinstva. V meddejanju je namreč prišel v neznankino ložo komornik vojvodinje Berry In Je izpregovoril nekoliko besedi z njenim spremljevalcem. Leti se je priklonil, ponudil dami roko in jo popeljal v vojvodinjino ložo. VoJvodinJa je sprejela neznanko zelo prijazno fn izpregovorila nekoliko besedi tudi z njenim spremljevalcem. LetA Je bil lep starec kakih sedemdesetih let, še svež in čil ter je v karakterističnih potezah svojega nekam strogega obraza kot v vsem svojem vedenju kazal velikega gospoda. Na njegovem črnem fraku se Je poleg križca sv. Ludovika lesketala komtur-ska zvezda reda Častne legije. — Kdo Je ta gospod? — Je vprašal Raphael barona. — Ne vem; po videzu ga poznam, imena pa ne vem. Al Je morda soprog onega dražestnega bitja? — Soprog ali pa oče. večjih ladij z dragocenim blagom, kakor strelivom, Četami, surovinami in živili. Z vsakim ameriškim vojakom, ki stop! aa evropska tla, raste potreba ladij enkratno za 6 ton na osebo, da se Ista prepelje v Evropo in tralno za 3 tone na glavo, da se oskrbuje. Sovražno časopisje naglaSa na vse mogoče načine, da Je podvodnlška vojna le še nekaka nadležnost. Samozavestni govori nasprotnika pa naj nas nikar ne motijo. Seveda mora tudi rezultat podvodniške vojne postati enkrat manjši, ako pojema pomorski promet. Toda na končnem uspehu to istotako ne more nič iz-premeniti, kakor okoliščina, da so pod posebno ugodnimi okoliščinami mimogrede kedaj izgube povodnikov večje, kakor običajno. Trdn%vc!ja v zmago, ki vodi naš nared na zapadu od zmage do zmage, živi tudi v mornarici in bo tudi podvod-niška vojna dosegla svoj cilj. (2ivahno odobravanje). Mornariški proračun je bil nato, razven dveh majhnih postavk, sprejet v tretjem čitanju. Tržaški namestnik v posebni avdijeacL. DUNAJ, 5. (Kor.) Cesar je sprejel danes trža-ško-primorskega namestnika, barona Fries-Skene, v posebni avdijenci. DUNAJ, 6. (Izv.) Minister za javna dela, baron Homann, se je podal danes zvečer v spremstvu sekcijskega načelnika v Trst. Njegovo potovanje je v zvezi z obnovitveno akcijo na Goriškem. Iz istega vzroka jc bil tudi namestnik baron Fries-Skene sprejet od cesarja v posebni avdijenci. Zato je poročilo »Wlener Journala«, da Je baron Fries-Skene določen za naslednika notranjemu ministru baronu Gayer;u, neresnično. Deputacija nemških poslancev pri vojnem ministru radi dogodkov ob PlavL DUNAJ, 5. (Kor.) Korespondenca Austria poroča: Pri vojnem ministru se je zglasilo odposlanstvo krščansko-socijalne zveze in nemških nacijonalcev, ki Je zahtevalo pojasnila o dogodkih na jugozapadni fronti. Voinl minister Je podal v dveurnem govoru obsežno pojasnilo o vseh točkah vprašanja. Poročila vojnega ministra so, glasom izjav deputacije, vplivala pomirjevalno in pojasnjevalno. Posl. dr. Coacl odstavljen kot namestnik tirolskega deželnega glavarja. INOMOST, 5. (Kor.) Cesar je s sklepom 22. junija dež. posl. dr. Henrika Concija odpustil z urada prvega namestnika deželnega glavarja na Tirolskem. DUNAJ, 6. (Izv.) Nastop proti dr. Conciju je izzval v parlamentarnih krogih največje začudenje in sicer iz treh vzrokov: 1. Ker je bil dr. ConcI odstavljen le na željo nemških poslancev Tirolske in 2. radi njegovega političnega mišljenja in njegove udeležbe na praških slavnostih in 3. ker jc to prvi slučal te vrste ,da je bil od cesarja imenovani deželni funkcilonar odstavljen, še predno je potekla zakonita doba deželnega zbora. Tirolski deželni zbor je bil Izvoljen namreč spomladi 1914 in poteče torej njegova doba šele spomladi 1920. Pogajanja Nemcev s Poljaki. DUNAJ, 6. (Izv.) Načelnik klnba nemško-na-cijonalnih poslancev, dr. VValdner, prične v par dneh zopet pogajanja s Poljaki. Osrskl mialstrskl svet BUDIMPEŠTA, 6. (Kor.) Danes dopoldne se je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Wekerleja ministrski svet. ko strašne za vse države in vse narode, da se j koalicija reči, da se tudi ona boti za to in takt Rane In lekl Sedanja vojna Je prinesla mnogo presenečenj in marsikatero razočaranje — smo reJdl v članku »Quo vadit Austria?« To je resnica, Id Je danes pač ne bo hotel tajiti nikdo. Presenečenja, kruta presenečenja doživljajo na vseh straneh, v vseh državah. Strašne, porazne posledice teh presenečenj zadevljajo ne le vojskujoče, ampak tudi nevtralne države — vse človeštvo. Na vseh, ki so zapleteni v ta vrtinec, v to katastrofalno vihro, se uresničuje tisti znan! pregovor: ve se, kako in kje se začenja, ne ve se pa, kako In kdaj konča. Kdo je računal n. pr. na tako dolgo trajanje vojne? Danes moramo priznavati vsi, da nismo Imeli niti najbledeje ideje: kaj je to — »moderna« vojna z nje sredstvi vojne tehnike! Danes vidimo presenečeni In z grozo, da čim moderneja Je vojna, -tem — aemoderneja je. Vsem skupaj se nam niti sanjalo ni, kake posledice prinese ta strašni požar za države, za človeštvo. Kdo je mogel le slutiti, da bo vojna trajala cela štiri leta in da po četrtem letu ostane nje konec še vedno v nedoglednl daljavi? Kdo Je mogel slutiti, da ta svetovna katastrofa zadobi take dimenzije, da zajme v svoj vrtinec vso Evropo In da pritegne tudi države onkraj Oceana, v drugih delih sveta? Kdo si Je mogel le sanjati veličino žrtev na človeškem življenju, ki jih je že pogoltnila ta vojna? Kdo strašna opustošenja na materijelni blaginji in kulturnih imetkih? Kdo je mogel slutiti grozovi-tost sovraštva, ki Je razdvojilo kulturne narode in je porušilo ln uničilo, toliko sadov njihovega snovanja dolgih Časov? Posledice te vojne so ta- nam zdi kakor da le sanjamo strašne sani«. . In, kar je najhuje, najstrašnele: tudi danes, po štirih letih tega klanja, tega divjanja, tega medsebojnega uničevanja, nI nikler nobenega znaka, da bi bil pogled aa ta opustošenja, na reke prelite krvi, na žrtve, ki jih morajo doprinašat! vsi, streznil narode, ubiažil sovražtvo ia vzbudil iz-poznanje, da tako ne sme dalje, da od tega. da s! narodi provzročajo drug drugemu telike nesreče, tolikega zla in gorjž, nima pričakovati koristi nl-kdo, marveč da Je krvavo zadeta njihova skupnost: njihov gospodarski in kulturni napredek! Nikjer nI znaka, da bi se pri onih, ki odločajo, oživljalo spoznanje, da morejo rešiti človeštvu njegove imetke in ustvariti pogoje za zdravljenje ran, ki so si jih narodi medsebojno prizadejali v strašni zmoti, le s tem, da sklenejo mir na podlagi sporazuma, mir, k! ne ostavi pri nobenem rane grcnkostl lo trpkosti, ki bi Jo občuti! kot — premaganec! - Koliko žalostnih presenečenj, koliko in kolikih tragedij je-prinesla ta svetovna vojna nad človeštvo! AH, prinesla je narodom tudi odrešilno bla-govestje, novih idej, novih smernic, kako. na kakih principih in podlagah naj si urede svoje medsebojno življenje, ako hočejo, da se nikdar več ne povrne In ne pride nadnje taka tragedija, toliko gorjč. Rusija poražena. Mogočna ruska država leži razbita v ruševinah. Ne povrne se nikdar več v dosedanjih državnih oblikah. Ali ravno Iz teh ruševin, iz te ruske tragedije, ki icj po nje gi-gantnosti ni vrstnice v zgodovini, je vznikla nada v preporod v Življenju narodov in držav; prišel je narodom pouk, kako naj si urede življenje, kaki-ne smejo biti več, kaki morajo postati, da bodo živeli v svobodi in miru, da se bodo mogli razvijati neovirani od nikogar, da bodo mogli Živeti svoje življenje na svoli zemlJT. ne da bi Hh sosed zavidaj na tem, ne da bi se čutil ogroženega po njihovi sreči In njihovem napredku. Kajti, le svobodni narodi morejo sklepati iskrena in trajna bratstva in združevati se za skupno delo! Le svobodni narodi se morejo zdreževati v harmonično skupnost, k! naj bo vir blagoslova ia vse. Iz ruskih ruševin je vznikfa velika ideja, ki naj da podlago za srečonosno razmerje med narodi različnih držav in med narodi v eni in Isti državi. Vkljub, ali re6ničneje rečeno: ravno vsled katastrofe, ki Jo zrušila veliko rusko državo, je ruski narod izvršil veliko poslanstvo: poslal Je med narode princip samodoločbe! Pokazal Je narodom zdravilo, ki edino more izlečitl rane, zasekane po tej vojni. Edino le na principa samodoločbe narodov le možno srečno urediti življenje narodov In njihovo medsebojno razmerje tudi v naši državi. Le tedaj, če bo vsak narod sam določal svojo usodo, če bo sam urejal svoje življenje. Če bo odpravljena možnost, da bi kak drug narod iz neleplh namenov grozilno posegal v njegove Interese In ga mogel ovirati v njegovem razvoja, aJl ga celo ogrožati v njegovem- obstanku, če bodo s tem odpravljeni tudi povodi za medsebojno trvenje. Če bo vsak narod svoboden gospodar na svojem ozemlju: šele tedaj pride mir med narode In bo dana možnost za plemenito tekmovanje na kulturnem ln gospodarskem snovanju na korist vseh! šele tedaj bo rešen dozdevno nerešljivi avstrijski problem, pride preporod ln pomlajenje v to državo. V tem smislu je razumeti vsklik dra. Uroša Desnice v »Novi Dobi«, da blagoslovila to vojno! 