Dopisi. Od Sv. Ane v Slov. goricah. (Toča; sbod volilcev.) Letos je za naše kraje žalostno. Najlepši del Slovenskih goric, počenši od Leitersberga do gornje Ščavnice je toča pobila. Tem bolje bilo je umestno, da je državni poslanec vlč. g. dr. Gregorec prišel nas tolažit. Mnogo Ijudatva ga je prišlo poslušat, celo iz dalnjih Apač, zlasti veliko županov. Razlagal je, kako je sedaj dobra nova postava 0 odpisovanju dače pri po toči poškodovanih posestvih; omenil, kako je minisfcer grof Ledebur satn obiskal ove nesrečne kraje in pomoči obečal, kalerc bodo naši poslanci gotovo tudi v državnem zboru zahtevali. Zatem je govoril 0 novih davčnih postavah, 0 ogerski nagodbi in navajal dva glavna uzroka, da kraečki ljudje toliko trpijo: zadolženje in padanje cene pridelkom — 2790 milijonov je dolga, 4% obresti znašajo 112 milijonov, gruntna dača 35 milijonov, katastralni čisti dohodek pa le 160 milijonov; ostane kmečkim ljudem samo 17 milijonov, 3/4 vsega dohodka požro dolgovi. Tukaj pomagati mora le katoliška, konservativna večina v državnem zboru, ki bode gospodarski oslabele branila in varovala zoper izsesavanje po gospodarsko mogočnih. Zatem je razlagal pomen člena 19. državnih osnovnih pravic za nas Slovence, neprestano našo borbo, da ovo pravice resnično obveljajo v šolah, uradih in javnem življenju. Tolažil nas je in spodbujal k vstrajnosti v tej neizogibnej, a častnej borbi. Najhujše smo že prebili, najpotrebnejše si priborili: vlada ni več izključno v nemško-liberalnih rokah, liberalna stranka razpada, nemško-konservativna in sploh krščanska stranka med Nemci utegne pri bodočih volitvah večino od novih 72 poslancev dobiti, nemški »šulverein« hira in »Slidmarkovci« tudi nimajo preveč polnih žepov, sicer pa pravica naposled vendar-le zmaga. Toda zvesli moramo ostati, kakor svojej veri in svojemu cesarju, tako tudi svojej lepej domovini slovenski, kar pokazati imamo sedaj najboljšo priliko, da izvolirno Slovence v deželni zbor. Vlč. g. župnik dr. Suhač je zatem v iraenu navzočih govorniku izrekel zahvalo, neornahljivo zaupanje volilcev, in željo, naj bi tudi on šo v bodoče svojemu poslanstvu zvest ostal. Burni živio-klici sledili so tem besedam, in kremberški župan je kot predsednik ta zanimivi shod sklenil. lz kozjanskega okraja. (Grozen vihar in toča.) Grozni dnevi so bili pri nas ta mesec, skoraj vsaki dan sta se nam ponujala dež in toča. Grozovit večer je bil dne 11. avgusta, ko je dež lil, kakor da bi iz škafa vlival. Ob 11. uri po noči je že narastla Histrica, stopila iz struge, ter je poplavila vsa bližnja se-nožela in polja. Otava je vsa poležena in blatna. A najgrozovitejši je bil dan 22. avgusta, ko so se dokončali pasji dnevi. Ob 2. uri popoldne so se privalili od severno-zahodne strani črno-sivi oblaki, spremljani s strašnim bobnenjem. Bliskalo se je, da je bilo groza pogledati na hudournik. Ljudje, žalostno tavajoči in od strahu Irepetajoči, so pričakovali, kaj bode. Nakrat je