Dolenjsko NovicR izJiajajo vsul; ířtííríel;; ako : : je ta dan praznik, <ian poprej. : :
Cena jim jc Ka celo loto (od aprila (io a[»rila) 3 K, za pol leta l-"><) 1Í. Naročnina VA Nemčijo, Bosno in linige evropske države ziia.ša 3*50 ií, za Ameriko +'50 K. List ÍU Ofïiiisi se i)hi(>iijej() iiii)H'ej.
Vse (loi)ÍHe, iiarořiiiiio in oïiiiaiiilii sprejeli!Il tiskarna J. Krajec nasi.
BGIetni rojstni dan Njega Veličanstva cesarja Franca ložefa I.
Treljii že se je povrnil rojstni tlaii našega ljubljenega vUulaija, odkar besni grozni svetovni ogenj. Dne 18, avgusta so zopet slavili vsi avstrijski narodi rojstni dan svojega sivolasega vlailarja, jireinodi'ega cesarja Franca Jožefa I. Kakor nikdar v iiiiiTiili casili, tako so nas šc veliko bolj nagibali sedanji strašni časi, da smo dali te dni duška svojim pati'iotiÊnini čutiloin ter izi'azili ljubezen in zvestobo svojih src tlo Njega, ki ga ljubimo in častimo kot svojega očeta. Nc niorcmo nni izrazili teii ilotranjiii čutil v veselju in razkošju, kakor smo bili vedno navajeni, če je bil avsti'ijski jiraziiik, a kljnb temu smemo trditi, da našim srcem naš oboževani vladar ni bil îùkilar tako blizu, kakoi' i'avno v sedanjih dneh, ko so na vseh straneh vsiali kleli sovražniki, da napadajo miroljubno Avstrijo, katere vladar je naš cesar že blizu 70 let. Brezpotrebno se nam zdi, da bi Še posebej poudai'jalî vdanost in zvestobo vnetih Slovencev ob takih slavnostnih dneh, saj govore živo priče — naši vojaki-junaki — ki Že tretje leto krvavé na bojiščih tam, kjer je sila največja. Oni spričujejo jasno, da je ljubezen Slovencev do cesarja in domovine ne samo na jeziku, marveč v srcu, da je iskrena, odkrita, dejanska in do smrti i>o-žrtvovahia. Kakor otroci okoli svojega predobrega očeta, kadar je v nevarnosti, se zbiramo ob takih slovesnih prilikah okoli svojega cesarja, ponavljajoči mu sveto prisego, da smo voljni z njim vstrajati v velikanski iiiorbi d« zadnjega tretiutka. Slovenci pa tudi vemo, kako se naša hrabi-ost v vojski ceni pi-i presvetli vladarski hiši. Zato se z večno, nikdar prelotnljeno ljubeznijo, zvestobo in vdanostjo do cesarja in habsijurške rodovine diužijo tudi vsi naši narodni upi. In kakor dobri sinovi ravno v liudih dneh najbolj goreče tnolijo, da jim Uog ohrani dragega očeta, tako liidi nii v tej krvavi vojski srčneje kakor kedaj popi'cj pošiljamo svoje molitve i)roti nebesom :
Ohrani nam Vsemogočni našega modrega in očeiovskega viadarja Franca Jožeta I, zdravega in krepkega, tolaži njegovo žalostno srce, ki mora prenašati toliko grenkobe In gorja, d^' mu zmago čez vse naše sovražnike ter podeli katoliški
Avstriji zopet mirne čase in srečne dni!
*
Novomesto je pi'aznovalo rojstni dan presvetlega cesarja in preljubega avstrijskega oČela prav pi isrčno. Okrasilo je tudi svoje hiše z zastavami tei' je bilo vsesti-an-sko shivnostno razpoloženo. Splošne razsvetljave in bakljade se žalihog ni moglo izvi'šiti zaradi razliinih ovir v sedanjih raz-mei'ah, zato so i)a rajši nekateri meščanje obrnili nekaj darov v prid „lidečeinukrižu" v pomoč ranjencem [)0 intencijah preskrb-nega našega vladarja, ki ne želi posvetnega blišča, dragocenega sijaja, pojedin in gostij, temveč hoče, da se vsi njegovi prazniki poslavijo z dobrodelnostjo, zakar daje svetovna vojna dovolj polja. V tem oziru se je z lepim vzgledom odlikovala „Mestna hranilnica v Rudolfovem", ki je velikodušno darovala 250 kron „Podružnici Rdečega križa v Rudolfovem" v dobrodelni namen kot. priboijšek vojakom-boliiikoin.
Na dan 18. avgusta je daroval ob obilni asistenci Jiii]. g. prost dr. Seb. Klbert pontitikalno sv. maso ob 'J. ui'i v kapiteljski cerkvi, katei'e so se udeležila vsa e. kr. in civilna oblastva pod vodstvom svojih predsednikov in predstojnikov. Nadalje so bili navzoči samostanski in redovniški zastopniki, ves oficirski zbor, c. kr. orožništvo, prostovoljni strelci, vojakî-rekonvalescejiti, potem zastopstvo uniformirane meščanske garde, veteran, di'uštva, požarne hrambe, meščanje iz vseli stanov ter begunci. Sploh je bila kapiteljska cerkev polna vernikov obojega spola, katerim so se v polnem Številu pridružili ftidi Šolaiji in učenke novotneškili ljudskih šol v spremstvu svojih gg. učiteljev in učiteljic. Vso veliko množico
pobožnega ljudstva je združil ta dan v hiši Gospodovi isti vzvišeni namen : goreče nmlitl in prositi lîoga za svojega prečastitljivega 86 letnega očeta cesai'ja Franca Jožeía L, za častno ztnago avstrijskega orožja in za skorajšnji trajni mir med vsemi narodi in dižavami.
Petje pri pontifikalni sv. maši je bilo izborno. Opetovano smo v našem listu Že pohvalili kapiteljski zbor in njega pevo-vodjo, in to po pravici. A to pot smo jasno čutili, kako vzvišeno je prednašal naš diČni zboi', zavedajoč so slavnostnega dne. Mešan zbor z orkestrom je sestal iz 38 sodelujočih gospa, gospodičen, gg. uradnikov in dijakov. Vsa čast taketnu zboru! Pela se je prelepa Gruberjeva maša „de Nativitate". Izredno lep v tej skladbi je Sanctns in Benedictns. (ii. učitelj Gi-ajland je pel Preyerjev „In te Domine speiavi", kateremu je odgovarjal zbor. Glas g. učitelja Grajlanda je v ponos celemu koru; njegov bariton je mehak in dalekosežen; pomen teksta je povsem izrazil. — Po navdušeno odpeti zahvaljeni in cesarski pesmi je zapel zbor Psalm, najnovejše delo našega „Načeta". To je krasna skladba, namenjena za velike cerkvene slavnosti. Zbor in oj'kester je to imenitno delo navdušeno proizvajal. Posebna jiozornost in povdarek tega dela je v sopranu in baritonu. Izredno dve lepi sopranovi partiji so izvrstne naše, povsod hvaljene sopranistinje pele izboj'iio kot iz enega grla. V baritonovi partiji pa se je pokazal naš dični g. Gi'ajland mojstra-pevca. impozanten je sklep, katerega proizvaja cel zbor: „Spremenil si mi žalost v radosti lepi glas, odvzel mi halo žalno in dal veselja pas. Zatorej, večni, srce naj Tebi hvalo na veke bo dajalo!" ■—Psalm je res skladba pi've vrste.