1 Povspešila je, kar ne bi bilo prišlo morda 5e pol stoletja. Princip samodoločbe narodov je oživljen In je na zmagoslavnem pohodu. Ne bodo ga mogli več dolgo odklanjati tudi v naš! državi noben! Seidlerjl in priti mora državnik, ki zapiše v svojem programu: v tem znamenja, v znamenju samodoločbe narodov, hočem Izvojevatl najlepšo zmago: podeliti državi ln narodom — blagoslov mirnega življenja! državo? Da: tudi oni nagtaSaio edinstvo Sr&ov fn Hrvatov in na to svoje aaglašacie »e sklicujejo vedna. Toda, alt so ta gospode prespi* vsa zadaja štiri leta, da ne vedo, kako je dbi!a nujni predlog poslanca dra. Paveliča in tovarišev proti reScvanju jugoslovanskega vprašanja brez nas. pak Je ob tej priliki dr. Dužan Popovič, — kakor se zdi, zopet duševni vndja koalicije — Ime! enega svojih običajnih govorov, kjer Je zasmehoval opozicijo in njeno taktiko. Rezultat le bil ta, da Je v saboru ponovno prišlo do burnih prizorov, ki nikakor ne večajo dostojanstva hrvatskega sabora. Sicer razpravlja sabor načrt o indemnitetl (odvezilu) do 31. decembra. Poslanca Lorkovid in Šuimln sta Izstopila ij koalicije, a se nista doslej pridružila nobeni grupi. Pridržala sta poštanski mandat, kar se jima splošno zamerja. ^Nekateri mislijo, da ta dva poslanca skupno z ObzorašI zopet oživita staro napredno stranko. drugI pa, da se povrneta v koalicijo. ko se te pretežno osebne razlike poležejo. Eno je gotovo: ta nova grupa bi Se bolj doprinesla k politični desoriJent3cijl v Hrvatski. Bosanska vlada Je zabrauila razširjanje glasil* Starčevičancev, »Hrvatska DrŽava«, po Bosni in Hercegovini. To Je najbolje spričevalo za ta list! V Osijeku Je zopet začel Izhajati dnevnik »Jug«, a dr. H. Krizman ustanavlja v Varaždinu tednik »Volja Naroda«. Oba lista sta glasili neodvisne Jugoslovanske demokracije smeri zagrebškega »Olasa« l« splitske -'Nove Dobe«. Akademična Ižraelltska omladina hrvatskega vseučilišča se Je tudi — slično z našo omladino — Izjavila za svobodno In ujedinjeno Jugoslavijo Tu se je z veliko simpatijo sprejelo konstituiranje Jugoslovanske demokratske stranke v Ljubljani. Ni dvoma, da bo med nfo In tukajinjo Jugoslovansko demokratsko grupo — ki se bo skoro organizirala, ako dovolo obstoječe razmere — obstojala najožja zveza J D S. želimo najboljega vspehn na nje narodnem de?u Jugoslovan. _Skoraj Je premlada, da bi mogla biti njegova soproga. _ Pes Je, toda mlado dekle bi ne nosilo de- mantov. _Ali ne. bi mogla biti njegova ljubimka? — Ali se U blede, — Je dejal baron In sko-mizgnil 2 ramami; — ali ne opovrgava tvojega mnenja navzočnost dame v loži vojvodinje Berry? _ Seveda, — te zajecljal RaphaeL _ Drugikrat premisli, preden govoriš sinko moj, — ]e dostavil gospod de Maubert — Takšna naivna pripomba, kakor t! je ušla pravkar, bi ti mogla zelo Škodovati, in kdor bi te slišal, bi se povpraierai po vsej pravici, kje si neki živel doslej. Raphael I« osramočen povesil glavo. mm* Predstava se Je končala in množica se je gnetla proti izhodu. Baron in Raphael sta namenoma prva zapustila svoj prostor, da kl dobila pri ishodu dober prostor za opazovanje. iz Zagreba. 2. Julifa 1911. »Hrvatska RijeČ« — pod svojimi novimi gospodarji — piše na Široko o splošnem narodnem delu in koncentraciji narodnih vrst, in deli lekcije na desno in levo. v prvi vrsti Starčevlčan-cem. Ni na nas, da bi branili te poslednje; al! nehvaležni bi bili. ako bi pozabili vse tiste velike in neprecenljive zasluge, k! jih ima ta stranka za našo stvar. Koalicija očita Starčevičancem neskladnost v narodnih vprašanjih. Ali, za božjo voljo, ali Je to ona ista koalicija, ki si v svojem listu ne upa niti omeniti Slovencev, da ne bi se Madjari domislili, da je tudi ena za Jugoslavijo, ki bi obsegala tudi slovenske dežele. Res Je. Starčevičanci Imajo neke svoje posebne želje glede na hrvatsko državno kontinuiteto. Vendar pa: aH Je. aH nI Starčevičancem glavni cilj: svobodna !n ujedinjena drŽava S. M S.?! SIcer treba nagibati, da Starčevičanci — kjer-koli Je to potrebno — gredo v svoji evoluciji še dalje. A kje In kdaj s! je upala Stari gospod in mlada -dama sta prišla mimo njiju in stopila v lep odprt voz z dvema beloe-ma, ki je izginil potem v neki palači faubourga St Honore. Gospod de Maubert je poslal svojega slugo poizvedovat, in vrnil se je z vestjo, da »ta kočija In palača last starega vojvode Latour du Pic, ki ima na leto šeststotisoč liver dohodkov In se je pred nekoliko meseci poročil z onp dražestno damo. -Raphael na potu proti domu ni Izpregovoril niti besedice. _ Vse gre dobro, — si le mislil baron, ko se je poslovil od vlkomta; — vse gre dobro, in čas prihaja. Raphael se Je takoj, ko Je prišel domov, vlegel v posteljo, toda minilo Je več ur, preden Je mogel zaspati. Ko so se mu končno zaprle utrujene veke, Je-gledal v svojih sanjah ljubko deviško pojavo Šestnajstletne vojvodinje s plaviml lasmi In modrimi očmi. r ^ Dalje.) trlestc e r guv. Turna *) Dott. O. Ryb3f. Nella dlscusslone fra n Plttonl e ll dott Puecher sull* ammlssibilltA della parteclpazfone del socia-tlstl ItallanI alle feste d! Praga e intervenuto au-che II dott. Turna f!gll ha senttto fl blsogno dl rnanlfestare al stio! compagnl ?lavi mw1odionah t! suo dlssentire dal loro punto dl vlsta rispetto alte DIchIarazlone de! M.igglo e di fare profondi Tnchlnl al carrattere Italiano della c!ttA dl Trlcste e aH* onnlpotente Idea intcrnazlftnale. Contempo-rancamente, perd. ha voluto. da »perito« In cpio-stion! lugoslave e boeme, Illumfnare glMgnari rtallan! snll'orlgine della dlclilarazfone del Mas-glo e sulJa evoluzlone della vlsta del pnrtltl boemi. La rlsposta alla sua crltlca della dcmocrazta iu-goslava gfl 6 venuta gte ler! nelP edlzlonc se:af«r del »Lavoratore« dal sJgnor Oolouh. Ma afl«r sue argurnentazloni suJla dlchlarazlore del Magffo nrH dobbiamo una risposta tanto piti fn qnanto in questa questione non si tratta solo dl dlst»arlfn di vedute, ma di asserzionl precise con le quali il Dott. Turna muove a nol deputati iugoslavl dal-Kuna parte la taccia dl avere altinto la dlchinra-zlone del Maggio alle confcrcnz* di Londra del-I* aprile 1917, meotre dali* altra la dice II frufto d'influcnze dl alte sfere Ti dott. Tuma non pu6 non sapere che la sua prima asserztone co!tirna appuntlno con le fnslnuazion! de! nostrl acerrlmt nemici nazionali che cl accusano dl patteg-.^aro con 1' Ir.tesa. vale a dire dl alto tTadlmento. Non ml far6 a esaminare se sla cosa degna d' uno slavo merldionale e socialista dl rlpetere simill insinuazionl. A tale inehiesta rlsponđa !a sua propria coscienza, purchft non condivida II pen-siero del tetfeschl nazionali che a fronte del I* avversario politico sia lecito ogni mezzo. In ogni caso nol abbiamo diritto dl eslgere che della ve raci t i delle sue asserzionl 11 dott. Tuma fornisca prove che slano doverosamente tanto piu convlncentl, In quanto s! tratta dl ima si grave Imputazione. Greste prove per6 U dott. Tuma non le produce. Che s* ha da dlre di questo genpre dl lotta politica? O forse con il suo goflo italiano II dott Turna Lntendeva puramente di dire che le deliberazioni della Conferenza di Londra non fecero che dare adlto a nostre deliberazioni simill, ma nei ptmti essenzlall del tutto diverse? Chl conosce la storla del dlbattlmenH dav^ntl al nostrl Tribunall militarl durante questa guera sa come anehe solo una tale Imputazlone ba&tesse a far condannare a molti ma moltl anni di carce-re. Ad cgni modo la nostra opinione pubblica, particclarmente pol nol deputati, abbiamo diriao •) Da circoll itahani d i stato espresso da pa-recchie parti II desiderlo d! pubblicare anehe ia Italiano questo artlcolo comparso nell' »Edinost« del iS giugno in risposta alle elucabrazioni del dott. Tuma nel »Lavoratore«. Appaghiamo oggt questo desiderio, aiffnchč anehe 11 pubbllco Italiano sappla valutare giustamente il contegno del Dr. i Stran U. m .EDINOST* fttev 182 ¥ Trstu, dne 7. Julija 1918. «70 e*!fere dal *nU 1 um una espllcita t lUnbigua dicht«n:one. ' A caratterlzzarc questo asserto del Turna sta-f tfllremo ancora »be per Iungo tempo • J« ogni eas) aH' epoca dc'te nostra dichlarazione nalla o jfcuasi nulla »i sapeva delle deliberazionl del'.a : Somerenzs dl Londra e che oggi stesso non se ne conosce II vero contenuto. Che se JI dott. Tama t ■teglio Informato In proposlto, si faccia Innanzi con la veriti: noi non lo tezniamo! Senonchi ancor piil perfida č 1' accusa che la (fTchiarazione de! Magglo vennisse Inspirata da e!tc sfere. Incolpandoci di consenso con le con-tercnce di Londra, il dott. Turna tende a deni-grarcl al cospetto degli avversarl, mentre con P accusa di servilismo verso 1* alto mira a scre-dltarci agli occhi dei nostri elettori e di tutte le persone indipendenti. E la prova? Si dice che d sarebbero state per-soesse la libera propaganda e T agitazione Hllml-tata! Vlsto dunque che non c* Impiccarono subito, come volevano i nazionalisti tedeschi, I quall ippunto per quella Dichiarazione d subissarono tosto ftn da prlnclplo con lo tacclo d* alto tradi-aaento, per H dott Turna risulta fuor di dnbblo che la nostra Dichiarazione č opera dl alte sfere 1 Che dfrebbe 11 dott. Tuma se io mi facessl a posten ere che fi fatto cfe' egli, sedlcente socialista t flvoluzlonario, non tu Incarcerato nfc Internat©, 'mentre questa sorte toni Invece a pareccM slo-Jveni gorlzlani non rivoluzlonari, sta a provare che Ha sua attfvft* vlene inspirata da alte sferel?! I Egli resplngerebbe certo con osasperaztoae simile flnsinuazlone; ncf, altrettanto esasperlati. gH trljamo: Puahl il dott. Tuma ripete poi dal »Kampf« te stie asserzioni che giš nell' anno 1909 nell' »Ordine del giorno di Lubianac !a democrazia sociale lu-goslava avrebbe afiermato 11 dkitto della nostra fiazlone dal triplice come ali' autodeterminazlone ■e avrebbe dichiarato che sol dalla tattica derno-cratico-sociale attendeva il sorgcre di uno Stato iuguslavo indipendente. Ancor plO espllcito sareb-be stato !n questo seuso 1* Ordine del giorno del dlcembre 1917. Mi toccherebbe qui dl rlpetere tutto quanto vcniva pubblicato nell' »Edinoste gii nella pole-mica con I' articolo del »Kampfe. Basti qui tutta-v?a la constatazlone che anche la »Demokracija*, dl parte democratico-sociale, ha dlrnostrsto In vari articoli che 1' Ordine del giorno del 1909 po^gie su di un punto di vista del tutto Insulfl-dente e pct noi qufndl Inaccettabite della autono-mia nazionale aUa Renner coo rlcorso al princl-pio personale; che di uno stato Indipendente oon v' ha traccfa e che I" Ordfne de! giorno deJ dlcembre 1917, I! qua!e veramente non fa che rl-chiamarsl a quello del 1909. ft una c&pls pro-framma, Incompleto proprlo nel punto capltale. della democrazfa sodale tedesta Al democrattci sociall Itatiani n dott Toma paft »ncora ammannlre delle frottole. m« da noi non trnva chi gll čreda neanche fra I piti devoti. NeJ conflitto fra đemocratid sedali Itatlani oella ^ue^tioiie dei festcggiamentl dl Praga non m' ln-lotscbio; quello 6 affar loro Solo rtspetto «1 de-mocratici bocdaJI boemi, tacdati, dal dott Tuma ro nazlonalltž ItaHa-B2, si pronunclarono per n Sovrano tedesco contro la Italiana Venezla. E anche nell' anno 1848 non si tratd che di asserna/lone di privllegi politici e doganali. De! rimaoente perč non confuterd le argomen-tazioni del Tuma su Trleste itaiiana, essendo pure anch'k) del novero di que!le persone dirigenti fra gll uomini politici di Trieste. alle quali egli gctta uno scuardo dl sovrano disprezzo Con tutta probabMit-A tacccrebbe anche la rrj?a pplemlca d? non essere che »un sag^io di ene! deserto della politica triestina da caftft che non ebbe maj la co-scicnza della sua erande rosizlone, della situazio-n: politica. sociale ed ccocomica sutV Adriatico e • Trleste.