Dopisi. lz Maribora. (Citalnica — mesto — okraj — Nagele). V čitalnici so za vsaki četrtek prirediliv zabavae večere. Prvega dne 15. t. m. se je maogo čitalnioarjev udeležilo, tudi več hrvatskih oficirjev, ki tukaj boseaske mape izdelujejo. Jibova navzočost je Sloveace jako razveselila. V aedeljo je g. dr. Jaako Sernec prav zaaimivo oital o slovitih Kozakib. Hvala mu ! — Mesto Maribor ima drugo leto 236.250 fl. stroškov, a 204.229 fl. dohodkov, toraj treba meščaaom samo 32.022 fl. doplacati. Samo od ,,sparkase" potegaejo 30.000 fl. To je res vrla krava mlekarica za meščaae; vkljub temu pa morajo dolžaiki hraailaičnega advokata dr. Dubača, ki kot župaa vleče 1500 fl. place, sami plačevati, ker zamudaikom ,,Mahaschreibea" dopošilja 2—3 fl. vsakega. ScbmiderorSeidlaov okrajai zastop aazaaaja, da bo 1. 1884 potreboval 40.430 fl. Nic pa ae povč ali je Seidl tistih 4000 fl. od ,,kreisamta" uže vrnil ali ae, plačuje li obresti od ajib, tudi ui jasao, ali plača mesto kaj za krejsijski vrt, ki ga je v javni prostor spremenilo? — Sulvereiaski prvak profesor Nagele je v Hočah pri g. Seraeci hudo roval: Nemce je prispodabljal psom, Sloveace mačkam. Je li tedaj oa človek, ki ga veseli, če psi mačke grizejo? Udrihal je tudi po mešaikih, učiteljili, sloveaskih domoljubih, katere je imeaoval tate zmikavce ,,Beutelschneider". Da je pa privaadraai aemško-liberalni poslaaec mariborski zaaai Brandstetter v kajhi sedel, ker je cel6 vlado za 64.000 fl. oškodoval, tega se v6 ta novi privaadraaec aeče vedeti. Kmetom se je režal, da se bodo pred plug sami vpregali. Prihodajič misli ta olovek rogovilit priti k Botlieju vRacah. itd. Bržčas se med kmete prav ae upa saia, zato ima vedao aeko gardo iz Maribora seboj. Neaiški ,,šulverein" je v djaaji političao društvo brez političaih komisarjev, pa dolgo tega ae bomo trpeli. Iz Hardeka poleg Ormoža. (Volitev v mcstai zastop.) Kakor je predzadaji ,,Slov. Gosp." poročal, bodo se vršile volitve v mestni zastop ormožki za kake tri tedae. Te volitve so tembolj važae, ker ae gre tu samo za narodao stvar, ampak so važae tudi za vsakega posaaiezaega davkoplačevalca. Zakaj pa? Drugi zopet pravi: kaj bi se mi vtikali v te volitve, uaj Ormožaui aapravijo med seboj kar hocejo. Je li res tako ? Ne! Mi se moramo vdeležiti ia sicer vsi brez izjeaie te volitve, ker ne moremo in ne smemo šo nadalje gledati in pustiti, da bi delal ormožki zastop še nadalje, kakor dosedaj. Ia ravuo mi Hardečaai ia Dobrovčaai se moramo najbolj zaaimati za to volitev, ker se ravno aaai sedaj godi aajvečja krivica. — Skoro 20 let plačujemo Ormožaaom razsvetIjavo, ponočnega ctivaja, studeace itd. Je li naai teh treba? Moramo to plačcvati? Ne! To je protipostavao, kajti § 72. občiiiskega reda veli, da take stroške ima samo tisti kraj v občiai plaoovati, kojemu so v korist. Imamo mi od oraiožkih studeacev, od ormožke razsvitIjave, od jihovega nočaega čuvaja kake koristi ? Nc! Ormožki mestai zastop je toraj protipostavao od aas skoz 20 let zahteval doklade, kojo nemamo mi plarevati, plaoevali pa smo jih taisleč si, gospodje že znajo, kaj smejo od nas tirjati. Kako pa je tedaj, ako mi od zastopa ormožkega kaj potrebujerao? Na primer, poglejmo si aašo ,,ameriko"! Kje so aaše njive, najboljše koruzae njive? Ni jih — Drava, ta uesrečaa Drava jlli je odaesla, Bog zaa kam. •— Ia je res bilo ueiaogoče kaj storiti, da bi se nam obraaile? Ako bi se mestai zastop ormožki bolj zaaimal za to, kakor pa