Po cerkvenem opravilu so se poklonili uradniki, civilni in eei'kveni predstojniki, zastopniki različnih kor()oracij in di'uštev in drugi c. kr. okr. glavarju in vladnenui
svetniku, visokorodnetnu gosjiodu baronu R e C h b a c h ter mu izročili vdanostne čestitke za cesarja iit vladarja k njegovemu Htiletnenui rojstnenm slavlju, ki jih naj blagovoli sporočiti tui najvišje mesto.
Opoludne je bil cesarski diner v „hotelu Koklič" na povabilo vojaškega častniškega zbora. Udeležili so se baniieta oficirski častniški zbor, predstojniki cerkvenih in svetnih uradov, zastopnik novomeške uniform, garde in diugi odlični povabljenci. Slavnostni govor je imel v krasnih besedah, polnih navdušenja, ljubezni in udanosti do cesarja in presvetle vladarske rodbine preblagorodni gospod polkovnik Anton pl. PiiH-Fiihrenau.
V vseh vojaških bolnišnicah so dobili isti dan boltiiki in strežniki primerno južino kot priboljSek, kai'je darovala „Podružnica Rdečega Križa v Novem mestu", ki je vsikdar s svojo ljubeznivostjo in požrtvovalnostjo na svojem mestu.
^ Prejeli smo še tudi iz drugih dolenjskih krajev radostna poročila, s kako prisrčnostjo so povsod počastili HG letnico cesarjevo s zvonenjem, s službo božjo, z razobešenjem zastav, z okinčanjem liiš itd. Toda vsa ta poročila naznanjajo enako vsem narodom širne Avstrije iziaz in čutila iste zahvalne pesmi in odkritosrčne molitve: Hvala Bogu, ki nam v najtežjih dneh ohranja vladarja Čilega in čvrstega! Čast in livala naši armadi, našim vrlim očetom, možem in sinovom, ki v dejanju kot železni jtolk izvršujejo svojo sveto dolžnost za cesaija iji domovino! Bog daj i nadalje luoČ, vstrajnost in srečno rrnitev našim slavnim bojevnikom !
In kakor za cesarja rojstni dan, tako naj preveva še prav v setlanjih viharnih časih vse avstiijske narode eden duh in ena želja ter naj po celi državi mogočno doni edini glas:
„Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo !"
LISTEK.
Mati Sovaž. (Koncii.)
Pismo je bilo datiiano pred tretni tedni. Stala je nepi'emično; tako zelo je bila ganjena, da je strmela brez misli |»red se in bi ne mogla prenesti ničesar več. Mislila je: „Glej, Viktor je zdaj ubit!" Potem so se ji druga za drugo prikradle solze v oči in žalost je premagala njeno srce. Strašne, niukotriine misli so jo ob-iiajale diuga za diiiga. Ne ho ga veČ objela, svojega malega, svojega velikega sina, nikoli več! OroŽJiiki so umorili očeta, sina so umoi'ili Prusi... Kroglja ga je razklala na dvoje. In zdelo se ji je, da vidi nekaj, nekaj strašnega: pasti njegovo glavo, oči odpile, med tem pa giize konce svojih velikih brk kakor takrat, kadai' je bil jezen.
Kaj so naredili z njegovim truplom potem
Kobi ji vsaj dali njenega sina nazaj kakor so dali njenega moža s krogljo sredi čela !
Začuje glasno kričanje. Bili so Pi usi, ki so se vračali iz vasi. Hiti'o skrije pismo v žep in jih sprejme z navadnim obrazom,
ker je imela čas, da si je zadosti zbrisala oči.
Smejali so se vsi štirje, očarani, da imajo tako lepega zajca, ki so ga hi'ez dvoma ukradli in dajo starki znamenje, da bodo jedli nekaj dobrega.
Ona začne takoj, kakor je bilo treba, pripravljali za zajutrek; pa ko je bilo treba zajca usmiliti, ji upade srce. In vendai' ni bil ta jirvi! Eden izmed vojakov ga udari s jiestjo za ušesa in ga ubije.
Ko je bila žival mrtva, je starka slekla rudeče telo s kože. A pri i)ogledu na kri, ki jo je Čutila, ki ji je tekla po rokah, pri pogledu na gorko kri, katero je čutila zmrzovati in strjevati se, se je stresla po vsem životu. Viilela jt; vedno svojega situi, razklanega na dvoje in ravno-talio rudečega kakoi- ta trepetajoča žival.
Vsede se k nii/j s 1'rusi, a ne more jesti, niti gi'ižljaja ne vzame. Oni pa se z zajcem goste, ne da bi se zanjo brigali. Molče jih pogleduje s strani in tehta neko misel, a z njenega ol)raza ni mogoče ničesar brati, zato tuili nič ne oi)azijo.
ICar naenkrat jih vpraša: „Jaz še vaših imen ne poznam in glejte en mesec je že, kar bivamoskupaj." Razitmeliso, Čeprav nelaliko,
kaj želi, in ji povedali svoja imena. To ni bilo zadosti ; da si jih napisati na papir z naslovi njihovih družin, jiostavi očala na svoj veliki nos i[i motri neznano pisavo, potem list upogne in ga vtakne v žep navili pisma, ki ji je naznanilo sinovo smrt.
Ko je bil zajutrek pri kraju, jim reče: „Grem delat za vas." In spleza v seno i)od streho, kjer so oni štiije spali. Čudili so se tej novi [lotrebi, a ona jim razloži, da je treba tega in onega, da jih nc ho zeblo; in ji pomagajo ter pažijo od tal do slamnate strehe. Tako si narede veliko izbo s štirimi stenami, gtnko in vonjivo, kjer so spali imenitno . . .
Po večerji zakuri mal ogenj, da bi se ogrela, in štirje Nemci se napolé po lestvi, ki jitu je služila za to vsak večer, v svoje stanovanje.
Ko so se skrivna vratiea za njimi zaprla, vzame starka lestvo, potem odpre brez ropota vežna vrata in gre iskat velike svežnje slame, s katei'o napolni vso kuhinjo. Hodi po snegu bosa tako na tiho, da ni ničesar Čuti. Zdaj pa zdaj i)ostuSa rezko in neenakomerno smrčanje štirih vojakov, ki so že davno zaspali.
Ko misli, da je že zadosti pripravila, vrže en sveženj v peč in ko se ta vname, ga raztrese po drugih, potem plane ven in gleda.
Močna svetloba razsvetli v nekaj tre-notkih vso notranjščino male bajte, potem vzbukne strašen žar, videti je velikansko gorečo peč, katere blišč žari skozi ozka okna in meče na sneg Žareče žarke.