« Sull' atteggiamento che gli slovenl e in gese- Gasite polica vesti. »Slovenec« »Novicam«- »Slovenec« odgovarja na slepomiillenja ŠusterSičeveEa novega glasila, kJ smo Jih mi včeraj Eavrnili; Da preslepe slovensko lavnost o svoith pravih namenih, govoričijo »Novice« nekal o Zdrnieni Sloveniji. Novice vedo baje zanesljivo, da W se bila Združena Slovenija gotovo dosegla, ko bf ne bila tega preprečila otročja politika Jugoslovanskega kluba. Tako modrost smejo »Novice« pripovedovati le svojim bralcem. Tudi če bi kdo to resno namerjal, bi tega ne mogel doseči spričo zmagoslavja pijanega velenemškega toka. Danes fe pa Združena Slovenija res fantazija. Id Živi samo v glavah novi-čarlev, kajti Seidler stoji na stališču dosedanjih kronevinskih meja. Danes ste s a gi o še dve možnosti: al! samostojna država, ali — narodna smrti NcrvičarJI sami ne verjamejo v to, kar govore. ?n iudL če bi verjeli, bi ta, kar namerjajo. Se vedno bUa prava narodna poguba. Ce . odtrgalo od nas Hrvate in Srbe — kar vlada namerja — bi morali narodno poginiti, hidi 5e nam dajo nekaj narodne avtenomije. Nemškemu navalu, Id bo drl preko -nas do našega morja, se ne bomo mogli ustaviti Kdor zagovarja danes tako politiko, podpira nemške raznarcdovalae namene. To »Novice« čutijo, zato se še vedno sramežljivo sklicujejo na dekla-radjo. jočejo se pa boriti za njeno uresničenje, ampak so dobile novo lepo besedo: delati hočejo ,v okviru« deklaracije. Pravijo, da le norec, kdor zahteva, naj se deklaracija uresniči, a vendar si ne upajo naravnost reči, da so proti n}e}! To ni le strahopetno, ampak tMdl brezkorlstno. kajti po prvih besedah, kf so tfk >Novice€ »Jecljale, so biti njih nameni vsakomer očlvidnl, da-si Jih skrivajo kakor kača noge. Nemški glas na naslov avstrijskih Nemcev. Dunajski okrajni predstojnik dr. Blasel priobčuj« v listu »N W. Tagblatt« nastopna izvajanja: Nazor, da se more % porabo sile prisiliti neeemške narode k ! ubezni do aemško-centralistične države, smatra »a zmote artlljenja. ki naj bi Jo mi Nemci slednjič IzpoznaB hi se Je odrekali. So nobenega naroda tudi najmanjšega, ni niti aajmogočnejl trajno zatrl, aD ga celo popolnoma nolčll. Kakih sramotnih činov ni zagrešila Anglija na Irskem, Rusija na Poljskem, na Finskem in Ukrajini, vendar ni dosegla, da M aarodi Izginili. Nasprotno: v trenotku sile so se povzdignili in se združili s sovražnki. Take zglede naj W vendar uvaževall v Avstriji. Nit! malega naroda Zidov niso mogle, vkljub krutemu preganjanju In zatiranju, uničiti stotine drugih narodov skozi 2000 let. Trdim celo, da se Je ohrani! le po zatiranju, sicer bi se bil že davno potopil v narodih, med katerimi živi. Sklepi v Versallles-u (entente) so bilt storjeni v pravem izpoznanju. da treba ravno tu zastaviti diplomatski navor. Ako bi Imeli ml sedaj spretneje diplomate nego jih Ima ententa, bi zasnovali protl-ofenzivo In W re$!ll avstrijski problem, ne pa da ga z enostranskimi narodnimi privolitvami še boli zamotavamo. Rešitev more priti le v narodnostni zvezni državi, za kakršno imamo uzor v Švici Vsak narod svojo kantonsko vlado, vsi skupaj avstrijsko cesarstvo! Današnja ustava se je preživela, žnjo ni možno nadalinie vladanje in more dovajati vedno le do nerazrešljivih konfMk- rale gli slavi meridionali dovrebbero prendere ; tov. Clm pa bo sklenjen notranji mir, bodo naši verso Trieste e verso gl' itaUani cii citerd ouiadi < nasprotniki videli, da avstrijski narodi ne zani- fe vedute di un uomo de! qua!e forre anche il dott. Tuma riccnoscerž che era consdo della stra grande posizione e alT autorita del quale s' inchl-eerž forse anche lui! Ho qu! sott' occhio F opuscclo »Jugoslovanska Ideja in Slovenci« (»L* fdea jugoslava e g!i s!ove-pubblicato nel 1907. L'opuseolo fu scritto In rispesta Ed alctisl articoli del dott. Treslć, i! Quale net rfsolvere II pro- kujeio več te države, marveč, da se je oklepaje z veseljem in Jo branijo z navdušenjem, potem se nasprotniki odrečejo nade na razpad te stare države, zadnje nade, ki Jim ostaja po vseh tistih rnflitaričnih porazih. Potem pa bo to — svetovni mir! — Pravilno je. kar pravi tu dr. Blasel, pre* pričevalno za vsakogar, ki Je blage volje. In verujemo ma, da tovori iskreno ki z najboljim namenom. Bojimo se pa, da govori gluhim ušesoml L blema slavo meridionale passava sopra agli slo- j Njegove sopiemenjake je oglušil trušč boja, ki veni c 11 voleva consegnati alla diserezione degli i so se vrgli vanj proti narodom, in za nemožnost, italia ni. La parte principale di quest'epuseolo fcki Jej pravijo nemška Avstrija; zato ne morejo svarila. Nemško - radikalno pođvluott W Karlovih Vs-tik se Je csodilo nekaj, kar bt so edelo Izključeno Bed civiliziranimi — evropskimi UudmL ¥ tem svetovnoznanem zdravilišču se te mudil kralj evo-rraškl ikof dr. Doubrava. Ker pa Je Čeh, Je stavil v mestnem zastopu neki dr. K5rbl nujen predlog, naj Škofa izženejo, ker da njegova navzočnost v Karlovih Varih vzbuja pohujšanje In izpodtikanje. Mesmi zastop Je sicer odklonil ta predlog, vendar pripominja škof dr. Doubrava v svojem pismu tamošnjemu županu, da se čudi lahkomišljenosti — kako blago Je Izraženo to I — s katero se je stavil rečeni predlog. Škof piše: »Mola vsakomur znaaa zmernost tudi v narodnih pogledih in moje čisto patrijotičoo mišljenje gotovo nista dala ni-kakega povoda za to. Toliko bolj mora korak dra. Kčrbia biti v nasprotstvu s korakom moža Inteligence. Da ne skrivam ljubezni do svoje domovine ta do svojega naroda — ker s tem postopam tako kot vsak ^iteligenten človek — se mi nI nikdar Štelo v zio; Imam torej tudi v Karlovih Varih pravico, da to ljubezen nosim v srcn In se priznavam k njej!« — Pripominjamo, da J« prišlo povodom tega Insulta škofu dr. Doubravi veliko Izjav spoštovanja ha simpatije. datm dalle argomentazioni <«U» bnportanza dlved čuti pametnega glas« fli razeae* nk«oveza Trieste per «8 slovesi e sol come hrt* le totale conqulsta. Contrarlamente aH'aHermaziose del Tema che dal late nazionale Trleste d da dl dve minennl dtti Italo-latiua e cbo la soluzlone nazlonalista del problema nazionale non d ta luoro alcuno tan-to impossibile quanto nel Otorale e a Trieste. dt6 dal menzionato opuscclo 11 periodo seguente: »La Slovenia ha nel suo porto dl Trleste la plazza piil importante per P importazlone e f e-sportazlone nel Mediterraneo e in Oriente.« L' autore, assistendo con vtsibllr. soddisfazJone alla lotta degli slovenl nel Oorizlano e a Trieste, dice: »Verso mezzogiorno, nel Qoriziano e nell* Istrla, la nazione slovena si presenta ali'offensiva, cost che nell' Istria I* elemento sleveno ve avanzan-dosl a mezzogiorno e nel Goriziano pol slovenizza tutti gli elementi eterogenei. Piu eon d loniano H giorno, In cnl anche la capltala Gorlzla sari resa slovena.« »La lotta per la nazlonaHti slovena vleee so> stenuta energlcamente anebe e Trleste. le magglo* re, U piu torte cltti Italiana e eon t che quest)o. se dl tempo • — lo accentuo partlcolarmente — dl procedere ooneorde deli'elemento slovena croato e serbo dl Trlesto e questa cltrt al trasfor-aa. Vengo tacciato dl essere ottimista. ma tale non sono per tadicallsmo nazionale. bensl per-chd considero serenamente II progresso nellavlta sodale, perchč seguo e conosco 1 coiossall mnta-menti degli ultiml trent' annl. ma p40 ancora per-chft considero gU avvenimenti dal late economico e vedo che la energla econoralca degl' itallanf va decadendo, che nel commercio e nelia gTande in-dnstria la soverchia 1! capltale tedeseo. nella plc-cola e medla Indtistrla e mercatura 11 capitale sloveno. Der quanto sioo alla fine del XX secolo gl' italiani fossero gli unlci rappresentanti del commercio di esportazione; vedo ch'essi aveva-b.0 dalla parte loro tutti I mezzi necessari allo sviluppo; la scuola, U capltale. P ammtnistrazlone autonoma e politica. Con tutto cič essi non seppero mantenere f! proprio dominlo. L*ltallanitš dl Trleste ha nel suo nocclolo U germe mortlfero. Singole radicaH eruzlonl della passione nazionale Italiana a Trieste null'altro presentano che le ultJme vampa te d'un fuoco che va spegnendosl.« L' Autore o&n attende dunque. come U dott. Tuma, la soluzlone del problema dl Trleste dalla Ifiternazionale, dali' tntesa tre democratico-soclall iugoslavj, tedeschl e Italiani. dal coneorde procedere deli' elemento sloveno. croato e serbo, n& fa ceaiplimenti al carattere italo-latlno di Trieste, ina ne condanna a ruorta P itaitaniti. (Continaa.) 611 scarabel e In sozza. Wel paese di Tlra-dira-dara-cifim-Ia-la una spe-cle dl uragane aveva spazzato dalla faccia del hiogo molti animall nobili e intelligentt che prima erano tenuti pid o meno In onore e si erano fattl perdonare le pecche per un certo spirito di liberta e nna lodevole tendenza a! progresso o, almeno almeno, nna pronunclata avversione al-P oscurantlsmo. I poehi supsrstltl non erano leonl e psr dl piti la erisi traversata e H elelo fosco e minaedoso paralizzavano anche le nltime loro energie fattive, tanto che a stento raccattavano il coraggto di mettere 11 muso o !! becco fuor della tana o del nido, ma guardandosl bene dal farsi sentire. '"P TIra-dIra-dara-cium-la-la presentava P aspetto d'una cltta morta. 