LISTEK. Vojni spomini. fJtmnS Goleo.) (Koaec.) Prva opustošena vas, skozi katero smo stopaJi, se imenuje Estebnek. Nekofc bot?ato selo je bilo sedaj po artileriji do tal razdejano. Prebivalcev ni biJo videti nikjer. Le na knmnu tik raavalin neke hiSe j© čepela in skrivala glavo v dlani do tal razkuŠtranih las neka ženska. Pri njenih nogah j* rikal y povojih otrok in capal z ročicama po zraku. Pr»snnljivo žalostnn slika, ki je ganila vsa?«ga »ftiTidca. Na razvaliiiah nekdanje tihomirne srei« abupava v žalosti mati, vika pretresljiv« d«jeni*k t pleuicah . . . Za temi razvalinami smo zadeli na ž» om»njeno mesteoe Zboro. Od Zbora na^pre] po cesti je bila poru&ena ter požgana vsaka vas. Iz nekaterih takih razvalin se je že pokajal dim. V vnsi Senulje za Zboru je bombardirala artilerija ondotno pokopališfie. Ta Štirioglati mirodvor je bil zbit tako na globoko, da so izkopale granate na površju mrtvaške ko«H in ra^trgaio na drobne lrose« Se neriavno pokopane mrlige. Se mrtvim n§ prizanaša straSna roka svetovne vojne. Od Senuljih nap-iej so nas že sr-^avale nepregledne kolone zajetih Rusov. Niso bili 'in>i prostaki, arapak tudi mnogo, mnogo viSjih ofioirjo\ in celo ge- ¦eralov. Teat sklonjent po prahu sa TtUftim Trstaa st«, sledila zajeta ru«kt artiltrija in tr«n. Vas Alzopagonj ,]'• bila zbita do tal; »stanke ]• Š« požgal sovražnik, prtdnt s« ja spustil v beg. Ista razvalinska u«»da j« zadala ž« bralcem -znani F»lz6vizk6z. Tamkaj s« tltla od Ruser p»^gan» p»slopja tako pekoie, 4a aisno m«gli korakaii skozi to aiesto, ampak smo »e |?a •gnili radi vročin« daleč na okrog. V tem kotu j« predla sovražniku po pr»doru velika sila. Krog Felzovizkoza so taborile za naoad na prelaz Dukla pripravljene, mnogoštevilne sovražne čete. Pustile so po taboriščih nebroj pušk in patron, odej in raznih drugih potrebščin. Za Felz6vizkSz so že bili prodrli Rusi do madžarskega meota Stropko. To židovsko gnezdo ni toliko trpelo, ker je bilo »ed obema ognj-rara. OpustoSil ga j« sovražiiik 2 ropom. Od Stropka naprej pa so že bila vsa sela nepoškodovana ter po vojni roki nedotaknjena. Tod so že gradili ob cestah ozkotirne poljsk« železnic« (Feldbahn«n), da so dovažali naSim preganjajočim ftetam tem hiiMj* živež in munioije. Od Plehnark« db madžarsko postaje Varamo .no potovali dva dni. DospevSi v Varamo, smo ča- ili, kam nas bodo odposlali. Brezdvomno smo bili ropričani, da se bomo vozili proti zavratni Ttaliji. '¦'ondar smo tukaj čaitaJi en leden v brezdeijn in o- b lneiE oddihu za du§o ir. telo. Varamo je Iopo slova- ^lc.i mestece, ki leži v oai " lr- ni, bogati dolinici. T'? tega mesta naprej ^e ačauja nepregledna Ofpe- i:a ravan in planota. M»sto in njegova okoiioa daleft naokrog se odlikuj«ta po l»po nežnem in vitko ras- Iran žonskpm spoln. ^icer go »Varpatski Slo T»ki. mo- IkJ in Zenste, bolj odurne, ^rlbovito krepice U; resna nravi ter rasti. Pn Varamo pa sem zrl v SlovaHtaN jak nalt vtsela in živahn« Slovenke. Po pretekji »nega tedna sino stopili na vlak ia oddrdrali neznaao kam. Se le ko smo kreaili zopst proti Karpatom, nam je bilo jasno, da hitimo na poiaoč n«kam v Galicijo. Na tej vožnji bi se bil