Nato se začuje silen ki'ik iz hišnega podstrešja, vpitje in človeško tuljenje, klici tesnobe in strahu, da se mora človeku trgati srce. Vratca v stropu se sesujejo v notranjščino, ognjeni vrtinec plane v podstrešje, predre slamnato streho in se vzpenja kvišku iiroti nebu kakor neizmeren plamen baklje; vsa koča plapola.
Iz nje se ne čuje več kakor prasket liožara, hi'eščanje sten in podiranje brun. V hipu se sesuje stielia in goi'eče ogrodje sťrči v zrak sredi črnega oblaka dima, velikega glina samih isker.
V daljavi začne zvoniti.
Stara SovaŽ stoji pokonci pred svojo sesuto kočo, ob(»rožeua s sinovo ptiŠko iz strahu, da ne bi kateri izmed ljudi ušel.
Ko vidi, da je vse končano, vrže svoje orožje v ogenj in pok se lovi k odmevom
Travnike, ki so od suše trpeli, je pod" sejati in gnojiti.
Líitošiijři sušil jti iiajnaviííi ogi'oimio škodo lia traviiikih iii košeiiicali v H(;l»-krnjiiit ill iK) (inif^ili dulili 1 )oIiiiijske. Unitíena Ili ie (loiiialťíga vsa ktoSnja otava po j)vi-Kadot.ili kcajili, ampak hi Skoda sc bo poznala Še ])ar lut nain'cj. ljetos je bila travna niša žtí 0(1 k] aja bolj l edka, kei' ju- bil inescc fipi'il jii eveč suli iii iiii azeii liaineNto narobe. Na vse zadnje jo pa Jiawtoplla še dolgotrajna suša, ki je posušila in uničila po niiiogib krajib vso travno rušo. V ni« so šle plitvo vkojeninjeitii trave in druga zelišča, ki so se s koi-enirio vred posušile, ykoda, ki je zaiaditega nastala pii/.adctini gospodarjem, je silno velika in jo bodo težko trpeli letos in še (Jnigo leto.
Niijna je zaraditega potreba, da se poškodovana ruša popiavi in zopet pomladi.
Travno i itšo Je treha portscjiiti.
Kjer se je ruša skoi'aj doËîstega posušila, bi bilo seveda najîiotje, da bi se podorala in po preteku enega aii dveli iet nanovo obsejala s primerno mešanico ti'av-nega in deteljnega semena, ftfed tem řasom bi kazalo pridelovati na te7u prostoru okopiivine, da In se zenilja dodobj-ega zagnojila. To je pa laže rećerio kakor stoi-jeno, posebno dandanes in na malem posest vil Veějidel ne bo mogoče pogi'ešati Ij'avniškili prostoi'ov in naj je iiiŠa še tako oslabljena in obnovitve potrebna, ker imamo premalo zemlje in premalo ki'iiic, mnogib legali tudi ni mogoče izpi'eiiiinjati travniške liultui'e iti ni misliti na tako delo. V vseii takih in enakih sltu^ajih si moremo pomagati s tem, da sedanjo rušo p o d-sefemo in na ta način pomladltno.
Vrednost tiavneira seniMia in seiiencgii drobirju za iMidsc^tev.
Za tako podsetev je najbolje vzeti dobro kalivo travno seme in nekaj del.elj-tiega semena. Taka setev bi bila najbolj pravilna in največ viedria. Toda danes je semenska trgovina s travami ^trecej nezanesljiva in draga in se prav lahko i)ri-]iel.i, da potrebnega semena sjilob ne dobimo. Zaraditega si bo treba ponířigati s serte-n i m d I' o b i r j e m. Vrednost tega di'obii ja (sempirja) je na splošno dokaj manjša, zlasti v pi'imerî z ilobi'o kalivim in skrbno očiščenim travnim semenom, toda danes nam je ta pomoč najbližja in najcenejša in v današnjih l'azmerah tudi dosti dolua, posebno ie imamo seneni di'obir iz dobrih travnikov. Seveda se moi'a seneni diobii' na gosto iaztrositi, ker je poln senenih ifirvic in ima zaiaditega razmeroma manj pravega ti'avnega semena.
Dajmo torej po prizadetih krajih ves seneni drobir in tudi deteljrii drobil' skrbno odbrati in o pi vi priliki porabiti za podsetev travnikov in košeuic.
Pi-iiv ugoden čas za to je sedaj po takih ti'avnikih, kjer ni olave, da nam ti'ave že sedaj izkale in da se do zime utrdijo. Trosimo ga pa tudi o prihodnji ])omladi, ko se izpraznijo svislí in seneni prostori.
Od suše poškodovano rušo moramo tudi ^'Uojiti.
Ive I'je niša vsled suše tudi oslabljena, jo moramo titdi gnojit i, da se zo])et okrei)ča in jiopravi. To velja za vse tiste trave, ki so vsled suše v rasti onemogle.
Jvdoi'ima kaj komposta ali dobre ])i'3ti, naj jo napelje lui take tiavniške pi'ostore, da se ruša prej zgosti. Kdoi' pa Jiinia ne komposta ne pisti, naj si pomaga z drugim gnojeni, z gnojnico, s hlevskim gnojem ali pa z umetnimi giH)jili, če jiii more dobiti.
V zvezi z dobi'im gnojenjem se bo ruša najprej poživila in pomladila.
Gnojnico dovažajmo čimpreje na take prostore, in sicer ob deževnem vre-meiHi; gnojnica čudovito doliro vpliva po uničenih travnikih. -Tescni gnojimo s hlevskim gnojem in ravno takiat tudi z umetnimi gnojili. Za umetna gnojila je že sedaj skrbeti, da jih dtfbimo o pravem času. — Sioi imo torej, kar je v naši nioČi, da se težko poškodovani travniki popravijo in pomlade.	Uohrmaii.
Sladkor za napravo domače pijače aii petij ota.
Vinogradniki smejo iz lastnih tropin za domačo poi'alio izdelati največ toliko ])etijota, da pride na glavo in na dan ne več kot 2 litra te pijače. Kakoi' se je ponovno tudi v tem listu opozarjalo, treba je izdelan petijot prijaviti jiri pristojnem županstvu, katero sestavi zaznamek in ga |)ošlje potom C. kr. glavarstva c. kr. kletai-skemu nadzorniku.
Dne 11, avgusta t. 1. je izšla naredba trgovinskega ministerstva v sjiorazumu z drugimi prizadetimi ministci'st vi, katei'a določa, kako da se bode dobival letos sladkor za zboijšavanje mošta in za izdelovanje petijota.
Za prvi namen sladkorja pri nas letos najl)rže i'abili ne bomo, kei' grozdje že zdaj lepo zori, tako da je pričakovati dovolj slailkega mošta.
Pač pa se i)o rabil sladkor pri nas za izdelovanje domače pijače ali petijota in sicer letos tem bolj, ker ni sadja in si tedaj kmet-vinogi'adnik ne more izdelati potrebnega sadjevea.
Ljudje, kmetje, 1'rnsi, prideió in najdejo Ženo sedeti na di'evesnem debh: v tiiii'uem zadoščenju.