0!i abitatori superstitl passa-vano frettolosi. schivando lncontri, con tutto 11 fare di chi s' immagina ln nna setva dl agguail, di pericoli, d'insldie, dl tradlmentl, e se talora sostavano con qua!che conoscenta a scambiar due parole dl rimpianto, a cercare tm conforto, nn lilo di speranza, un ragglo dl sole sotto la tetra plumbea cappa del elelo, lo facevaao con mille cautele. blsbigllando c guardandosl paurosamente a destra e a manca. Una plaga del paese. fnnestata da m tifone precedente, era stata pol risparmlata o quasl dal secondo nragano. A rigor dl !og!ca le comune sventura avrebbe dovuto avviclnare 1 col piti, ma certl mestatorl. maneggiando abilmente 1* arma del »dlvide et impera«, avevano saputo tropo bene scavare fra quelli e qnesti nn abisso dl odio, diffl-senza, sosoetto e disprezzo. Ik dove sarebbe do-vuta scorrere P acqua cristaJHna della slmpatia, del rispetto, della fraterna solidarieU. Quelli della plaga risparmiata dalla seconda bufera non avevano mancato di far comprendere che quel-P abisso era fuor dl luogo, anzi durante la bufera avevano tentato. qua e U fellcemente, P opera dl salvataggio dl quanto era pli caro al loro miopi odiatori. Ma questi erano stati cosl magistralmente lavorati da non caplrne nn ette, da continuare anzi a guardare ta cagnesco quelll che dai mestatori erano stati addltati loro quali nemici, appunto perchfc non si avvedessero del lavorio del nemico reale. Ouesto sfruttava Intanto ta situazione a tutto suo agio, senza ritegno e setiza elezione di mezzi Convlen notare che la bofera funestatrfce era trasvolata senza coipire uaa oscura famigiia d'ignorati e lenoranH: la famigiia degli scarabei stercorarl Ouesti anlmaluccl daHo ali eolor can-glante. ma poco destre al volo. s* erano ben guar-dati fino allora dali' abbandonare U loro pasto immondo per par teci pare alla vita del paese. L' istinto ©____ P esperleaza H conslgllavano a starsene a brulicare nello sterco dei bovi che, con P incedere lento e soleon«. dondolando la testa e rumlnando. passavano per le vie dl Tlra-dlra-dara-ciiim-Ia-la e vt laselavano I prodotti della laboriosa digestions Ma la auova situazione b»p. doveva restare Ignota neanche a quei poveracd. H nemico reale pensd beBe di chiamarH a raccolta a tenne loro una concione degna di an Olambnllarl. Scarabel stercorarl! — dlsse loro. — Scote~ tevi; e sonata Pora dal vostro rteeatto. della vostra fortuaa. I vostrl spregiatori e avversari sono scomparsl. Tocca ora a vol dl sorgerg da »veri« rappresentanti del paese a prenderne ln mano le redini, ad assldervl alla mensa del po-terc. Avrete ia me 11 pift fedele amlco ed alleato, purebč sappiate segulre lo mle dirottive. Intanto, a buou conto, dovete peosare a pro-cacciarvi nn portavoce. Per quanto assis! le alto. siete poehi e !I vostro ronzlo ft troppo debole per dare P Impressione del dominlo. della po-tenza. Suvvial Non fatemi gP Imbarazzatil Ouardatevi na po* attorno, cercate e troverete. Siate baldi e animosi e sopra tutio badate a far gridare su per I tettl H vostro pensiero, n vostro programma, che sono e dovranno essere II pensiero, e il programma dl tatta la nostra dl-letta Tira-dira-dara-dum-la-Ia! AIP opra e la vlt-toria sarž nostra! v Ql! scarabei agitarr>no In segno 41 plauso le merdose ali eolor cangiante e se ne andarono con Il sussiego del conquistatore. Cammin facendo, perd, andavano chiedondosi dove mai si sarebbe potuto trovare na portavoce. La discussiooe si era fatta vla via pfi aalmata e cczzanti proposte avevano messo na gran bu-scherio in qne!!a tonna di OiasonI Improvvisati. quand'ccco una voce hisollta spezzare P onda de! sordo ronzio. Ristettero in aseolta La vooe ai fece rindire. — E'una gazza! — Che dlamine! — Una g&2za. ve fe so dir to che soe piil vec- cblo d! volaltrL — E pol? — Ecco H fatto nostra I favttereroo ta gazza a iarcl da portavoce. — Bravo! — Bravissimol — E siccome le cese v anno fatie por feeae e anche i nomi h anno ii loro destiao, co&l propon- * go che la nostra eazza aia. ribattezzat^ m — O perehć? — IV, perohd gazza fk pensare alla cazza la- dra e pel la balda nostra doventft potrebbe ap-piorptrle 11 fatal oemlgnolo dl »checa«. — E allora? — Ecco: facclamone nn bel dlmlnutJvo e đl-ciamolo »Oazzetta«. La trovata geniale fu accolta con plauso nni-versale e la gazza passb da Oazzetta agll stipendi deglf scarabei stercorarl e del loro fedele amico ed alleato. Trovato il portavoce, gli scarabei ritennero glunto 11 momento di atteggiarsl in modo che le loro aH non mandassero piu quel riffsssi dl eolor csnglante che agll al tri abitatori noa erano mai andati. Studia e ristudia, non ne vennero a capo e gii stavano per disperare, quando Intervenne ln bucn punto il fedele amico ed alleato. Ma cl vuol tanto? — fece loro con aria paterna — Pate come si d sempre fatto. Guardate la mia mano distesa. Vedete quella plaga che il nuovo nragano ha quasi risparmiata? Ebbene; lil si an-elda U nemico nostro, il nemico ereditarlo di Tlra-dlra-d&ra-ciiim-la-la! Sorgete contro dl lui, fate che II vostro portavoce gli grldi la croce addos-so a lo vostre ali prenderanno a mandare 11 rl-verbero ingannatore che abbaglieri una volta di pU I nostri governati. I! suggerimente. manco a dlrlo, fn tccotto • SSgnlto. Ed ecco perchft ogni santo giorno quetla gaz-aa . ladra dei vecchl sistemi, raccolto 11 tritume rettorico dei mestatori *di ierl e d'oggl, ce lo vtem* sciorinando con una dfslnvoltura da non si dfre. senza accorgersl che P uditorio si squaglia e non restano che gll scarabel. POVEČANJE KRUŠNEGA OPMERKA. Z ozirom ns dovoljen dovoz zmletin, pripravnih za peko kruha, bo aprovizacijska komisija od jutri, ponedeljka, 8. t. is., dalje razdeljevala namesto 10 dekagramov po 20 dekagramov kruha na dan na račun normalnega odmerka zmletin ali kruha, ki pripada vsaki osebi, in poleg nopoln dodatni odmerek 14 dekagramov kruha za ddavce pri težkih delih. Dodatni odmerek kruha se bo oddajal osebam, ki Imajo izkaznico za nakup kruha, samo tedaj, če Je dodatek vpisan v tej Izkaznici, In proti Izročitvi potrebnih odrezkov dodatne Izkaznice, ter samo obenem z nakupom normalnega odmerka. Preščipnjenje Izkaznice za eakup kruha v predalčku z datumom nakupa, bo pomenjalo torej, da Je kupec poleg normalnega dobil tudi dodatni odmerek kruha. * • • KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 8. Julila do 13. julija (40. razdeljevanje) se bodo mogla proti presčipnjenju Številke 40 Izkaznice za živita la predložitvi izkaz-alcc za nakup kruha dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisija ta sicer na osebo In teden* JEČMENOVA KASA. ono osminko kx ječmenove kaše po K 1*08 leg. PROSENA KAŠA. eno osminko prosene kaSe po K 3*— kg SLADKOR. eno četrtfnko kg sladkorja po K 1*60 kg (tudi za osebe, ki so vpisane v kuhinje aprovizacijske komisije). — Ta sladkor se dobi namesto prejšnjega tedna ln sicer od ponedeljka. 8. t. ta. dalje SUHA ZELENJAD. 1* dkg suhe zelenjadl po K U'— kg JAJCA. eno jajce na osebo In teden po 70 vin., Ea manj Imovite (rdeča Črta) po SO vin. MARMELADA eno osminko marmelade po K 4'SO. — Delavd pri težkih delih imajo poleg normalnega odmerka pra vfco do nadaljne */» marmelade. CIKORIJA. eno osminko kg cikorije po K 9'ftO SOL. eno osminko kg soli na osebo po 28 vin kg KIS eno osminko litra kisa po 50 vin. liter. Ta teden ne dobe kisa lastniki Izkaznic za kuhinje In mestno ubožnico. SLANINA. Ha vsakih 6 odrezkov uradne Izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 8, do- 14 Julija se dobi ob predložitvi izkaz, za živila izkaznica St. 48 za nakup 4 (štirih) dkg slanine. Na to Izkaznico se dobi slanina v običajnih proda}Unfca5> do sobote, 20. jultja t. !. Cena 24 K za kg za a rimo vite sloje (z rdečo prečrtano izkaznico) po 12 K kg Izkaznice 5t. 47 so veljavne do sobote, 13. Julija DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter Imalo zato pravico do dodatne Izkaznice za kruh in do dodatne izkaznice za maščobe z odrezki, za-znamenovaniml s črko S, dobe proti Izročitvi-odrezkov te poslednje Izkaznice, veljavnih za čas od 8. julija do 14. julija, in predložitvi izkaznice za nakup kruha, dodatno izkaznico St. 7? ter morajo nanjo do vštete sobote 20. julija v običajnih prodajalnah dobiti po 3 dkg slanine. — Izkaznice §t. 76 veljajo do sobote 13. Julija. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Tekom tega tedna se razdele izkaznice 45 za govedino in za nelmovlte sloje tudi Izkaznice St. 45. toda z rdečo črto. KONDENZIRANO MLEKO ZA STARCE. BOLNIKE IN OTROKE. 400 g kondenziranega mleka po K 7'50 (400 g za K 3'—). Tekom tega razdeljevanja se prebčip-ne št. V. rumenih izkaznic za otroke (80 dkg) in . JAVNE KUHINJE Wf UBOŽNICA. Lastniki izkaznic za Javne kuhliite in ubožnico dobe ta teden: M kg sladkorja. l/. kg cikorije. lU kz soli in 1 kos mila. • • • RIB!?. Do sobote, o. t m., opoldne so se oddale ribe na 29.205 izkaznic, veljavnih za 96.339 odmerkov. Na vrsti ostane odre/.ek L do IL 51.000. — Danes. v neddlo, popoldne bo ribja trždca zaprta. FrocSa"rs kuriva. Caiie. SO kz na rdeče Izkaznice. Razde"evante dne 3. Julija. — Cena 80 vin. za kg. £v. Vid: 1—500 (ob 31 > nI Fahbrl 3 501- 17'O. (31) uL L. vecchlo 17. — Staro mesto: 2501— 2970 (21) d 4, 1—1000 (22) ul. Volto 2. — Novo mesto: Stn—1200 (20) nL Valdirlvo 17, 1201—2070 (20) ul. S. Francesco 2. — Stara mitnica: 1401—3000 (22) Paduina 13, 3001—4000 (22) uL Madonnlna 39, 4001—4500 (22) ul. A. Caccia 17, 4501—4700 (22) ul. Madonnlna 24, 4701—5300 (22) uL Geisi 13. — Nova mitnica: 1—1000 (21) uL Bacclii 4, 1001—1300 (21) uL Cologna 2. 1301— 2300 (21) nL S. Zaccaria 3. — Sv. Jakob: S01— 1000 (15) ul. P. Diacono 6, 1001—1300 (15) ul. Rivo 10. — S. M. M. Zg.: 401—590 (10) ul. GuarJia 9. — Kladln: 1—300 (16) ul. Farnetto 46. — Uo-|aa: 1—957 (9) uL Boroevlčeva 13. Premog. 20 kg na modre Izkaznlcc. S. Vid: 1-800 (40) ul. L vecchlo 17, 1*46 10 Lg. — Kjarbola zg.: 1—150 (43) ul. P. Diacono 6, 1'65 10 kg S. M. M. sp.: 1—100 (27) uL Concordia 17, V66 10 kg. — Rocot: 51—200 (45) uL S. Fontane 250. 