skora 7adušil r dolgem predoru. Spal sem po flnevu oa velikem, s plahtami pokritem trenskem vozu. Ko se« st vozil skozi predor, mi je udrl dim lokomotiv« oi spredaj pri vhodu v voz. Ker je bil voz od zadej zelo močno zadelan, ni bilo prepiha. Gost, smrdefi iv raoreč dim se je zbiral ves pod streho voza, kodec sem spal. In ta grineCi dim me je prebudil iz trdnel?a spanja. Silno sem se prestrašil, ne vede, kje cla sem in kaj se godi z menoj. Krog in krog neprodi*< na tema. Mamefii dim mi je pritiskal na prsa, 'da sem kašljal na vse pretege. Pri kašljanju sem požiral dim z nastežaj odprtimi usti. Stvetlikati se mi Je začelo pred očmi; zagrebel sem se krčevito v slamo na vozu; 8util sem, da izgubljam zavest. Ko sem odprl zopet ofii, me je zaskelela soln,«5na svetloba v o2i. ,,Mat' nebeška" me je drgnil z mokro cunjo po glavi in prsih. Pnr dni sem 8rno pljuval, in v prsih me je spiKavalo pri vsakem dihn. S Sasom je ponehalo tudi to; danes se zavedam fia spominjam toliko, da se ni Saliti z železniškira iiJi-i Bora. Tzstojili smo v galigkem mestu Delatvn. Krog in krog so bufiali topovi in nam zabijali v odnoBitn nho, da bomo zopet grizli v kislo in greDko ruš^J jabolko. Dolatyn, ležeS ob reki Prut, ie sam na se"H |B nekaj židovsko neznatnega. JudovsTča posTopfa SOd' Ia za nafiega dohoda zvečina vsa opustošena, podrta ali požgana. Delatvn slovi po svojem milem podnebju in krasni okolici. Hribčki in holmci, ki obdar jajo mesto, so kar posejani z mičnimi vilami in raziiobojno ovetoČimi vrtovi. V okolici Delatvna posedlajo svoja letovišča bogati lemberški veljaki. Te vile in vrti so ostali vsi nedotaknjeni od ruske vojne roke. Naš polk je zasedel višine nad Delatynom. Ze pripravljene postojanke so se raztezale od reke Prut na levo po vrhovih, preko lepo raslih, smrekovih goZ'iov. Nam pred nogami je ležalo dobro znano mesto Lanczyn, TežeČe v mični Prutovi dolini. Rusi so bili y dolini, mi na hribih. Kljub temu, da je bil sovražnik vsled gorliškega predora v popolnem begu, se je zaletaval z vso preostalo silo v znani Korozmezo prelaz, da bi potegnil tem vefi čet v naše kraje in prikril svoj beg. Imeli so Rusi tukaj precej težke artilerije, ki nas je prav pridno škropila, da se še ganiti nismo smeli v zakopih. Naše topništvo je obstreljevalo mesto Lanczyn in okolijco, kjer se je skrival sovražnik Fo že visoki p;Senici in rži. Nafiega regimenta tudti <ukaj niso napadali Rusi s pehoto, ker smo jih preveft nadkriljevali z visoko ležefiimi postojankami. V teh zakopih mi je postajalo dolg Sas; lazil sem okrog po goščah in gozdovih. Na teh pohodih sem zapazil, da plazijo ter streljajo naši artileristi po zverjadi, katcre je bilo tarakaj dovolj. Krog nedoglednega smrekovega gozda so bili razpostavljeni naSi topovi. DivjaCina, obkoljena od poka in groma, «e ni upala utefii. Cakala in stiskala se J3 po gozdu. Lotila se me je lovska strast; zbral sem si karabino Jn poliajal j. njo po gozdu za divjaiiao. Bili eo bs- varni ti lovski pohodi, ker so pucali artileristi po zverjadi iz karabin, iz katerih frčijo krogle nekaj tiso2 korakov. Mene ni oprasnila nobena. Iztaknil sem srnjaka, kakoršnega še mi