Nek nemški časinik, ki je govoril francoski kakor J'ojen Fríincoz, jo vpraša: „Kje so vaši vojaki?" Ona stegne svojo suho roko ]iroti žarečenui kujiu ugašajočega požara in odgovori glasno : „T'u notri."
Ljudje se jii'erivajo okoli nje. Pius vpraša: „Kako se je vnel iiožarV''
Ona odgovori: „Jaz sem zajjalila." Nihče tli verjei, vsi so mislili, da je vsle.d nenadne nesreče žena zblaznela. 'J\)da ko so jo vsi obstopili in poslušali, je jiripoviulovala zgodbo od kraja do konca, od prihoda usodepolnega pisma do zadnjuga krika ljudi, ki so zgoi'eli v hiši. Ni pozabila niti |)ičice.
Ko je končala, potegne iz žepa dva lista in da bi bolje razločila pri zadnjem ognjenem svitu, vzame naočnike in kažoč cti list govori: „To je smrt Viktorjeva", kažoč drugi !Íst in zmajaje z glavo pri pogleilii na razvaline :'„To so njih imena, da se jim sporoči domov." In mirno po-
moli beli listič častnikii, ki jo di'ži za vral, in (iravi : „Pišite, kako se je to zgodilo in povejte njihovim starisem, da sem tega kriva jaz, Viktorija Simon Sovaž! Nc pozabite!"
Čast.nik je ilal nemško povelje. Prijeli so jo in vrgli k vroči steni njene koče. Potem se je dvajset korakov pi'ed njo uvrstilo dvanajst mož. Ona se ni ganila, ker je razumela vse in čakala.
liazleglo se je ])ove(je in kmalu je sledil dolg pok. Kn strel seje zakasnil in počil sam za drugimi.
Starka ni padla, ampak se sesedla, kakfU' da bi ji pokosil noge.
Pruski časinik sc prildiža. liazklalo jo je skoro na dvoje in v sključeni roki je še vedno držala krvavo pismo . . .
JU.	;
Moj prijatelj Sei'val je umolknil... .laz sem mislil na matere (niih štirili mladeniče v, ki so zgoreli v koči, in na kruto junaštvo te druge matere, ki so jo ustrelili ob zidu.
In pobral sem kamenček, ki je bil .še vedno začrnel od iiožai'a . . .
Omenjena naredba pravi v § 2. sledeče: Jidor Iioče izdeloval i tropinovo vîiio ((letijot) s pomočjo sladkorja, ima pravico sladkor dobit,i, če je v letih 1 ifO!» do 191c; izdelani petijot priglasil oblasti.
Vinogra(iniki, ki imajo na podlagi tega določila pravico, da dobijo sladkfU', morajo do L septembra t. 1. ])ri pristojnem občinskem uradu naznaniti, koliko petijota mislijo izdelati in koliko sladkorja v to svrho žele dobiti.
Županstvo ima take zglasil.ve sestaviti v zaznamek in ga vi)oslati do 10. septembra lUlG potom okrajnega glavarstva e. kr. kletarskomu nadzorniku v preskušiijo.
Na podlagi takega od klotai'skega nadzornika odobrenega ali pa popravljenega zapisnika, ima potem žujianstvo preskrbeti sladkor pri oni zalogi, ki jo iloloči kletarski nadzornik in potem sladkor na podlagi tega zajiisnika med prosilce proti plačilu razdfditi.
Žalibog je pri nas le malo posestnikov, ki so izdelan polijot po predpisih vselej prijavili. Zato bo mnogo vinogradnikov ostalo letos brez jiotrebnega sladkorja za pidijot. Ti si bodo morali pomagati na ta način, da grozdje zmeljejo, most (župo) potočijo, tiop nekoliko z vodo poškropijo Oiajvcč z pfïlovieo toliko vode, kolikor je bilo odtočene žujie) in pustijo potem 3 do 4 dni na tro])u pokipeti. Trop je medtem večkrat dobro premešati in i)otem opreŠati. Tako se dobi sicer manj močna, a vendar dobra pijača, ki se jo še lahko zboljša s tem, da se vanjo jiri jirvem pret-akanju ponuišajo vse vinske drožti. Na Nižjem Avstrijskem je naprava take domače pijače sploh v navadi.	B. Skaliekv,
tVaiijo Neubauer.
Junak svoji pužki.
Ne gledaš me, — slepa si moja družica! lîesede ne rečeš mi, — nema si moja sestrica ki spremljaš te žalostne, bridke me dni po potiJj, ki vroča jih kri nideči.
0	nisi brez vida, ne! Bliski pogledi so tvoji !
Pi'ed njimi sovi'ažni trepečejo roji.
Tvoj govor je grom, ki sovražnik ga sUiša
plašán,
pred njim se umika in pada na grič in ravan.
Dokler si mi nema, si kakor obiačje molčeče, ki zbirajo jeze se v njem plameneče. A v hip» zabliska oko se in glas zagrmi, in strela udari, — sovi'ažna razlije se kri.
Pozdravljena! Stisni se k meni, predraga! Ti moje življenje, ti slava si moja in zmaga! Objaniem, pritisnem te k sei>i tesno, edinica moja, ko vsemu zaklieal sem grenko
slovo !
Cerkveno.
Velika vojna pobožnost se bo vršila 27. avgusta na Zaplazii. PriČetek ob pol
1	L uri s ju'ocesijo iz župne cerkve Čatež k romarski cerkvi. Nato sledi pi'imeren ceikven govor s slovesno sv. maŠo. Po-poludne ho molitvena ura za blagor domovine, govou slovesne litanije z molitvami za mir. Verniki, pridite v obilnem številu, ker časi so vedno bolj resni in smo tedaj tudi Marijine priprošnje nad vse potrebni: Ker ta božja pot spada pod c. kr. novomeško okrajno glavarstvo, zadostujejo za 1'omanje legitimacije samo od županstva. Za Doliîiijce je najprimernejši čas z zju-trajŠnjim vlakom iii z večernim nazaj. — Toi-ej, v nedeljo 27. avgusta na svidenje na Zaplazu!
Žegnanje pri sv. Roku v àmibelu je bilo letos iiosebno dobro obiskovano od pobožnih romarjev od blizu in daleč. Ljuilstvo dobio ve, da seje treba pripoiočati sv. Roku, mogočiiemn zaščit,niku zo])er kužne bolezni, da bi on za nas jtrosil lioga, da iKuii s
to strašno šibo božjo, ki navadno vojski sledi, blagohotno pi'izanaša. Kuge, lakote in vojske, reši nas Gospod!
Wličastna slovesnost jc bila v nedeljo, 20. t. m, na ])raznik sv. Bernarda v Zatičini. Slovesno sv, maso z obilnim spremstvom je imel })revzvišeni knez in nadškof goriški, dr. Frančišek 1Î. Seilej, slavnostni govor pa misionarij P. Klement Granipovčan, ki je bival prej na sv. Gori pri Gorici in je sedaj v Novem mestu.