1*66 10 kg. Koke. 10 kg na modre Izkaznice, Novo mesto: 381—600 (42) nI. S. Francesco 2, 2*70 10 kg. — Stara mitnica: 1821—1900 (46) ul Madonnlna 24, 2*70 10 kg. — S. M. M. Zg.: 201-290 (35) nt Chiardla 9, 2*70 10 kg. — S. M. M. sp.: 101—323 (27) nI. Rivo 10, 1—100 (28) ul. Rivo 10, 2*70 10 kg. — Kladln: 1—120- (38) uL Farneto 46, 2*70 10 kg. — Vrdela: 351—611 (35) ul. Cotogna 2, 2*70 10 kg. — Rocoh 201—350 (45) ul. S. Fontane 250, 2*90 10 kg, 1—200 (46) uL a Fontane 16, 2*70 10 kg. • • • Izkaznico za petrole). V svrho prevzetja novih petrolejskih Izkaznlo naj se načelHiki domačih gospodarstev mestnega okraja »Sv. Jakob« in sicer sledečih ulic: D. Bra-mante (soda števila), O. Tlepolo, P. Veroncse. A. Vespucci, Scuola nuova, S. Marco, 5t. 2 do št. 1 do 25) C. Colombo, Concordia, trg Q. Vio (od št. 6 naprej), Marco Polo, L. Papiriano, uL degl! Antenorei, Campo S. Oiacomo, P. r>incono, del Bosco (soda števila), Lorenzo Bern7ni (št. 6—8), Broletto, Montecucco (soda števila) zslust? v ponedeljek, torek, sredo fn četrtek od 8—2 pop. pri poslovalnici za premog. Prinesti je treba s seboj izkaznico za živila in premog. Poroči se danes g. Dobromi! Rebek, uslu. bencc pri »Edinosti«, z gdč. Marijo Mozetiče v o. Bilo srečno! Naš narodni praznik proslavi danes tržaško Slovenstvo v prostorih »Narodnega do.na« pri sv Ivanu. Skromno sicer — v ozkih mejah, v katero nas stiskalo sedanje razmere —» a vendar, in morda ravno zato, iz polnih src! Vnanji sijaj in sicer običajne udobnosti pa nam gotovo nadomeste vez globokih čutstev. ki nas spaja d::nes v eno drnžfno enako mislečih, enrtko čirtečih in po istem cilju koprnečih, In pa tudi zavest, da s tem vzvišenim namenom spojimo nujno potrebno na--rodno-kirlturno delo v prilog novega hr:. ; narodne vzgoje v našem, narodne šole tako potrebnem Šentvldskem okrožju. Pri ter.' opoz:.rjarno našince na ta-Ie dejstva. Podružnica sc je ob\ e-zala napram družbi, da poskrbi potrebne prezidave in da odšteje Družbi 6000 K. Apelirala je zato na rodoljubje našincev. Uspeh je zares lep: m-brana svota se bliža fe dvanajstemu tisočaku. Svota Je to, ki kaže narodno požrtvovalnost tržaških Slovencev v najlepši luči. Notrrfn; i ( ••• oprava za tri razrede sama pa bo stala blizu IC.OOtt K. Kje so sedaj še popravJjal-a zi, kar še manjka. Rojaki! V imenu or?c , doslej zapuščenega prebivalstva vas prosimo ir r -srčneje: pomozltc že danes v ta narnen s svojo udeležbo, a — kdor more — tudi s k; kirn darom l Ono prebivalstvo vas bo blagoslavljalo. ztrot!<-vina našega razvoja va;> bo Čast io omenj.:!.i i»i naša proslava narodnega praznika bo poveliČana na najvrednejl način. — Slavnost se bo vr !u ob vsakem vremenu. Plačila v tu|l valuti In zlatu. Po zatvoritv! borz Je prenehalo objavljanje dnevnih kurzov. Vslcd tega so nastali prepiri, po kakem kurzu naj se izvršujejo plačila v tuji valuti, ali v zlatu, katerih vrednostno razmerje do našega denarja se ie, kakor znano, tekom vojne zelo spremenilo i a škodo naše valute. V mnogih razsodbah se Je najvišje sodišče postavilo na stališče, da se ima pri takih plačilih vzeti za podlago kurzna vrednost od 28. Julija 1914. to je, zadnjega uradnega kur/ naga poročila. Sedaj pa je isto najvišje sod "Je v plenarni seji od 30. aprila 1918 pod praes. 314/18.spremenilo svoje stališče In sklenilo zapisati v Judikatno knjigo pod št. 254 sledeči pr i v-ni rek: »Oo pomanjkanju uradnega b< 'ne a kurza je inozemske denarne vrednote preračun: > avstrijsko kronsko veljavo na ta način, da sc ustanovi vrednost (tržna cena, čl. 353 trp. z.> v času merodajnem za precenjevanje.« Po tem takem bo mor*! dolžnik plačati sedanjo dnevno vrednost, ki Jo bode možno navadno ustanoviti po objavah devizne centrale. C. kr. poštnemu ravnateljstvu Trst. Iz Dorn-berga: Pošta v Dornbergu še sedaj ne posluje, das; Je že minulo celih osem mesecev, kar smo sc vrnili Iz begunstva. Vprašamo c. kr. poštno | ravnateljstvo: kje tiči vzrok, da pošta toliko č.isa ne uraduieV Kedaj misli napraviti kon^c tem neznosnim razmeram? Zadnje sporočilo šentvldsklm Slovencem. Zavedni šentvidski Slovenci, ki ste to mogli storiti, ste Že vpisali otroke v novo Šolo. Kaj pa oriah-Ijlvcl in cincarjl. ki se še niste odločili, da bi vpisali otroke v slovensko šolo? Kaj pa ti«?i starši, ki iz tega ali onega razloga sploh niste mo*>:5 vpisati otrok v Šolo, ker ste bili bolni, ali ste biU izven Trsta, aH niste znalL kje da bo šola? K:.j z | Vašimi otroci? Ali Jih boAte mc^H vpisati mej počitnicami? Da. seveda. In sicer pri kapehnu ' Starega sv. Antona g. bčeku, via Fabbri treba s scbol prinesti? Samo, da znaš kje Je otrok rojen, pa ime in po!.Le čttov in ! e da stanuje. Ce torej vwziii»tt d jgl roj&kl, kake a takega otroka, le pregovorite njegove starše, da ga vpišejo v slovensko šolo I Bodimo veseli, da smo si ustc%novill svolo šolo, ki bo glavni steber šentvidskega Slovenstva. To je poslednja sporočilo, ki ga pošilja Vam fcentvldikiti! Slovencem Vaš prilatslj — boter Luka. kapebnu J >ri 2. Kai * >, kdaj in J Danes popoldne ob 4 v prostorih Narodnca t doma pri Sv. l .ana narodna veselic na korbt ve slovenske šole pri sv. Vidu. D;l Čistega bi'T-6:* le t?I73 ra^n rove š^lcka ar-ra I<_;'J : BO-.O- jva. U -» s V Trstu, dse 7, |uti)a 1H*. >e0DCO9T« Hov* Iflfc Strmn UL . Na c. kr. pripravnici za srednje Šole v Trstu »e le zaključilo Šolsko leto 1917/18 dne 28. lunfla. Po slovesni šolski maši so se zbrali učenci in u-čenke v šolskih prostorih, kjer so j&e Jim razdelila letna šolska spričevala. Vpisanih je bik> ▼ cbeb odJelklh z vsporednlcami 196 učencev, med temi 15 hospItanttHj. Po narodnosti so bili vsi Slovenci. Obisk je bil vse leto, navzlic težavnim razmeram, popolnoma reden In učni vspehi prav povoljni. Med redovaniml Je bila skoraj tretjina cjdllčnjakov. Vpisovanje za prvi letnik prihodnjega šol. leta se bo vršilo v nedeljo dne 14. julija, "prejemali se bodo učenci, ki so z vspehom dovršili IT. aH III. razred ljudske šole. Jesensko vpisovanje se bo vršilo dne 15. In 16. septembra. Iz Dekanov. Zanimiva In značilna pravda se Je vršila v zadnjem času med Dekančani pred okrajnim sodiščem v Kopru. Bivša razdeljevalka v občfnski aprovlzacljf, AnaStefančič. Je tožila neko Valerijo Vatovec radi razžaljenja Časti, češ da jI je ta poslednja očitala, da Ji Je Ana Stefančlč (pri obračunu) »dosti pojedla«. Pri razpravi je Valerija Vatovec nastopila dokaz resnice. Predlaganih je bilo od obeh strani mnogo prič, razprave so bile zelo živahne; vsi Dekane! so se vsled tega delili v dve stranki; bilo Je tud! dosti razburjanja. ker so med razpravo prišle na dan razne nerednostl, ki so se vršile pri razdeljevanju tprovfzacijsklh živil. In sicer toliko glede blaga samega kolkor celo glede računov. Konec razprav Je bil ta, da Je bila toženka Valerlia Vatovec — oproščena, hi «e Ji Je torej posrečil dokaz rosnlce. da Jf Je Ana Kteiančlč — »dosti pojedla«. Prva posledica te pravde Je bila, da Je takoj, ko ie prišlo do tožbe, bila An?. Stefančič začssno odstavljena od razpečevalnice. sedaj pride gotovo tijena definitivna odstranitev. Seveda Je obsojena« Ana Stefančlč. da r.osi tudi vse stroške pravde, ki bodo gotovo šc precej visoki Dobro bi bilo. če bi si okr. glavarstvo v Kopru, ogledalo sodni akt te pravde; našlo hI v njem marsikaj, kar bi utegnilo zanimati Vojaška In begunška podpora. »Osrednji odbor« ia Dunaju I. Bankgasse 2, je sporočil pred tremi meseci, da deželne komisije, vsled navodil iz ministrstva za deželno brambo, niso priznale prispevka za preživljanje takim beguncem, ki so živeli v drže.vni oskrbi v taboriščih, aH so prejemali begunško podporo, češ: dveh podpor obenem ai dovoljeno uživati — Vsled beguncem pravičnega In ugodnega sodstva c. kr. upravnega sodišča Je vložil »Osrednji odbor« nešteto pritožb na ministrstvo ln zahteval nakazilo vojaških podpor za ves Čas begunstva Največ pritožeb je bilo vloženih za čas od I. septembra 1916 do 31. iu-lija 1917 (po begu vsled padca Gorice do dneva, ko Je stopi! v veljavo novi zakon o vojaških podporah.) Na to so deželne komisije (zopet vsled aa vodila 1« ministrstva začele nakazovati prispevek za preživljanje od 1 .maja 1917 dalje, a od prisojenega zneska so odštele v Istem času prejeto begunško podporo Ker jc to popolnoma protizakonito ln nasprotuje jasnim razsodbam upravnega sodišča, vlaga »Osrednji odbor« nove pritožbe na ministrstvo In hoče dovršiti vsak slu-5aj, če bo potrebno, na upravnem sodišču. Tu mora zmagati pravica, čeprav gre za več milijonov. ki Jih hoče vlada prlStediti od ust naših bednih- beguneov. Za zdaj pa »Osrednji odbor« deluje te za tiste, ki so bili tako skrbni, da so se obrnili Dravnčasno nanl, kajti proti odločbi deželnih komisij Je pritožba na ministrstvo donustna le tekom 60 dnij- Ogromna večina se ni pritožila, In ne bo deležna tc dobrote, ako se ne posreči, doječi končno načelno odločbo domobranskega nintstrstva, — naj se . beguncem storjena krivica popravi uradnim potom. Krivica se je naredila beguncem uradno namenoma in hotč vsled povsem napačnega tolmačenja zakona ; naj se torej tudi rndevoljno uradno popravi. Tako bi prišli do Izdatnih doplačil vsi tisti begunci, ki se sicer niso pritožili. Al! In kedaj se to posreči, sporoči »Osrednji odbor« v listih. Danes popoldne ob 4 priredi naše marljiv pevsko društvo »Kolo« v vseh prostorih sveto-Ivanskega »Narodnega doma« narodno veselico, kole de! čistega dobička je namenjen za nabavo oprave v novi slovenski ljudski šoli pri Sv. Vidu. Poskrbljeno Je za vsestransko zabavo in vljudno vabimo naše občinstvo, da se v mnogo-rrojnem številu udeleži te prireditve in na ta načhi proslavi god naših blagovestnikov sv. Cirila fn Metoda. Na vrtu pojeta moški zbor Kola in svetoivanskl mešani zbor naše narodne in umetne pesmi. Vmes pa be Igral orkester tržaške slovenske Omladine. V dvorani pa se bo vrtela prosta tabava. Preskrbljeno bo tudi za suh prigrizek, samo prosimo, da prinesete kruh s seboj. Kolo sreče pa nam bo naklonilo marsikak času in potrebam primeren dobitek. Občni zPor podružnice Glasbene Matice se bo vršil v sredo. 