ni zr io oko. Po rasti je bil orjak, ponosnega vedenja in  bekal je kakor kak bivol močno. Lastnik tega lova ga je gotovo hranil že leta in leta v nekak kras ter ioiios svojega lovišfia. Po tej lepi živali je padalo na dan bogzna koliko strelov iz vojaških pušk. Sain sem vdrapal kar štirikrat po njem, ne da bi mu od- nesel dlačice. Iskal sem ga petega jutra že od tretje ure zjutraj po gozdu. Nisva s« srefcala nikjer. Ves truden in spehan sem se vsedel ob breg gozdnegapotoka in izvlekel brevir, da opravim duhovniško dolžnost. Molil sem ravno hvalnice, pa je nekaj zašumelo tik mene v grmovju ob potoku. Ozrem se. O6i so mi zazrle na kakih osem korakov zaželjenega srnjaka, ki je pil sklonjeno glave iz potoka. Nekaj mt je potreslo po vseh udih, kar ostrmel sem na to kot kak madžarski magnat ponosno žival. Srnjak je pil v dolgih požirkih, ne oziraje se na desno in ne na levo. Drlitelo je po meni, ko sem grabil za puŠko, jo nastavil k licu in sprožil. Zablisnilo je, se ppkadilo in pofiilo. Srnjak je dvignil z mogočnim sunkom glavo in me pogledal presenefieno milo. Noge so se mu zaSele potresavati, gte,va mu je klonila poČasi navzdol, noge so mu odrekle in omahnil je po strani na tla. Na prsih se mu je pokazala majhna, krvava pika, vhod smrtonosn« krogle. Skušal sem ga potegniti iz potoka, a nisem ni6 opravil. Pokril sem svoj plen z vejevjem in drvil v postojanke po še ve8 krepkih rok. Kuhali in pekli si smo tega starosto med srnjaki, pa je bil trd ia Žilav, kakor bi obdeloval z zobi drtnov le«. V aadnji tretjini maja so se zapo&eli srditi boii krog Lanczyna. Treba je bilo ravno tukaj preclzefi rusko fronto, da se potisne sovražnika nazaj do Enlfr1 stra, Naloga: prebiti sovražno bojno 6rto, se je pDc verila naSim bratom Hrvatom, ki so bili desno \A nas ob bregovih Prula. Mas so pustili v rezervi y. postojankah, da zgrabimo Ruse od strani, Be bi bi< lo traba. NaSa artilerija je pripravljala t bobneftim ognjem skozi celi dan poprej pehoti predor. Ko so bile po granatah omajane ruske postOH janke, so navalili nad nje Hrvati. Gledal sem teclaj besno bitko z višin, ne da bi se je bil udeležil. Vl» del sem tedaj prvifi naše nadjunaške Hrvate v boin s strelom, s kopitom in z bajonetom. Vsuli so se na sovražne zakope liki orkan, kaleremu s« ne more xy stavljati niti hrast. Rusi so se začeli pri tem napadu mnjati in » mikati. Potegnili so se nazaj tik za kolodvor pil Lanczynu. Žmago je odločil tedaj na§ 30.5 cm moB» nar. Sovražnik se je zakppaval za postajo; rezerve so mu hitele na ponto6. Odprl je te9aj svoje po zma« jevo požrešno žrelo naš možnar, ki je stal vkopan ob cesti, ki vodi iz Delatyna v Lanczyn. Že koj prvi strel ja zadel v kolodvorsko poslopje in ga zrufiil, Drugi zadetki so bučali in se zakajali v rusko rez«rvne postojanke ter jih raznesli. Prestrašeni Rusi so begali na vse strani. -8» vati so jim bili za petami in jih polovili na tisoCe.Naloga je bila rešena; sovražna Ironta prebita! 8*» vražnik je brusil nazaj preko Dnjestra. Onega dne po sijajni zmagi Hrvatov smo ae poslovili od zmagovitih Karpatov, nastopili smo po* gon za bežečim sovražnikom Se preko Dnjestra 3c rusk« m«jt.