za druge stvari a. pr. za vedae zatožbe proti spoštovanemu gospodaru — aikdar bi mi ae trpeli take škode, kakor jo trpiaio. — Hrvatje oakraj Drave si čuvajo svoja zemljišča z razaimi aapravami, kaj pa mi? Mi tužaega srca gledamo, kako kapa ena njiva za drugo v deročo Dravo in da bomo skoraj vsi do železaice v vodi. — Mi ae smerao braaiti aašo posest, občiaa pa ne stori nič, ker potem bi še g. Kada, Martinc itd. ne smeli iti več onkraj Drave na lov, ia kod dobiti fazane ia drugo divjačino? Ako bi mcstni zastop ormožki pred aekaj leti, ko je bilo še mogoče, za to stvar se zavzel, moralo bi se aekaj storiti in nam bi ostalo toliko ia toliko plugov aajboljšib koruzuih ajiv! Sedaj pa poglejmo si račime. Kaj pravim raoune'? To ui mogoče. Zakaj ue? Ko je pokojai g. dr. Magdič pri občinski seji vprašal g. župaaa kaj je z račuai, on bi veadar rad znal, kako da gospodarimo, je g. župan Kozol odgovoril: ,,icb kaaa die Herren versichera, dass wir stets vorwarts gebea." Istiaa. ai legal. Bog aas je vže tako ustvaril, da moramo sploh naprej hoditi. 1'ostava veli, da se ima vsako leto do 1. marca račun o preteklem letu predložiti, a mi bi radi vedeli kde je račua za leto 1881. Treba bo vže za leto 1883 račua predlagati, Ormožaaci pa si ga še za leto 1881 želimo. To smo pač vsi ne le samo Dobravčaai ,,šlapšuhe", kakor jih je g. Kada aekdaj imeaoval. Morebiti g. župaa ai dobil potrdila od aemškega šulvereina? Pri nas imamo dosta siromaške dece, ki mora lačna, bosa, skoraj aaga v šolo lioditi, zastop občinski pa pošilja peaeze nemškernu šulvereinu! Je li zato dobil g. Rauscbl od aeaičurskega šulvereina zaaaih grošev? Sedanji ormožki mestni zastop za aas aič ae stori. — Temu aeznosaeaiu gospodarstvu mora biti kouec. Da se tega rešimo, treba toraj, da se pri priliodaji volitvi v mestni zastop ormožki vsi brez izjeme, koji imamo posestva tudi v ormožkej obcini, ali koji plačiijeiao kako direktao dačo, udeležiiao, ia da volimo take može, ki imajo srce ia ljubezen za aas, ne pa za nemški šulvoreia. Vi pa Dobravčani! zberite se okolo izvrstaega moža g. Gašpariča, ia združite se z aami ia videli bote, vspeh bo sijajea. — Iz Ptuja. v (Zahvala — prošaja domoljubua.) Castiti, dragi volilci veleposestaiki! Izrekamo Vam iskreao zabvalo, da ste prišli 19. t. m. tako aiaogobrojno aa volišče. Lepa zahvala Vam, ki ste prišli iz Paciiija, Velovlaka, Juvauec, Desiaec, Ločiča, Črmle, Trnovec, Drebetaic, Vitomarec, Hvaletinec, Grliaec, Zagorec, Gabraika, Mostov, od sv. Marjete, z Zavrč, od sv. Barbare v Halozah, od sv. Vida, sv. Trojice, sv. Lovrenca aa polji, s cirkovske, hajdiajske, gorske, sv. jaaževske iare, iz mesta samega ia okolice! Vi se aiste dali po nikomur motiti, Vi se niste zbali žugaaj nekterih meščaaov ia deaaraih zavodov, Vi se aiste dali zapeljati prilizovalceia, kateri so s sladkimi besedami plaaili okoli Vas ia Vam delali vsakojake lepe obljube! Stali ste, kakor zid. Slava Vam! Da si srao propali, — ker se je dalo meščanom veS glasov, kakor jim gre, — nismo propali nečastao. Ako dobro porabimo te tri leta, ki nas ločijo od prihodaje volitve, če smo delu, koje smo začeli, vstrajni, bode že prihodaji«/ zmaga aaša. Tedaj pogum in apet na delo. Ne vdajmo se! V Ptuji, 20. dea nov. 1883. 