10 t m., ob 7 zvečer v društvenih prostorih. Vabimo vse člane, da se udeleže občnega zbora v obilnem številu. Odbor. Odbor šeutvldske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda bo imel v ponedeljek ob 8 url zvečer svojo sejo. Naj pridejo vsi odborniki, ker so zelo važua poročila na dnevnem redu. — Predsednik. Dvorazredna slovenska trgovska šola s pravico javnosti v Trstu nam je doposlala letno poročilo o ravno kar zaključenem šolskem letu 1917—191S. Na zavodu so poučevali: ravnatelj Josip Ulčakar in profesorji In učitelji: dr. Andrej Budal, suplent na c. kr. slovenski goriški gimnaziji, dr. Lavo Cerrnelj, profesor na c. kr. obrtni šoli, dr. Jurij Jan. odvetnik, dr. Joža Lovrenčič, suplent na c. kr. slov. goriški gimnaziji, Janko Malenšek, uradnik Tržaške posojilnice Jo hranilnice, Fran Marinček, c. kr. strokovni (KitelJ na državni deski meščanski šoli. Josip Maule, c. kr. strokovni učitelj nadeSki meščanski Soli. Josip Prunk, vodja c. k. Tf©^pondenčnega urada, Fran Rus, ravnatelj splošne hranilnice, Matija Škabar, ka-tebet, Ivan Tavčar, suplent na c. kr. pripravnici za srednje šele, Josip Vuga, nam. učitelj na zavodu. In Marija Zigon. suplentinja na c. kr. drž. dekliški meščanski šoli. Učencev je bilo na deški trgovski šoli: v II. letniku 16 in 5 privatlstov; v (. letniku 33 in 1 privatlst; v pripravljalnem letniku 29. Na dekliški trgovski šoli: v 11. letniku 19, v I. 21 ttčcnJc. Skupno torej \M učencev, oziroma učenk. Nekaj jih je odpadlo med letom, bodi, da so vpoklicani v vojake, bodi da so drugače Izstopili. V knra tori ju šole so Iven Mankoč, vele-tržec, Oracijan Stepacčič, ces. svetnik bi veletr-»cc, dr. Otckar Ryb£f odvetnik In državni poslanec, Josip UlČakar ravnatelj, hi Josip Prelog, irgovec. Ugodnosti šole so: da Ima pravico javnosti, da podaja zaključeno strokovno Izobrazbo Vzgaja samostojno ln službeno osebje za blagov- j- -|ocfi cinsv cev ln obrtnikov priliko, da se hitro te temeljito Izobrazijo v trgovskih predmetih. Odhodno spričevalo nadomešča dokazilo o pravilno -dovršeni učni dobi v trgovski obrti. Učenec te lole (ako Jo Je dovršil z dobrim uspehom) jd dolžan služiti kot vajenec ln obiskovati trgovsko nadaljevalno šolo. Absolventje so sposobni za kontorlste, kore-spondente ln knjigovodje po trgovinah, a odprta so Jim tudi druga pisarniška mesta. Odhodno spričevalo opravičuje tudi do dveletne aktivne vojaške službe, eventuvelno, z naknadnim dopolnilnim Izpitom, do enoletnega prostovoljstva. Šolsko leto 1918—1919 se prične dne 16. septembra z vpisovanjem, redni pouk pa prične 21. septembra. Šolnina znaša za 1. in 2. letnik 200 K., za pripravljalni letnik pa SO K- Revni učenci so lahko oproščeni od plačevanja aH za polovico, ali za četrtino, ali pa za vso-šolnino. V pripravljalni letnik se deklice ne sprejemajo. Učenci, ki ne morejo dokazati potrebne predlzobrazbe, morajo položiti sprejemni Izpit, če uvažujemo sedanje razmere, je število učencev povsem zadovoljivo. Se bolj pa vspehi šole, ki naraščajo od leta do leta, o čemur priča .zlasti okolnost, da Je prišla šola na dober glas tudi pr! drugorodclh, tako, da absolventje lahko prihajajo do kruha, izlast!, ker se tudi pouku v Italijanščini posveča posebna pažnja. Priporočamo to šolo najtopleje, proseč na-Since. naj uvažujejo, kako nujno potrebno Je, da si vzgojimo strokovno izobražen trgovski stan, ako hočemo priti do veljave. V »Časopisu za slovenski Jezik, književnost te zgodovino^ ri.zpravl)a Hauptmann pod naslovom »Staroslovenska družba in njeni stanovi« o vprašanju, so-li bili star: Slovani! kakor poročajo stari zgodovinarji, miroljuben, plah narod; ali pa so bili. kakor pišejo drugi pisatelji, bojeviti In divji vojščakl, pred katerimi se Je tresel Carigrad in prihaja do zaključka, da so bili po naravi miroljubni in da so vsled tega prišli v odvisnost, v suženjstvo drugih nasilnih narodov, v prvi vrsti Obrov, ki so.jih potem z bičem gnali v boj proti drugim narodom. Po zrušitvi obrske moči so prišli Slovenci pod Franke in naposled pod Bavarce: iz eneua suženjstva v drugo. Da so bili Slovenci tudi pod Bavarci le sužnji, dokazuje pisatelj na podlagi takratnega družabnega in gospodarskega reda. zlasti pa na podlagi razdelitve kmetij v hlapčevske (slovenske) In svobodne (bavarske). Zdi se nam, da je pisatelj v pesplošenju nekih, sicer res zgodovinsko dokazanih dogodkov !n razmer še! nekoliko predaleč. Gotovo Je mnogo Slovencev živelo v odvisnosti od divjih narodov, kakor so bili Obri in Madjari, !n brezdvomno so jih ti na svojih roparskih pohodih vodili s seboj kot pomožne čete, ki so rporale navadno Iti prve v boi; a ravno tako Je zgodovinsko dokazano, da je velik del Slovenov živel pod lastnimi knezi in da so se ravno na Balkanu že v prvih časih slovanskega naseljevanja razvijale neodvisne slovanske države, v katerih so tvorili Slovani vladajoči. gospodujoči, prejšnji prebivalci romanske in trakijske narodnosti pa službujoči sloj. Celo med najbolj zapadnim! Južnimi Slovani, v naših krajih ln v Panoniji, so obstajale take neodvisne slovanske države. No, naš ne men ni. da bi se v tem ozlru spuščali v raziskavama, ki imajo le znanstveno vrednost: to radi prepuščamo pGklicanejšemu peresu; nas kot politike zanima več opazka, s katero zaključuje Hauptmann svojo razpravo. »Tužnl glasovi slovenske preteklosti«, ki »pripovedujejo o krotkih prednikih - sužniih«, živo ga spominjajo, »kako brezprimerno dolga in strma, a zato nad vse častna je bila krlževa pot do narodne osamosvoje in do Junaštva soških zmag«. Ali res? AH Je naš narod res že dosegel svojo narodno osamosvojo? AH res ne čuti pisatelj, kako gospodujejo še vedno nad nami nemški uradniki, nemški kapital, nemški veleposestnik? V zakonih zajamčena enakopravnost obstoji le na papirju. Posameznikom se pač posreča včasih Izvo-jevatl njeno teoretično priznanje pred avstrijskimi najvišjimi sodišči; kak je pa naš položaj kot narod, o tem se pisatelj l2hko prepriča, ako pogleda malko na Koroško in na Štajersko. Na Primorskem nazlvajo nas še vedno s »ščavi« (sužnji) in tudi na Kranjskem vlada Izključno le nemška in v nemškem duhu uradujoča birokracija. Tudi veleposestvo in veleindustrija sta v nemških rokah in gulita še danes miroljubnega slovenskega kmeta. Popolnoma nerazumljivo pa nam je, kaj Imajo s slovenskim narodom opraviti »junaštva saških zmag«. Ali so to bile slovenske zmage? Ali so se Junaštva izvrševala v svrho osamosvojenja slovenskega naroda? V kolikor so pri teh zmagah sodelovale tudi slovenske čete, nas spominja njihovo sodelovanje pač zelo živo na vlogo, ki so jo Slovenci igrali pod Obri in ki jo nam tako učinkovito opisuje ravno g. pisatelj. Gotovo so Slovenci v soških bitkah branili tudi slovensko zemljo. Toda, komu v korist? To |e menda dovolj Jasno povedala Seldlerjeva- vlada s svojim brezobzirnim preganjanjem vsakega slobodnejega gibanja v slovenskih deželah! Kdor spravlja soške bitke v zvezo s slovenskim stremljenjem po osamosvojitvi, pokazuje le, da suženjski duh, ki je »odlikoval« naše prednike, še danes nI izumrl. O znanstvenostl takih znanstvenih izvajanj pa lahko sodi tudi vsak neznan^ stvenik. AdrlatJcus. VIIL vojno posojilo v Trstu. Peti izkaz podpisov Vili. voinega posojila ▼ Trstu Izkazuje skupni znesek K 10,113.050'—. Tržaška kmetijska družba naznanja, da so Ji prispela sledeča semena: repa za Jesen, črna zimska redkvica, zimska solata, motovileč, detelja, čebulno seme ln detelja lucema ter vabi kmetovalce, ki si n!so še preskrbeli ta semena, da si nabavijo Ista čimpreje. Semena se delijo ob delavnikih v njenem uradu, ulica Vlenna št. 16, med 8 ln pol predp. do opoludne. Repno seme za Jesen. Tržaška kmetijska dražba naznanja kmetovalcem blvajočira v bjlžln! sv. Ivana, da Jc prevzel prodajo semeri, repe za jesen, gospod Rlnko Schmldt, trgovec na VrdelL Kmetovalci, bivajoči v tem okrožju, si i2hko nakupijo pri Istemu to seme. Poslano*) Vsem posKfloualcem ovčje solne In volne za Umnice I V smisla naredbe trgovinskega ministrstva ■ dne 28. maja 1916 d. e. it 156, se zaplenijo vse zaloge ovčje volne, ter se ta npotrebi v vojne namene. Vse zaloge ovčje volne, posebno pa tud! volne za žimnice, treba oddati na C la fcr. Ks&lrclslca uolne e Trsta, Via del Pešce St. 4. Volna se plača po predpisanih najvišjih cenah ter se sprejema v uradnih arah. Za nakupovanje volne so upravičeni tudi legitimirani kupovale! volne, fstt pa se moralo legitimirati z Izkaznico trgovinskega ministrstva. Zaplemba se razteza tudi na najmanjše zaloge ovčje volne. Patriiotična dolžnost vsakega posameznika je, da odda volno, ki jo tako nujno potrebuje armada j na bojišču, pri Čemur bodi posebno naglašeno, da j se za isto plačajo visoke cene, in ker se vsaka I prekršba kaznuje od političnih oblasti na podlagi j obstoječih zak. določb z denarno kaznijo do K 5000 ali pa zaporom do 6 mesecev. 4 C kr. uvjtrijski sklad m vojaške vdove in sirote. pokroviteljstvo: a lm kv. apo«. V»L cour KAREL I In Hj. TeL caearioa ta kraljic* ŽITA-Eavarovalttf oddelek za Trst, Utro In SorlJko-GradUSanaUo v Trstu. Vfa Laxzar«tto vecchlo 3. fsfrtlfia tnili: C. ti p It lavaiTv-iilst u imitsji ATOllMl F£1!B n Diiaji. C.ffllff.Ra!]iHlllŠB18lBI Uradne ure od 8—12 la 2—6. •) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor veleva zakon. - m A T Potrtim srcem cazna jamo, da je naša preljuba hčerka oziroma sestrica danes, po kratki in mučni bolezni,- v nalol dobi 3 let, mirno v Gospodu, zaspala. Pogreb zemeljskih oatankov J« vrši lm biie lalosti. ul. iliramar 11, direktno na pokopališče k sv. Ani. TRST. dne 6. julija 1518. JOSIP in IVANKA JEŽ stari!. Janko in Stanko, bratca. Vsi ©st^-li soi«odniki. » 1VNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU j Bika M\mm vaoal ti. Mi Tiresa. - Lastna Delniška fflavnlca K 1000*00.000. - Rez. zaklad K 52,500.000 g jzrtsje hlastna is2 tastas ii Essjalničae transakcija. r ■ uradna ur« ed 9-1 pop. ' j Češko Budjevička Restavracua (Bos£-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. O. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. _ na avstr. državno posojilo u» drž zakladnico od oom K f»00 naprej do najvtSjih zneskov po izredno ugodnih pogojih. — Zavarovalni oddelek -prejema paBpisovaaja na VilL avstrijski vojno pascj'lo potom »avarovanja na doživetje in amrt oa 6. 10, li. 14, 16. 