Vojni pregled»
Itiilijiinsko bojišče. — Po iiradnofii poročilu 19. t. in, jc potekel prejšnji dan na primorski liojni črti še precej mirno, Nu soški bojni črti severovzhodno Plavc očistile so naše (■ete levi breg reke nianj,'iih oddelkov sovražnika, kateri se je pri Glolmi in Hritofii vgnezdil, ter ujeli 50 Italijanov, Nočni napad proti nekemu oddelku naše bojne črte južno Vipavske doline so naši gladko odbili. Pri tieltem podjetju proti neki predpostojaiiki na l)ojni črti Fleiiustal južnovzhodno Ciiiia di Boche ujelo 80 na.šo četo (30 Italijanov in zaplenile dva metalca granat. Italijanske oddelke, ki so KVečer jirodirali proti našim postojankam v odseku Monte Cebio, smo odbili. — Tripoli-taaski arabski roiiovi od francoskega Tunisa do angleškega Egipta so se otresli italijanskega gospodstva ter prisegajo zvestobo cari-gnijskeiuu Icalifatu iit ne priznavajo drugega vladarja kakor turškega sultana. Trt[iolia je za Italijo izgul)ljen. Verolomstvo Italije nasproti Avstriji se britko maščuje. Tirol in drugih „neodrG.šeiiih"' dežel pa še vedno ni osvojila in jih tadi nikoli no bo. — Zadnji teden so avstrijski letalci s svojimi napadi večinoma uničili tieneijansko pristanišče, škoda zna.ša milijone. — Vojaški sotrudnik lista ,,Courant" jav^)a, da so zašli Italijani v taktičnem ozim po zavzetju Gorico v neugoden položaj, medtem ko so zadobile avstrijsko postojanke na višinah ill za Dobrdobsko planoto znatno močnejšo obrambno moč, — 21. t, m. se uradno ))oroL'a, da se ni na iraiijanskem bojišču nič posebnega pri[)eti]o. — Na višinah vzhodno od Gorico stoji naša armada kakor zid italijanski nasproti.
lîusko liojiščť. — Uradno jmročilo 19. t. m, poroča, ria so v Bukovini honvedi in nemški bataljoni z osvojitvijo višine Magura dosegli lep uspeli, l'rivedli so 600 ujetnikov in uplenili dve strojnici. Vsi poizkusi Rusov,' da zopet jiridobe opirališče, za katero so so bili ljuti boji, so se izjalovili. Zahodno od /Rallie vzeli smo manjše, naprej potisnjene čete na mejni grobenj Črnuhora nazaj. V odseku Stanislavova in ob Stoliodu odbili smo rusko napade. — Vojni poročevalec javlja 18. t. m., da so turške čete, ki so došle v Galicijo, bile uvrščene v bojno črto in že tudi posegle v boj. Avstrijske, ogrske in nemške čete pozdrav-^ale so viharno svoje nove sobojevnike. Tnrški vojaki so vseskozi trdne, brezhitme postave in izvrstno oitremljcni. Uvrščeni so tako, da zavzemajo odseke bojne črte, po katerih jim je možno priti v stik z našimi kakor tudi z nemškimi četami. — V težkih bojih proti ruski |»remoči postalo je primeroma mirneje, kar značijo najbo^ ogromne izj^ube pri Brusilovi ofenzivi. Precej časa bodo Husi potrebovali, da obnově iijih bataljone in skladišča muničijc. Da pa obe sovražni stranki ne drže rok krizom, pričajo hoji pri Moldavi iti Zabie, v katerih je priborila armada generala kavalerije nadvojvode Karla važne uspehe, Bili so se hudi boji na zahodnem bregu Stohoda, kjer je pa ruska glavna točka, Ko^ftel, ostal za Ruse ravno tako oddaljen, kakor dosedaj ztniraj. Uradno jjoročiio 21. t. m, je tedaj ugotovilo, da Eiisi kijnb vsem naporom zadnjih dni niso napredovali niti pri Kowelu, ne proti Ijvovti, šo manj pa na potu na Ogrsko, kar smemo smatrati, čo vpoštevaino njih številno premoč, vàe kot zmago nad i^jimi.
Zahodno (»ojišče. — Kakor se poroča uradno 19. t. m,, so nemško čete s požrtvovaliío hrabrostjo uspešno kljubovale 18. t. m. silovitim navalom Francozov in Angležev. Po ljuti topniški predprijíravi napadla .so angleško-francoska krdela popoludne severno Somme na iiO km dolgi črti Ovillers-Olery in močue francoske čete desno od Moze proti odseku Thiaiiiiioiit-Fleury kakor tudi proti postojankam v gozdu Chapitre in gorskemu gozdu. Severno Somme trajal jo boj pozno v noč. Na več krajih posrečilo se je sovražniku udreti v nemško prediyo črto, a bil je zopet vržen iz njo. Na obeh straneh trdno v nemških rokah ostalega Guillemoiit ustalil se je sovražnik v pridob-Ijenili jarkih. Jloj Gnlllemotit in Maurepas so Nemci naprej potisnjeno črto ponoči na povelje po' načrtu skrajšali. Svoje v celoti izjalovljene napore je sovražnik plačal z ogromnimi žrtvami. Nemške čete drže nepremagljivo svoje postojanke. Desno od Može zlomljen jo ponovni napad Francozov z najtežjimi izguliami za sovražnika. V vzhodnem delu gozda Chapitre
BO Nemci ujeli 100 Francozov, V gorskem gozdu i>rC[)iistili 80 Xettici popolnoma razstre-tjcne nn[ircj potisnjene jarke na h protni Itn. — Po nradiieiti poročilu t. m. jo sovražnik zasedel kraj Floury v splošnem i)a jc bil odbit. — 21. t. in. so uradno poroča, da je bilo severno od Soiuiiie več ]>osaninib a inoinih napadov jicliote iz Ovillcrs in 1'ozierea, zahodno 0(1 gozda Fourcaiix iii ob cesti Clery-Maricourt; kakor tudi napad sovražnika z ročnimi granatami pri ilaarepas odbitih. Desno oil Mozc preprečen jo bil po nemškem topništvu severozahodno urtdbe Thiaumont jiriprav^'en sovražni napad. Močno oddelke metalcev ročnih granat uničili so Nemci s pehotnim ogiijeni in strojnicami. Na višini Combres sestrelili bo Nemci v daljšem obsegu z razstrcibo sovražno postojanko.
lialUiHisko liojiščp. — Id. t. m. poroča so z bolgarsko-nemske črto, da ao zasedle združene čete, ko so premagale upor srbsko donavske divizijo, Florino, 24 kilometrov južno od Bitolja, 5 km južno od srbsko-gr.ške moje. Vsi predidoči napadalni poizkusi entente so se izjalovili, moj tem ko jc prvi sunek združenih bnlgarsko-nemških čet povzročil precejšno luknjo v črto nasprotnikov. Bržkone bo Sarrail primoran v svojem poročilu prositi za oja-čei^ja. — Uradno poročilo 21. t. m. jav(ja, da so osvojili Bulgari in Nemci južno in jugovzhodno Plorino goro Bic in grebenj Malareka in vzhodno od Banice srbske postojanke na Malka Nidza planini z naskokom vzelo. Vsi napori sovražnika, zopet osvojiti Dzemaat-Jeri, so bili zaman. Pri Ljiimnici odbili so zavezniki maigši sovražni sunek. Južnozahodno Dojranskťga jezera se živahno bojuje lopnižtvo.