prihrumel strašanski vihar, podirajoč drevesa in trgajoč strehe raz stanja; a zatem je prišlo še najstrašnejše. Cez vso kozjansko dolino je privlekel sivi hudourni oblak, ter začel iz sebe bljuvati točo, a kaj pravim točo, kosi ledu so padali na zemljo, pobijali opeke raz strehe, šipe raz okne in trgajoč veje raz drevje. Oj žalostni pogled! Vsa zemlja je bila posuta in bela ledu, kakor po ziini, kadar sneg zapade. Milo so plakale matere okoli otročičev, mnogi, ki niso prijatelji molitve, so ta dan Hoga prosili, naj jim kazen prizanese. A vse proš- 1/ njo so bile zaman. Tako je grozna toča padala '/4 ure ter uničila skoraj vse pridelke na njivah in v vinogradih. Tako je ubogemu kraetu ta ledeni bič pobral ves njegov up in trud. Hogato trgatev so mu gorice obetale, a vse veselje je zaman, vse je proč. Veselili smo se jeseni, ker je tako lepo vse kazalo; ali zdaj stojimo obupani in gledamo v žalostno bodočnost in na naša uničena polja. Kog se nas usmili! Kolikor rai je znano, je močno zadeta župnija koprivniška-, cela kozjanska, in pa sv. Nikolaja na Polju. S Tehari.j. (Odgovor.) Veliko skrbi in dela je naš »rajni« župan Kovač zapustil novemu in narodnemu obč. odboru. Bilo je treba skrbeti za novo in pripravno 6ejmišče; dognati se je morala sprava raed občino in vasjo Teharje in končati dolgoletna pravda, ki je že požrla marsikateri tisočak. A naš vrli župan in njegov odbor se ni ustrašil dela. Sejmišče se je kupilo in lepo uravnalo, da mu ga ni blizu para, in dolgoletna pravda je tudi končana. Koliko skrbi in potov je imel sedanji g. župan, da jo to vse dovršil, ve lo tisti, ki je poznal zamotane občinske razmere na Teharjih. Geravno ima tudi g. župan najboljšo voljo vse v prid občine uravnati, vendar ae nahajajo ljudje po občini, katerim ni nič po volji in ki neumno blebetajo, da delovanje novega odbora ni dobro. Ge taki pravijo, da novi odbor ne deluje pravilno, se jim pač krave po celi Savinjski dolini smejejo, žalili pa take kvante ne morejo nikogar, posebno ne od človeka, ki je že večkrat menjal narodno prepričanje. Bil je že nemškutar, Slovenec, Nemec, mogoče že liidi »kinezar« in Bog v<\ kaj že vse. Na sejmišču mora biti vsaj ena krčma; saj so že enkrat sejmarji nevoljni bili, ker ni bilo dobiti blizu nobene okrepčave. Ali ni potem občina prav ravnala, če je priporočala okr. glavarstvu, naj dotičniku dovoli krčmo? Ali ni prav, če se nstreže želji sejmarjev? Toliko za danes na dopis v 30. številki »Slov. (iosp.« G. županu in odboru pa kličemo: Le vrlo in raožato naprej! Iz Ormoža. (Blagoslovljenje nove ceste.) Ako si v dan rojstva presvetlega cesarja korakal od Vel. Nedelje proti vasi Savci, zaslišal si zgodaj popoldne grmenje topičev, in obiliea vozov, katere si po vsej cesti srečaval, pričala ti je, da se danes vrši tukaj izvanredna slavnost. In nisi se motil. Slavni okrajni zastop ormoški je izvolil ta dan, v znak Ijubezni in spoštovanja do milega vladarja, za blagoslovljenje nove ceste, ki