16. ah 20 ietno dobo. Vsaka zdrava oseba — moški ali tenaka — zamore skleniti to rojnoposojilao ray; rovao;*, v starosti od 15 do 60 let. (N". pr. 50 letni 6lovek «e lahko zavaruje k vetjema sa 12 letao iavaroralno dobo). Tudi osebam pod orožjem je mcSno aavarovati, oziroma se to lahko zgodi potom kakega družinskega filma, delodajalca ali domovinske občine. N'a-ugodneJ5a naložitev glavnice. — NTaJce:ieji pogoji I Idealna rodbinska m^ Do R 5093*— brez Zdravniške preiskave. Takojšnja veljavne ji *M PRIMER: 3,"»letea človek zavaruje aa svojega kletnega, otroka aa uebo 18 ^st, torej do 20. leta starosti, doto K 10 000 — nominala vojnega posojila posmrtnmo in ietno vzgojevalnioo 20%. t. j. K 20, AjdovirMna ;g Ple^ničar), P-vijrrad (s Rajue;: ter t> zet U Hragoij;). 20°-' iz ' ino dobička gre vdovam in sirotan te« za ml d u^ko osL; Ln> r loko O. ki- namestništ a V Trstu, od^OMio v roke prstojnih do-nafili okTajnih c Ur glavarstev 1 ti 84 00C.— i MUH I ( ...........rrr Pž'edrs se s* Si ialki ©k^ief ftf« ^ffm Eli^lit HIŠa ima 9 prosto, o v, krasen vrt, veli"* lile v, gostilno, tobakamo, žganjarno. Kupovalci naj pićejo pod .Hiša" Ins. odd. £dino»ti TEST, uiics hm-m 8 Ima veliko zaio OH UinsKs sede „Uqusr2 esfilniT 2SL0 protini) tA prodaja v vseh lakarnah. D 16 Hčejo m* z^^esfjive V »t z t % m 'i if- M S is M fi -Z 1 % v J f 1 L1 Zslasltl it js uri spravi mm danes naprej \r t ■i i* J • V & Hfei V 55 I B9 & 1 I 11 mm vuiisicfiiu jhcujIus^ H Vitopnlna K 1«— ilnR? mnmi Binct imm mM velika isSsera tjgqyMMig«trniaMfcAi ^ ^ »gnar^aiiHiaitiiKat % M$!P3 lisi mM® i Kg ' r | Ms:i;e Emcr ds Caae-Sii 3 Opčžn si. 200 (zraven openske |r : cerkve) hiša Jakoba Hrovaiin g* m se debi v VSi:ki množini pri R. Ma!a!an-u na Opčin?h, ZOBCZL3RAVN i< ■ v Dr. J. Cermžk v Trstu, ulica Poste vecc'il-j? vo^a! ulice de!:e Post« S Izd.it'n^e zob-\/ br»z boleč ' — Plomb^anjo. > - UM irNf ZOBJE - ^ Idu veHHo Iz^ro čciSlS ue;rti!i g g molili mri?athts Brst J;1 ^rJSSSHBS Umetni zobje z in brez čeljus i, zlate krone m obrebki VILJEM TUSCHER i; i konces. zobotehnik Trst noluoj. Trm Josins 13, IL Ordtnira od S pred . do 6 zvečer. ^ Trst - m limm - ti onpft o^ 2 mm umi Ustopiiinii R 2 .jggeagngva i ■ i mi ww im i "Mm KUPUJEM - P P° najvišjih cenah. V iTIi &UCKER, Trst, g Le3ni tr- (p:azza I H^^sasii-Ji' deiIe ^S"3) 12»L n* h žSč&FT L Pl Zlsfernicii^r v Trrtti fe Je pttfeHfa rsa Corso §t 15 bfvfti zlatprrfco C Trrecvrltz * Fi^io, Velike tettrn srebrnih Jn zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Ceue zmerne. Cene zm. rue. Fotosm! i Ustanovljeno I. 1S83. Ustanovljena i. 1 lijei registrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje članom pcsoJiSa proti poroštvu, zastavi življenjskih polic pose- «tev vredaosmih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke, fratojo se posojila v 7V„ 15 ali 22/t letih v odsekih aH pa v poljubnih dogovorjenih obrokih Lor tal posojila. mJ so obrne ua v LfrMJarJ, Koitfsremiil tr3 Stav. U, ki daje vsa potrebna pojasnita Zacftruaa sorelama »adl hraaSSfis vloga U» P otorestulo po «*/«% \ ■ m i^M^n »EDINOST« štev. IH2. rT^.T'^^ H^oi. dne ». iđlijd Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 8. t. m., dopoldne In popoldne, se bodo prodajali na javni dražbi nedrasoccni predmeti, popoldne perilo in obleka, zastavljeni na zastavne listke serije 142. Knfiževnost in umetnost. Kr. hrv. zagrebško deželno gledališče. — Snoč-Bja uprizoritev Bizetove »Carmen«, katero Je občinstvo že prav željno pričakovalo, ni stala na višini predstav, kakor smo se Jih navadili tekom gostovanja zagrebške opere, vendar pa jo moremo še vedno imenovati dobro, v nekaterih delih celo prav dobro. V prvem dejanju se je pač precej čutila neka raztresenost na odru, ni bilo prave ubrane skupnosti, vse je lezlo nekako narazen; v naslednjih dejanjih pa se je stvar popolnoma popravila, na čemer gre pač predvsem zasluga dirigentu g. Baranoviču. Qa. Vika Engcl je kot Carmen pokazala svoje izredne glasovne vrline in je tudi v ostalem vdihnila svoji ulogi oni demonski značaj, ki ubiia s svojo ljubeznijo. Najboljšega druga je imela v g. Kubli, ki je i v petju i igri usivaril najboljšega Joseja. Za svojo veliko arijo v drugem dejanju je žel živahno odobravanje ob odprtem odru. Primožlčev toreador je drugače prav lepo delo v vsakem pogledu, le tres-iianje ga dela prccej nerazumljivega. Nastopno arijo, peto italijanski, je vsled obilega odobravanja ponovil. Izborna Mika da ie bila ga. Polafcova. in odobravanje v samospevu v tretjem dejanju je bilo zasluženo v polni meri. Ostale manjše uloge, kakor Frasquita (gdč. Zličarjeva), Mcrce-dec (g. Ježičeva), Zumiga — Pisarevič, Moralia _ Jurašič, Dancairo — Sinički in Remendado — Cvijanović so se izvajale hvalevredno. Zbor, ki ie v prvem dejanju kolikortoliko plaval, je bil pozneje popolnoma na svojem mestu. Plesi so se izvajali izborno in naj omenimo posebej solistke gdč. Elsnerjevo, Špoljarjevo in Jaksieevo. Vna-nia opremo je bila najprimerneia. Režiji g. Bi-ničkega pa tudi vsa čast. —r. • m * Večeras u 7% sati, radi duljine predstave, po drugi put »Carmen«. Naslovnu ulogu pjevati če Marta Pospišil-Ivanova. Don Josea Kubla. Ostale glavne uloge gdje. Polak, Žličar, Ježić, te gg. Primožič, Pisarevič, Biniokl i Cvijanović. Dirigira Krešimir Baranović. . Šatra, u ponedeljak, u 8 sati simfonijski koncert. Raspored (po tiskanem sporedu): Prvi dio: I. VVagner — Meistersinger — Predigra. II. Smare-glia — Pittori Fiamminghi — Auktorova preradba za Koncerte, a). Predigra I. činu. b). Predigra III. činu. III. Tschaikowsky — Capriccio italiano. Dirigent Krešimir Baranović. — Drughi dio: IV. Stančić — Scherzo. V. Zuccoli — Jesen (simfonijska pjesan). VI. Dvorak — V Simfonija e-mol (Iz novoga svijeta). Dirigent Milan Sachs. U utorak poslednja predstava »Prodane nevjeste« (Polak, Rijavec, Križaj). li? — Pristopil sem k stari, _ki je iepo pobožno molila grejvengo, nakar sem ii podelil poslednje tolažilo. Starka ni mogla dovoli zahvaliti Boga, ki Ji Je poslal gospoda, ki zna »kranjski«. Jokala je Qd veselja. Vrnil sem se v kuhinjo ter vpraša! dekle po nemško: gospodična, ali govorite tudi slovenski? — Ne, pač pa razumem. Mamica ln stara mati se pogovarjata vselei slovenski in Jaz Ju dobro razumem; pa tudi oče zna slovenski. — Značilno! Stara mati: Slovenka. Mati:: »em-eurka. Otroci: Nemci. , »Kako rod za rodom gine, to povest je domovine.« • * * Krasno, vroče popoldne. Pozvali so me na skrajno stran svetovidskega griča. Spotoma pridem do travnika. Otroci se igraio po posameznih goricah Le čuj j:h, kako so veseli, ti nedolžni otroci! Vas vcrm.a Jjv.ln? »Ti tiroler san lustik«. Na. na. tuma liber »^empl - bupfn* Špiln. Stana, kom her. vilst, tuma špiln »Marihen sas diif ajnem štajn«? Na. i tu net žpf'n, i mus na aus — Knmt her, Greti. Nad?.. Pcpi, Ladi, korr.t her. tuma »liiml - hele* špiln. Prijatelj, vst3ni hitro, kaj sediš tu na kamnu kakor zamaknjen in zreš v otroke? Kaj misliš, da si na sredi "celovškega občinskega vrtca? Ali ne veš, da si v Trstu, na svetovidskem griču, kjer sta avtohtona samo Italijan iti Slovenec? Le brž po opravilu kamor so te poklicali---- * * * Mudo, hudo, prav jesensko hladno mi je bilo pri srcu ob tem prizoru. A toplo solnce me je segrelo in pogledal sem v solnce in videl sem, da je svitlo in čisto. In mislil sem: ali ni Bog ustvaril solnca za to, da fcl se ob njem greli vsi narodi?! Tudi ml Slovenci pridemo na vrsto!-Treba le, da delamo, delamo in delamo! Rojaki, ki Vam je usoda pripravila bogato obloženo mizo, dajte drobtine ubogemu narodu! Tri nemške in- štiri italijanske šole nam pripravljajo smrt v šentvidskem okraju. Pomagajte, da si postavimo lastno šolsko poslopje! PRiPoioCurae PODPISUJTE Rokavice in modne potrebščine. IT. VENIER & Comp. Gor* M- hladna potrab ščine in izdelovanj« rokavic. OiMeoJe is popra? Ijanje rokavic Obaa zmerne. ,ttU 1310 Trgovin« jestvin IVAN BIDOVECL Tra*, vi, Campmnile 13 (frg Ponterouo). Ima ▼ zalogi: paradižn* k»n- ser.vo, mnogo vrat koak ca jnho, žan! in tudi blago aprovizacijske komisije. Pristni Jamaika rum, konjak Marty, vermeuth, malinorec, slivovea tar v«6 vr3t mineralnih vod. Vse po zmernih eeaah. 414 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA L1VARNICA OSVALDELLA. Via Medi a 26. Izdelovanje in poprava strojev ia motorjev. Proračuni. ki sestoji Iz a) 57, državnega posojila amortiziranega v 40 letih, davka prosto po K M.—% s odbitkom obresti enega meseca, t. K —-46, tedaj netto po K 91.54°|o. Podpisuje se lahko nominalnih od K 50.— naprej. Rendiisšllšefa, našvišla: 7.3SV Ob Knjigoveznica PIETRO PIPPAN, Trst, ulica Valdlrivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka-— Vpisniki (registri) posebasga sistema. 207 Majolične peči In štedilniki M. ZEPPAR, nI. 8. Giovanni 6 in 12. Najboljša izdelovanja in EajpopolaejSa vrsta. Cene zmerne. 20- Hotel Continental Trst, ulica San Nicold št. 25 (blizn Corsa). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba točna. I®® ~ Paoir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne — Valčki razaih barv in velikosti. Cen® zmerne. — Gastooe Dollinar, Trst, Via dei Gelsf 16. '-58 Damska krojačniea A. RTEGER, Trat. nlica Commerciale 3. Izdelnje vsakovrstne obfeko po angleškem In francoskem kroju, plesne obleko, obleke za poroko, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. 