Kiizna hoJi.šča. — Turški glavni stan poroča 20. t, m,: Na iraški in ])crzijski bojni črti nespremenjeno. Na desnem krilu kavkaško bojne črte boji prednjih straž. Sovražnika, ki je severno prelaga Biiglan turske naprej potisnjene postojanke napadol, so Turki pregnali. Pri tem podjetju so turške čete iijole nekaj mož in uničile z ognjem neko sovražno baterijo, ko se je hotela nastaniti v neki odprti postojanki, V središču in na levom krilu brezpomembni krajevni boji, 18, t. m, potopili so Turki v vodovju zaliva Alexandretto neko angleško ladjo ter ujeli IS mož posadko, mej temi poveljnika ladje Garterjain štiri častnike, Nil morju. — Iz Lugana so poroča 21. t. m., da jc bila pri zadnjem avstrijskem letalskem napadu na Benetke popolnoma uničena bj iz u .kolodvor« ležeča predilnica ,,CotoniíicÍo Veueziano", v kateri je bilo zaposlenih 1000 delavcev, — ^\'olfov urad jav^a 20. t. m. iz Borolina: Po nemških podmorskih čolnih sta bila 19. t. m. v vodovju anj^leškega vzhodnega obrežja uničena neka manjša križarka in en rušilcc, nadalje sta bili neka manjša križarka in ona linijska ladja po torpcdnih zadetkih težko poškodovani.
Franjo Neubauer,
Junak bajonetu.
Sveti se v sotncii, ti brušena, bridka ostrina! Kakor na stolpu v iiebá kipi ki'iž, ti mi na puški kipi.š in blestiš.---—
V	sivega praba oblak jc zavila daljltui: cilj oblaka topót in pckét!
Belce in vrancc razloči pogled.
Konji sc v/.petijajo, znoj jih peiicći zaliva,
goni pritisk jili ostrôg, — —
Moj bajonet! Neločljiva sva, nepremagljiva!
% Dama pogum jo iii liog.'
Mirno počákajva! Naj lesovražnik naskoči !
V	ki vt sc vroííi ostrina ti bridka nanulči !
DomaČe in tuje novice.
Nadvojvoda - prestolonaslednik Kari Franc Jožef, ki je obhajal 17, avgu.íta svoj 2ii, rojstni dan, je imenovan od ccsai'ja za generala konjenico in adiniiala. Naj spremlja nj(!ga in njegovo družino Hnžji blagoslov, sreCa in slava vse življenje, katero ttiu želinit) <lo najskrajnejše meje človeške (lôbe v globoki udanosti Slovetici-Dolenjfîi,
Koncert pri Tučku. Nekatere rodbine, ki ni.s(> biie doma 15, avgusfa so izročile svojo doneske za Udeč iCriž po/.neje rnil, g. prostu dr, Seb, Kîbert, Tako se je zadnjiii imenovana vsota od ;-Ju4 kron zvišala lui 330 kron.
Sprememba posestva. Grad Pogance pri Novetu loestu z vsem posestvom je kupil g. inženir ]tl. Jos. La n ge r i/, Dunaja za .S4().00U kron. Pred kratkim je kupil isti go.spod i.iidi graščino Zalog (Hreitenauj, Morda pride sčasoma zopet v roke iiotoni-ceni omenjene viteške rodbine tudi stai iiiski grad Luknja, ki je pa žalibog že preveč ti'pel pod uničevalno roko neusmiljenega časa. — Nekdanjo Strajnei'jevo vilo v Kandiji, sedaj lasi g. Julija Elberl,a v Ljubljani, pa je kupil sodnik, sedaj tiadporočnik - auditor g. Avgust Parle za 10.OOO kron.
Vpoklic črnovojnikov. „Giazer Tag-blatt" javlja z Dunaja, da bodo vsi drugi ostali čj-novojniški letniki poklicani pod orožje dne 10, septembra lí)ltí.
Redovnice iz Gorice, v J^jubljano je došlo 20 ui'šulink-begtink, v Gorici jih je v kleteh ostalo 9.
Prepovedane igralne karte. C. kr.
policijsko ravnateljstvo v ijjubijam" je k odlokom z dne 14. avgusta 1916, štev. i)()5/l Pi'îis, na ])odlagi § 7 lit, a) zakoiui z dne 5. maja 1801), di'ž. zakona št. tjGťj nadaljno razširjenje igralnih kai t— Slava, Primorka iu Slovanski tarok — izdanili od Prve slovanske tovaiiie igiiilnih kart d. z, o. z. v Ljubljani uslavilo.
Nevarnosti ni! Kranjski deželni predsednik groi' Atterns je obiskal te dni ekscťlenco gen. polkovnika pl. Tîoi'oeviéa, Na vprašanje, ako je kaka nevarnost, za naše prebivalstvo, je odvrnil juiuiški poveljnik ]mlii zavesti in upanja: „Nii se bati, nevarnosti ni!" Te besede bo spi'cjelo lirebivalstvo dežele z največjim veseljem in Iivaležtiost.jo,
Slletnico rojstnega dneva je obhajal včeraj iiB, avgusta čil in zdiav velespoštn-vani nadučitelj v p. g, .lanez Saje v Št. Jernej», liog obrani občeljubljenega jubi-lai'ja v njegovi niladeniškí svcžosti do skrajne meje človeškega življenja!
Pogreb Usmiljenega brata c. g. fr. Narcisa je bil 17. avgusta iz Jíandije na pokoiialisče v Smihel prav slovesen, liondukt je vodil milostljivi g, prošt <1)'. Seb. Klbert z infulo ob velikem spremstvu l>rečastite samostanske iii svetne duhovščine in občinstva. Za krsto je šel tudi zastopnik lekarnarjev g. Jos, Bei'gnuiiin iz Novega mesta. — Fr. Narcis Radek je bil i-ojen 1 K, novembra v Veliki nedelji na Štajerskem, Bil je edini sin iiremožtiega posestnika Sitnoiui Radek. Gimnazijo je študiral v Varaždinu na Hrvatskem. Kanonik Miitunci je bil tisti čas i'avnatelj vai'aždinskc gimnazije, katííiega si jc pokojni Naieis ohranil v najlepšem spominu. Pod lem dobrim vzgojiteljem je dobil mladi Uadek, s ki'stnim imenom Martin, i)oklic za redovni stan. Ko je dovršil spodnjo gimnazijo, je vstopil v red lîsiniljenili bi'atov v Giadeu. Po dovršenem novicijatu je naredil navadno, ko je bil pet in dvajset let stai', pa slovesno redovno obljubo. Prviii sedem let svojega redovnega življenja je iiodil na biro, kjei'je itnel dovolj priložnosti sc vaditi v iionižnosti in poti'pežljivosti, katere Usmiljeni brat vse svoje življenje tako zelo potrebuje. Ker je i)a konvent Usmilj. bratov potreboval lekarnarjev, so jnedstojniki iV. Naic.isa določili za praktikanta v lekarni, kjer se je uril in študiral toliko časa, d_a je nai'cdil skušnjo lekai-narja. Ko je bil leta !H8(i ju'ioi' Kasijan Gasser izvoljen /a redovtiega generala, ga je nadomestil Naicis kol, prior graškega konvcnta. Leia 1HH8 je bil Narcis izvoljen y.a ])norja v ňt. Vidu ob Glini, kjer je bil obenem lu(U Krkarnar. Leta 1H!-I!) jc bil Nai'cis prestavljen v K'andijo, kjei' je vo<iil lekarno, dokler mu ni neozdravljiva bolezen preprečila tega človiskoljubnega dela, za katero, upajmo, uživa sedaj večno plačilo.