1. Mibal Brenčič, P. Beaedikt Hertiš, dr. Franc Jurtela, Fraac Koser, Tomaž Mikel, Simoa Merkuš, dr. Jakob Ploj. Ferdinand Raisp, Franc IJrbaa, Aadrej Voduaek. Volilceia za okrajni zastop ptujski v skupini občia! Držite ae v soboto 24. t. m. tako atrogo ia možato svojib, kakor so se držali kraečki veliki poaestaiki. Vam je lebko zmagati, ker volite sami, brez meščaaov ia grajščin. Naj aobedea ae izostaae, naj ae nobedea potu v Ptuj ae odtegae ! Ce bi kmetje v tej skupiai propali, potem je okrajai zastop popolaoma aiestu ia meščaaom izroeen za cela tri leta. Na to meščanje tudi delajo ia zato Vam priporocajo raože za kaadidate, katere imajo povse v svojih rokah. Se eakrat držite se svojih v Vašo lastao korist! Shod volilcev je ob 9. uri zaraa v Narodnem domu. Tu aaj se zbirajo, da grejo skupao na volišče; lovilo bode se spet hudo, morebiti se bodo celo po sili jemale izkaznice in volilni listki, kakor so to zadajič skušali. Nič se bati! Od sv. Jurija ob juž. žel. (Dr. Gustav Ipavic-ova svečanost). St. Jurij se je rninuli četrtek, dasi je bil delavaik, dasi vreme ia pot po saegu ai bila posebao vabljiva, izvan aavadao prazaično oblekel; iaiel je pa tudi uzrok, saj je ^veljalo eaemu ajegovih aajuzornejih siaov. Ze v predvečer ao švigale rakete viaoko v zrak v razaobarvaaej razsvitljavi, ozaanjevaje aeaavadao svečaaost prihodnjega dae. Dragega jutra proti 8. ia 9. uri se je ves trg ovil v razaobojae zastave, kočije ia drugi vozovi, vozec tujce ia domače, jeli so drdrati po trgu gori in doli, po vseh cestah v trg vodečih opazoval si dolge vrate peš idočih gostov proti trgu. Ob 9. uri začao možaarji pokati ia iz zvoaika se oglasi veliki zvoa ter vabi pobožno ljudstvo k slovesni alužbi božji, kakor je to le o prazaikih aavadno. Med tem so se pa pri Neadl-au zbirali. slavaostai odbor, občiaaki odbor, učiteljstvo, deputacije raznih društev ia drugi veljaki domači ia iz Celja, Žavca, Tebarjev. Šmarija, Šeat-Vida, Poaikve itd, ter šli potem aa dom po g. dr. Ipavica, ki je bil v družbi c. kr. namestnijskega svetovalca g. Haas-a (posledaji bil je v lepej uradai uaiformi) ia sodaijskega svetovalca g. Ltileka iz Celja, ter jih spremljal v cerkev; cerkev se je do gaječe napolnila Vlč. g. župaik L. Vošnjak alužili so sv. aiešo, vlč. g. Dragotia Ripšl, tukajšnji rojak, Videmski žapaik, ia domača dva goapoda Podhostaik ia Hriberaik ao azistirali. Na koru pa so prav izvrstno popevali po slavljeaci poatavljeao mešo, ki so se je ravno za to avečaaost naučili izvaaredai mladi tržki gospodje Fraac Čraovšek, V. Šuater ter gospe in goapodičiae C. Vačaikova, Iv. Crnovšekova ia T. Nendl-aova, pod vodstvom g. Vučaika; aa orgle pa je igrala hi-erka Vučaikova gospdč. Aaika prav precizao med tem ko je še vmesae igre jako avečaao spolajevala Slatiaaka godba. Cerkveno petje ia godba se je močao dopadalo, posebao pa še samospev gospodične Terezike Neadl-nove. Pozaeje je aeki tuji go8pod kazoč aa njo vprašal: Je-li ta tista gospodičaa, ki tako vrlo poje? Po sv. meši spreailjaai od velike maožice ljadstva, požarne brambe v uniformah ia čeladah, godbe, šli smo v jako okusao okiacaao dvoraao, gospoda A. Neadl-aa. Na vsacern koaci dvoraae bil je priredjea oder obstavljen s jjeesarskimi ia sloveaakimi zastavami in obilaira zeleajein, cesarskimi orli ia s podobo presvitl. cesarja i. dr. Na sprcdnjem odra, kjer ata bila priredjena samo dva prostora, sta oaa zavzela, c. kr. aamestaijski svetovalec g. Haas ia odlikovanec g. dr. Ipavic; zadnjega pa godba, 'srediao pa so zasedle odlieue gospe ia gospodičue ia zastopili možki razaih. staaov v dragi gosposki sukaji ia v prazaičaeia kmečkem ,,pruštohu'f. (Dalje prihod.)