337 „ najmanjša b) 5l/a3/o državnih zakladnic davka prostih odpovedijivih po nominaln h ▼rednosti od 1. septembra 1924 s prednaznantlom od 6 mesecev. IMtG po *C OB.5©°|o. — Rsn«2ta: C>.43°1« Podpisovaleem državnega posojila in državnih zakladnic se ponuja veči dobiček s tem, da odrezkl ki zapadejo dne 1. septembra 19IS (s izvanrednim uživanjem obresti za 3 mesece) se takoj izpiaćajo, tako da bo lo pobila iz zakladnice imele odrezke od 1. marca 1919. S'ecleče banke sprejemajo podpisovanja in nudjo z ozirorn ni posebni patrijotićni namen tega posojila vse možne olajšave se dajejo vsa po re ma pojasnila: « . » « « . Jadranska banka, Trst in Dunaj, 1. Tegetthoffstrasse 7 Podružnica An >!o-Avstijske banke, Trst in Dunaj t. VValtnerstrasse 2. Centralna banka nemških posojilnic. Banca Commerciale Triestina, Trst in Dunaj, I. Schot ering irzi-ška podružnica Ljubljanske kreditne banket Banca di credito popolare. Banca Generale di depositi podružnica v Testu, Via S Nlcolo 8. Podružnica c kr . ____________ammuImA in nSrt Tr^ m Duna VII. Zo.ler i ■ imm m ii Mffiega stoja. (Po opravilih. — Kindrgortn. — Mali Neniec. — Na pogrebu. — Pri bolnici. — Otroške igre. — AH bo kedaj bolje?) Ne prosti čas, ki ga vsled vojnih razmer sploh nimam, marveč poklicna opravila mi nudijo priložnost, da od časa do Časa prehodim šentvidski okraj, in doslej sem še vselej doživel kaj takega, kar je vredno, zabeležbe, ker kaže v vsej nagoti našo slovensko mizerijo; to se pravi: očituje krivični zistem, ki je vzrok in izvor vsega potujče-vania mej nami., k! pa nas obenem uči, kje in kako imamo začeti delati, da pridemo do boljših razmer. * * * Po ulici Massimiliana sem Sel. Dohitim železni-čarski zakonski par; menita se slovenski, o otrocih. Pridružim se jima, pozdravim pa vprašam: koliko otrok imate? Tri, starši hodi v Kindrgortn. Kam? V Kindrgortn. To je otroški vrtec, kaj ne? Pa vendar hodi v slovenski oddelek? Ne, v nemški smo ca vpisali. Kako to. zakaj pa ne v slovenskega? Ja, koa či'6, drug' so otroke v kindrgortn poslal, in tku sem tud jest štoru. — Taki smo! Oče Ljubljančan, mati ie še pred desetimi leti na Kranjskem krave pasla, otrok pa hodi v Kindrgortn. To treba korenito odpraviti; pripravljalna dela uspevajo kar najbolje. Letos smo proglasili načelo: sleherni slovenski otrok v slovenski otroški vrtec; drugo leto bo to načelo že v polni • veljavi; treba le smotrovitega in vztrajnega dela. * * » Na eriču sem srečal malega dečka; le nemški zna. Je tudi en ajznponer. Vprašam ga nemški: kako govoriš doma? Tajč. Ali znaš italijanski? A pisl. Ali znaš slovenski? Ah! niks! Sčavo. kon i net; tos kfelt mir net. Odkod pa je oče? Aus Falcliurg. In mama? Aus Senoseč. (Senožeče). Bog te živi vrli dečko in tvojo mater; v Senožečah je pač vse tnič! Pred krotkim sem imel pogreb iz železničarske hiše. Pred hišo žalosti je čakala truma otrok. De-ca me je že od daleč spoznala in ko sem bil že pred njo me je pozdravljala: gutn tok, her kate-het. Kri skot Kindr! In kakšni so ti otroci? Večja polovica otrok je slovenska, večina takih, ki obiskujejo po dvakrat na tedea pouk slovenskega jezika. Stopim v hišo. Na stanovanjskih vratih obešena rr.sctP:ca izdata -Oovensko družino. Opravim pred mrliško krsto molitev globočinc*. in takoj potem začuiem okrog sebe Šepetanje; vse seveda samo nemško. Mutr. vo isti Milka? Boh in liost'n hut gebn? Bos? Hosti šlis! mit knomn? Al s o gcma. — Spodaj so razporejali sprevod: u>lužbcnec pogrebnega podjetja in par dobrih želczničarskih mamic. Po govoru se je kol spoznalo, da njih matere niso bile Nemke. Dolga vrsta otrok; pa še ni urejeno. Tu kom her! Oes mit? Na, plajp c'aus. Ana ,vo-isti Zorka? Is obn. Zora! Zora! kom ausi. kom kšvint. Tako se pogovarjajo. Pa ne Nemci z Nemci, niti Slovenci z Ncmci, marveč Slovenski otroci s slovenskimi otroci! • * * Poklicali so me k bolniku: via S.. Vito. V pritlični hišni veži me čaka družinska gospodinja. Štiridesetletna. Pozdravil sem: dober dan, gospa! Zadel sem. Slovanski je odgovorila. Prihitelo ]e otroče šestih let in mamica mu Je dejala: slkst, Greti, tos is hohvirdn. is cu ti nona komn. — Odpre mi 16-do 17-!etno dekle in lepo ter ponižno pozdravi: »Gelobt sei Jesus Christus«. fn Ewig-keit, tako ji odgovorim. Nadaljujem nemški: kie je bolnica? Tam v sobi. Stara? bolezen? Nad 70 let, slabost. Odkod? Iz Koroškega. Častiti, veste, mi doma govorimo le nemški, toda stara mati ne zna skoro nič, alt bi jo lahko slovenski spoveda,- ZASEGA SENA IN SLAME. Z ukazom od 3. junija 1918. I. drž. zak. 192 je urad za ljudsko prehranjevanje zasegel v. korist države ves letošnji pridelek na senu in slami, izvzemši tiste zaloge, ki se nahajajo v posesti vojaške uprave, aH državnih kobilaren. Od te zasege so izvzete le tiste množine slame, ki so potrebne gospodarju za ležišča; in na korist posestnikov domačih živali tiste množine sena in slame, ki so potrebne za krmo in steljo, oziroma za vezanje žita, sena in slame, za pokrivanje poslopij in za privezavanje trt in sadnih d-reves. Tudi smejo kmetovalci od svojega pridelanega sena in slame prodati vsak dan 5 M q drugim kmetovalcem tiste občine, v kateri sc je roba pridelala in to z dovoljenjem občinskega predstojnika in največ 20 M q konsumen-tom v političnem okraju, v katerem se ie roba pridelala, ako to dovoli podružnica poslovalnice za krmila. Sicer pa je za vsako drugačno porabo sena in slame potrebno dovoljenje urada za ljudsko prehranjevanje. Isti urad razdeli na posamezne kronovine množine sena in slame, ki se imajo oddati. Deželne oblasti razdelijo te kontigente na politične okraje, politične okrajne oblasti na občine a te na posamezne kmetije. Razdelitev mora biti izvršena od političnih deželnih oblasti do 20. junija, od političnih okrajnih oblasti do 5. julija in od občine do 15. julija. Vsak gospodar zaseženega prTJelka je obvezan predpisane množine prodati dotični poslovalnici za določeno- prevzemno ceno. Sele, kar potem preostaja, se sme svobodno prodati. Tudi lansko leto je bila odrejena taka zasega; vendar ste bili Primorska in Kranjska z ozirom na posebne razmere, provzročene po vojnih operacijah, izvzeti iz zasege. Letos ni te izjeme. Kakor je lahko razumljivo, so naši kmetovalci vsled tega ukaza zelo vznemirjeni. Posledice vojnih operacij na Primorskem se vidijo še povsod in so naravnost grozne. Kaj pomaga vsa obnovitvena akcija, če se Primorcem onemogoči držanje živine? Na kraških tleh — kraška so skoro vsa primorska tla — tudi v normalnih časih ni zadostovala doma pridelana krma. -Primorci so vedno morali krmo in slamo zunaj de žele kupovati. Kako naj ohranijo svojo živino sedaj, ko so skoraj vsi travniki In pašniki opustošeni?! Okoliški posestniki so se radi tega že obrnili na poslanca drja. Ryb5ra, ki je obljubil posredovanje na Dunaju. Obračamo se pa tudi na g. namestnika, naj v interesu našega kmetijstva, zlasti živinoreje, katere pogin bi ogrožal tudi prehranjevanje mestnega prebivalstva, takoj opozori centralno vlado na grozne posledice, ki bi jih imela izvršitev zaukazane zasege sena In slame! „klasom mi lueie mm\l In vsa draga semena za lesen priporoča Ma Sever 8 Comp. — Piana. juuflppaDgagaocanDDnnBBonoagiocgB ca D Q □ a □ □ a □ □ □ a a □ a a □ na Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, fotoschlzzl. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava- — □!3ca2asr ^jEsaasnnnnnannoccsancocDa Obrtno-gospodarsko društvo v Nafrežinl v. z. z o. p. vabi na M« ženska naj čita veiszšnilniiuo Mđiio s sn^deraa prs izkušen nasuel pri oslabelosti ia BomamKanlu KrepHostl. PišUs z polnim zaupanjem na 100 MMtl MuigGM Mu tnal IH19 Ne stane rtll I srebro in dragulje kupuje po najvišjih cenah dobroznana urama in zlatarna ALOJZIJ POUH V Trstu Piazza Barriera v. 2. Na slana nI? DAROV!. — V proslavo Ciril-Metodovega praznika so niabrale za ubogo jugoslovansko deco gospice Jožica Saksidova in Štefanija Vatovceva kron j659'_. Vsem cenjenim darovalcem najsrčneja hvala. Imena darovalcev se objavijo pozneje. — S. M. podarja K 40'— za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. — Na občnem zboru Kons. društva pri Sv. Jakobu nabrali K 22'— za šentvidsko šolo. - _ V poeasčenje spomina pok. Dušana Cotiča daruje rodbina Anton Sancin-Drejačeva iz Skednja K 10'— za Šentvidsko šolo. _ g. s—S. iz Skednja daruje K 5'— za šentvidsko šolo, K 5'— za šolo v Mariboru, K 5*— za Krekov sklad »Dijaški dom« in K 5*— za zgradbo jugoslovanskega gledališča v Trstu, K 2'— za siromašne otročice. Skupno torel K 22'—. — »Dijaškemu podpornemu društvu« daruje Ilinko MediČ, c. kr. učitelj K 2'—. ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. julija 1918 ob 3. url pop. v Nabrežini h. št. 175 (zraven pošte). DNEVNI RED: 1. Polaganje letnega računa za leti 1915 in 1916. 2. Poročilo kontrolnega odseka. 3. Odobrenje računa in razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev 5 udov v kontrolni odsek za leto 1918. 6. Raznoterosti. K obilni udeležbi uljudno vabi NAČELSTVO. NB. Letni račun dobi vsak član na občqgm zboru. TrsousRo-oftrtna zadrusa o Trsta reg. zadr. z ueom. jamstvom uL 1 Frančiška AslSKega št. 20 1!. ncd. sprefema hranilne vloge od 1 K dalje ter jih obrestuje po 4% Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1 Trst, vogal m Marin Teresa-S. Ccterina Novi dohodi volnenega blaga za moške in ženske. Velika izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, čipko-vih ovratnikov in okraskov. Pri Kmetijski zadrugi v Račjem na Štajerskem se dobijo po najnižjih cenah razne pletenine (jerbasi), riževe metle, železni mlini za zrnje, razni drugi stroji, žica, bodeča žica, olje za stroje, maža za vozove, cikorija, umetna gnojila ln druge kmetijske potrebščine. Umetno-fotosrailžm ntells Trst. ulica m Rluo St hi (oriilltfe) Trs! Izvrgaje vsako fotograJ56ao d*lo takof tudi razgled«, posn»tlc#. notranjost lokalov, porcelanast« plo££* zc, VftCkavTsfc, spomenik«. POSEBNOSTI POVSeANJB ta VSAKC FOTOGRAFIH ua Kadi ttdobnoftti go*p. muroSoi« kor sprejema naroCba la jlb ia« vTŠnjd na donic, er. tn
  • šbemk, Zadar. J - ■ ... M. -./MH-itpt? PrrKiPia sfee'< r.izredne i NSSiA S JI KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, oMh I VLOGE NA KNJIŽICE gacije. zastavna pis.ua, prijoritete, delnice, srečke Itd. 0 3 2 O ^jSSf VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostnejggg g ^ Renmi davek p!ačuJc in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS g obrestovanje vlog na tekočem in žiro- PROMESE. Brzojavi: JADRANSK^. jj račUQU po dogovoru. ~^Akrdditiv^^ćek^in nakaznice MENJALNICA na vsa tu- in inozemska tržišča. Prodaja s^ečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. St '.vbni krediti, rembours-kredi i. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Borzna naročila. — Inkaso. Telefoni: 1463, 1793 in 2673. URADNE UB£: Od 0—1 - 2SKOMT MENIC ' .i ■