se je skozi pet let delala in v zadnjih dneh srečno dogotovila. Blizu ceste, ki vodi od Sv. Tomaža proti Polenšaku, steka se nova, od Velike Nedelje vodeča cesta v njo in tam blizu se je zbrala okoli čelrle ure obilica Slovencev iz raznih stanov, da prisostuje izvanredni slavnosti. Velečastiti gospod dekanCaf so jo blagoslovili ter se v molitvi obrnili z navzočimi do Onega, ki čuva po dnevi in po noči nad nami, proseč ga, naj bi vse, ki bodo po tej cesti hodili ali vozili, obvaroval hudega. Po tej lepej slavno.^ti zbrali smo se na vrtu poštenega slovenskega gospodarja Meška, večletnega, značajnega uda okrajnega zastopa, kjer smo se veselili in prepevali mile slovenske pesmi. Prvo napitnico je sprožil častiti gospod župnik ormoški, kot načelnik okrajnega zastopa, spominjajoč se presvellega cesarja, kateremu na čast so navzoči trikrat »slava zaklicali in zapeli cesar-dko liimno. Vršile so se še razne napitnice častiti duhovščini in drugim stanovom tako, da nani je med tem hitro potekal čas. Le prehitro je jel mrak polagati svoja črna krila na zemljo, veleč nam, da se je treba razločiti. Peljali smo se proti domu, kamor smo nesli le lepe spomine tega dneva. Iz Petrovč. (V pojasnilo starišem.) V Petrovčah se je raznesla novica, da ae zanaprej ne bode več podučeval nemški jezik v šoli; tako je baje sklenil novi petrovški občinski odbor. Toda ta novica je grda laž. Kakor priča zapisnik odborovih sej, ni nikjer tega sklenil občinski odbor. Kaj pa je storil? Občin.ski odbor petrovški prosil je deželni šolski svet, naj prepove poduk nemškega jezika samo v prvetn razredu, nc pa sploh v šoli. Otrok namreč, ki obiskuje prvi razred, je še preslab na umu, da bi se učil slovenski in ob enem tudi nemški brati in pisati; zato je tudi več otrok zaostajalo v prvem razredu. Otrok naj se nauči najpoprej prav dobro pravilno slovenski brati in pisati in še le polem, lo je v drugem razredu naj se začne učiti tudi nemškega jezika. Tako se tudi zares podučuje po vaeh drugili slovenskih šolah, kakor v Žalcu, v Grižah itd. Le v Petrovčah so se ubogi otroci mučili že v prvem razredu z neinščino. Občinski odbor petrovški ni torej nič novega sioril; on ni prepovedal nemškega jezika v Soli. Občinski odbor le hoče, da se otroci najpoprej naučijo pravilno slovenski brali in pisati, potem pa, v drugem razredu naj se učijo tudi nemškega jezika. Bi pa kdo ugovarjal, da se bodo otroci sedaj manj naučili nemškega jezika, kakor prej! Nikakor ne! Si-Ii še kedaj slišal, da se v petrovški šoli naueijo otroci več nemškega jezika, kakor v žalski ? In vendar se v Žalcu- še le v drugem razredu, v drugem oddelku t. j. v tretjem šolskein letu začnejo učiti neinškega jezika. Nikar so torej ne bojte, slovenski stariši! Vaši otroci se bodo učili ravno tako, kakor poprej, nemškega jezika, samo nauoili se ne bodo več z napačnim učenjem. Tega ne dopusti rlovi občinski odbor. Komur pa ta sklcp ni všeč, naj gre nemških olrok podučevat. Iz