Oficijelni patrijotični znak s kranjskim grbom je prav lično izpeljan in t.r(iežtio pozlačen. Je tedaj zares najlepši spomin na pomenljiva leta svetovne vojske, Sezite liitro po Jijem, ker zaloga ni velika! — Dobiva se /.a 3 krone v Novem mestu pii J. Ki ajee nasi, in IJrb. Horvat.
Javna dražba premogokopa, Na zahtevo Splošnega kreditiu'ga društva v Ljubljani bo IG.septembra na javni di'ažbi piodaii preiiiogokop v Št, Janžu na ! tohiujskem, ki je last šentjanžke prcuiogokojine drnži>e v Kai iiiehi, Ta prentogokop, ki meri 41 enostavnih iu 1 dvojno jamsko mero, je s ])riliklinanii cenjen na LHr)H.íií75 K ; luij-nižji imnudek znaša	kron.
Pomiloščeni kaznjenci. Cesar je letos povodom 8(j. rojstnega dne pomilostîl 17;") kaztijfiucev ; od teii pi ipade na mariboj'sko moško kaznilnico 1 H in na žensko kazniltiico v Begunjili na Gorenjskem 7 kaznjencev.
Tretja zimska vojska Kakor se čuje, še ni upanja na mii', ker avstrijsko vojno ministi'stvo je razpisalo natečaj za dobavo raztuli vojaških zimskih potrebščin. SpIo.Šno se govori: do li'etjega gre rado, in žalibog zna tudi v vojnem oziru imeti ta rek svojo jiravico. Tudi Francija sc bavi z naredbami za zimsko vojsko.
Slovenec na Velikem oceanu. Dne
IG. avgusta je dobil kanonik Žlogar razglednico s samoslovenskim napisom iz daljnega Tihega morja. Dopisnica nosi razločni poštni pečat llonoliilu, Hawaii 14, maj 191G — torej je potovala tri mesece in en dan. Honolulu jeglavno mesto sandviŠkih ali hawaiiskili otokov. Poslal mu jo jc ne-kedanji njegov župljan v Kranjski gori g. Jakob ('l eziiar s Podkorena, ki je že več let v milici Združenih držav ter služil že ludi lui Filii)inih. Pred leti je popisal svoje doživljaje v „Anujrikanskem Sloveiic.u" in vožnjo čez Suecki prekop v Ti'sl. Bog olu'ani vrlega mladeniča, da se kedaj zdi'av in srečen vrne v slovensko domovino!
Na pomoč goriškim beguncem! Pri-niorskim beguncem, ki prihajajo le dni skozi naše dežele, delé vojaške oblasti, deloma pa tudi vlada in v Ljubljani posebno tudi ljubljanski okrepčevalni damski odboi', jedila in okrepčila. V tem oziru jc za bednike dobro preski bljcno, toda liudo je, kar se tiče obleke, saj je veliko beguncev, ki nimajo niti najpotrebnejše obleke. Predsedstvo posredovalnice za goi'iške begunce se olirača zato v sporazuitui s c. kr. deželno vlado na pi'cbivalstvo s pi'ošnjo, da se spomni teb revcžev in jim dai Tije obleke, katero je oddati na imenovani posredovalnici, Ljubljaim, Dunajska cesta iiB I; Ic-ta 1)0 potem razdelila obleko med begunce. Za naše drage bi'atc gre. Odprimo jim sree v teli lesnib, težkih ui'ab in storimo zanje, kar kdo največ more. Danes meni, jtilii tebi. Dobro bi bilo, da lu se tudi s prižnic napi'osilo prebivalstvo, naj luijno j)oniaga, ker sila je velika. Naše Marijine družbe zopet na delo! Naj domoljubne žene in dekleta sestavijo odseke, katerih naloga bnili, nemudoma pobrati po hišah obleke in odeje. Prosimo, da odpošiljatelji lilago-hotno poravnajo tudi poštnino, da se posredovalnico, ki potrebuje sredstev, ne obremeni. Tudi za vsak, najmanjši denai'ui dar 1)0 posredovalnica zelo hvaležna. Za našo domovino ti'pé primoiski begunci! Zato luij jim vsak v zaledju ponuiga.
Iz tirolskega bojišča vojne poste 242 pošiljajo naši hrabri fantje vsem čitateljem in čitateljicam Dol. Novic najprisrčnejšc pozdrave z naznanilom, da jim gi'c sedaj prav dobro, čeprav še včasih polenta malo zavre. PriiiodnjiČ, Če bodo imeli kaj več časa, bodo natu pisali kako sličico iz svojih dnevnikov. Gorski jiozdrav! — .Tenič, Koroška vas pi i Rudolfovem ; Anion Kušar, Vič pii Ljubljani; J. Plut, 'IVeluiiverli pri Semiču ; Ucman Jožef, Koroška vas pri Novem mestu.
Ukaz C. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 15. avgusta 1916, št, 5243 Mob., glede rabe tuzemskih zastav pri slovesni manitestaciji dinastične zvestobe, državne ali deželne pripadnosti. Na podlagi odloka gospoda ministia no-t.ranjili zadev z dne avgusta 1910,1., št. 18,050/'M. ]., odredim, da se smejo — s pridržkom izdaje siilošnili odredb glede zastav — do nadaljnjega rabit i od I tizeinskili
zastav pri slovesni tnanifestaciji dinastične zvestobe, državne ali deželne prijtadnosli izključno le zastave z belo-rdeČo, črno-junieiu) barvo in v deželnih bai'vali. Kot deželne barve imajo veljali v odloku,c. ki', ministi'stva nolianjih zadev z dne ií-í. sept. 1)S4S. I,, št. 277S/114, zaznamovane barve „bela-modra-rdeča", ki se skladajo z deželnim grbom. Raba takozvanili starih deželnih stanovskih barv „zlale (rumene)-modre-rdeče", katere so bile po tuivedenem niitîisti'skem odloku pridržane izključno le v lastno rabo deželnih'stanov, kot deželnih barv zasebnikotii tii dovoljena in je pod kaznijo ces. luiredbe z dne ^O.ajirila 1X54,1, drž. zak. šl. pi'epovedaita. Razen navedenih tuzemskih zastav se smejo pri takih slovesnih prilikah kot doslej razobeŠati tudi zastave kranjskih inesl. — Uporabe ogrskih zastav in dižavnih zastav, ki so z monarhijo v zvezi, se ta odredba ne dotika. Ta ukaz slojii takoj v veljavo. O kr. deželni predsednik : Henrik grof Attems s. r.