Celja. (»Dijaška kuhin|a«j. [Dalje.] Darovali so p. n. gg.: Varlec & Uinek v Brežicah 2 fl.; Kalan Franc v Trbovljah, 2 fl.; posojilnica v Makolah, 30 11.; Elsbaeher . And., veletržec na Laškem, 10 11.; Hazlag Krnestina, učiteljica v Ljutomeru, 1 (1.; dr. Treo Drag., odvetnik v Postojni, 3 11.: Majcen Franc v Dolu pri Hrastniku, 2 fl.; Roš Ferdo, veiepos. v Hrastniku, 10 11 ; Vošnjak Lovro, žnpnik v Št. Jurju na juž. žel., 5 11.; Turnšek Anton, veletržec v Nazarjili, 10 11.; Zmazek Frane, župnik pri Sv. Benediktu v Slov. gor., 2 fl.; dr. Ipavic Benjamin v Gradcu, 5 fl.; Medic Vinko v Sevnici, 2 11.; Sitter v Brežicab, 2 11.; Kukec Simon v Žalcu, 2 fl.; Smole Ludovik, župan in trgovec v Sevnici, 5 11.; Vršec Franc, c. kr. notar v Sevnici, 3 fl.; Lenček Niko, c. kr. notar v Škofji Loki, 2 11.; Podvinski Anton, kaplan v Sevnici, 2 11.; Štarkl Mio v Sevnici, 2 11.; Cvenkl Anton, Irgovec v Sevnici, 2 fl.; Končan Ivan, trg. pom. v Sevnici, 2 fl.; Dereani Leonhard, 1 il.; .losip tŁ Ernst Perdan, 1 11.; neimenovan, 1 fl.; Sterbenc Marko, trg. pom., 1 fl.; Pleterski Franc, trg. pom., 1 fl.; Ciuba .los., trg. poni., 1 fl ; Kilssel Franc, trg. pom., i fl.: Moreše Fran, trg. pom., 1 fl.; Medic Vinc, zdrav. v Sevnici, 1 fl.; Simonič Franc, krčmar, 1 fl.; Kurent Damijan, 1 fl : Mesiček .losip, nadučitelj, 1 11.; Kozinc Martin, 1 11 ; Starkl Ivan, ml. 1 11.; Kragl Anton, 1 11.; Krulej Lovrenc, 1 11.; Dernjač Tomaž, ravnatelj, 1 11.; Debeuc Maka, 1 fl.; Hofbauer Jos., 1 11.; Kovačič Zinka, 1 fl.; Maver Fanika, 1 fl., vsi v Sevnici; Jager .1. v Rrežioah, 1 11.; Strenkl Simon, učilelj v Središču, 2 11.: dr. Žižek Anton, zdravnik v Vojniku, 5 11.; Verdnik .los. v Slov. Bistrici, 1 11.; Presečnik (ir., župnik v Podgorji, 2 11.; Kopriva .lurij, župnik v Selah, 1 11.; Ostrožnik 7\nton, župnik v Pamečah, 2 fl.; Vamberger A., duhovnik v Messendorfu, 3 il.; Anton plem. Sušic, c. kr. polkovnik v Gelju, 10 fl.: okrajni zastop na Vranskem, 20 fl.; županstvo trg Vransko, 10 M.; Šepic Ivan, velepos. v Konjicab, 10 11.; Ogorevc Davorin, Irgovec v Konjicah, 10 fl.; Herg Lavrencij, stolni dekan, 10 fl.; Šibal Anton, župnik na Teharjih, 2 II.; Markovi.': Ivan v Gornji Badgoni, 1 fl.: Lenc Franc, župnik v Žolezni Kapli. 3 fl.: Kavčič M., veletržec v Št. Jurju pri juž. žel., 10 II.; Valenčak Jos., župnik na Perniuah, 2 11.; Prešern Janez, župnik v Koprivnici, 4 II.; Ferlan Štefan, c. kr. stotnik računovodja v Gradcu, 1 fl.; .lanežič J. v Grižah, 3 fl.; Canjkar T., c. kr. okr. sodnik v Sevnici, 2 fl.; Žužek Fran, c. kr. v. inžener v Ljubliani, 2 11.; Vilhar Ivan, 5 fl.; Selič Valentin, župnik v Kostrivnici, 10 fl.; Gaberc Marlin, župnik v Kapelah, 5 fl.; Ropas Martin, izdel. glasovirjev v Celju, 3 fl.; Dar iz Solčave, 10 11.; Vrečer Anton v Gelju, 1 11.; dr. Turner Pavel, 50 11.; okrajni zastop v Gelju. 100 fl.; dr. Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v pok. v Grad.u, 3 11.; lVlek Ivan v Žaleu, 2 11. (Dalje prih.)