Padel za domovino. Iz Dolenj pri' Lesko vcu je pi'cjcl posestnik Jan, Ker in to sporočilo: Naziuinjatn Vam prežalostiio vest, daje Vaš sin Martin (roj.-G. sept. 189G) danes, lo je 1. avgusta ob drugi «ri popoldne umrl, Gi'anat-a ga je zadela s tako silo, da je takoj izdihnil du.Šo, nakar smo ga tudi tukaj (Galicija) pokopali. Ne žalujte preveč, saj je to volja Vsemogočnega, Bog z Vami, Martinu pa zemljica lahka! Njegov in Vaš prijatelj, če tudi nepoznat, Ivan Derniik, vojna pošta 87.
Nesreča z najdeno bombo. 12 letni Josip in 8 letni Anton Jlacarol v Toniajti na Krasu sta našla te dni v gozdiču ne-razpočeno zažigalno bombo, katero je bil najbrže vrgel kak sovražni letalec. Kakor so že otroci, sta dečka zmagoslavno hitela z bombo domov, dotiia pa s kladivom uadnjo, da bi videla, kaj jc v njej. Bomba se jc kajpak razpočila, nevarno poškodovala dečka in užgala domovanje, ki je pogorelo malone do tal. Dečka so prepeljali v tržaško bolnico.
Reja domačih zajcev, sestavil stotnik-avditor dr. Štefan Voszka, vodja zajčarne 5. armadnega poveljstva, in prestavil dipl. agr. A. .lamnik, adjunkt c, kr. kmetijske družbe kianjske, je knjižica, ki je izšla s ]»osebnim odobrenjem c. kr, armadnega
1)oveljslva	in je čisli donos namenjen invalidom iz Soške fronte, — Založila jo je Katoliška Bukvai'ua v Ljubljani in stane 80 vinarjev ter obsega Gi strani, z dva-najstorico poučnih slik in tremi razpredelnicami. Knjižica je vsega priporočila vredna in želiuH), da doseže v vseh slojih prebivalstva svoj vclfikoristen natuen. „Slovenec" piše o njej sledečo pohvalo, kateri se tudi mi pridružimo: Knjižica zlasti razpi'avlja o postanku domačega zajca, njegovi naravi iu uačinu Življenja, o ])len)enskib vrstah (s slikami), o hlevih in kletkah (s slikami), o krmljenju in krmilih, o idemenilvi in negovanju (s slikami), boleznih in Škodljivcih, kako je zajca zaklati in kako je njegovo meso okusno pripraviti (s slikami) in še o raznih drugih vi)rašanjih, ki utegnejo za-ninuiti naše zajčjerejce. Priprava zajčjega uiesa v domači kuhinji bo gotovo vsakogar zanimala. Navedeniii je tudi 11 kuharskih receptov za piipravljatije raznih okusnih jedi od zajčjega mesa, ki ni od primerno starih živali nič slabše kot teletina, po rediluosti pa je še več vredno. Imenovana knjižica je pravo slovensko strokovtio delo v literaturi o reji domačih zajcev in jo zato vsem Slovencem karnajtoiilejc [>riporočamo.
Razglas. G. kr, ministrstvo za javna dela dovolilo je glasom odloka z dne G. junija t. 1, štev. 20.784 XXI c. da se smejo na strokovni šoli v Kočevju ot.voriti učni tečaji po določenem načitu za invalide. Ti teOaji, kateri sc smejo po priglasitvi v vojni po-škodovanili nemškega jtizika zmožniii vsak čas priči'li, so nastopni : A) Splošni elementarni tečaji: 1) Poduk v pisanju za euoročne; pisanje z levo roko.
2)	Poučevanje nemškega jezika v besedi iu pisavi, aritmetike in trgovskih računov.
ti'govskih posloyiiiíi sesUvkov in splošno doiiiovinozîianstvo. — B) 'l'etiaji za praktične poklice: 3) Tečaj »a stc-iiogfaiijo in slrojepisje. — C) T e li ii i ć ti i tečaji: 4) i'i'edavanje z lisafskiiiii vajami iz geometrije in stavberiili nači'tov. 5) St.i'o-líovno ri-saiije za mizarje, stnigarje in re-zarje; zadnje tmiî za inodeliranjo. Itivaiiiii, kateri se liočejo tega poduka udeležiti, naj se zglasijo pri kranjski dežtdtii liomisiji za oskrbo vanje iz vojno sc vniivŠtli voj-ščakov v Ljubljani ali neposredno pi'i l'av-nateljstvu c. kr, strokovne šole za mizarje v Kočevjit in sicer pismeno, in naj navedejo tečaje, katerih se želijo udeležiti. Poduk j« brezplačen. Stroške za bivanje v ICoćevju in bi'ano nosi, ako jib ne poki'ije vojna u[H'ava, gori omenjeno ravnateljstvo.
O semenu jarega žita, „Kmetovalec" d. 15. julija 1910 odgovarja na vpi'ašauje nekega kmetovalca : „ Kaj narediti z j a r i tii žitom, ki ni šlo v klasje?" — da so dotični posestniki nanieslo semena jai'(;ga žita dobili semo ozimnega žita, ki je dveletna 1'astlina in zato ne gi'c v Idasje. Omenja dalje, da take pritožlie dobajajo od raznib strani in je Škoda, ki jo vsled tega trpe kmetovalci, silno velika in jc to nai'avna posledica, ker pri Zavodu za pi'omet z žitom ni kimitijskib vešňakov. Nadalje pa piše, da dotičnim gospodom sc ne more in ne sme ničesar očilati ... — Pi'i tem pač laliko vpi'ašamo: komu pa? Kdo jc to /.alti'ivil, da kmetovalci trpé toliko škodo V Poroča se nam, da so v okolici novomeški kotiiaj dobili setiie na/.aj in Še kakšno je to ! Zrnce drolmo, os;ušeno, niti tretjina navadnega zrna. Za <lrugo labo ni, nego za kokoši. Zdaj pa troški obdelovanja in spi'avljanja. Vsukako bi bilo nmcstrio, da vojnožitni zavod to uvažuje in dotične poljed(!lco odškoduje. — Na spomlad je isti zavod tudi pi'cpozno i)oši!jal naročena semenska žita, tako da so marsikateri pač sejali, kai* so v zadregi dobiii. Naj se zdaj gleda, <Ui pravot^-astio jiošljcjo semena, ker v 14 dncli se že prične setev. Pa jnavo seme, ki v našili krajih zraste in vspeva.
Dopisi.
Iz Št. Jerneja. Vsepovsod sc vršijo velika romanja na raxne ki'aje in svetišča. Tildi v naš Novi Lurd prihaja trunioma romarjev, posebno ob nedeljah in pra/,nikih, ki se pripeljejo iz vseli krajev. Saj je i)a tudi z(do potrebno, da ravno .sedaj o teh groznih ćasiii skupno kličemo k Bogu za pomoč. Da jia bodo naše prošnje tem go-tovejše nslišane, zato se zatekamo z največjim zaupanjem k naši in nebeški ))rcljubi Materi Mariji, kot naši največji pomočnici. Mai'îja premore vse pri Bogu, Če jo za to dobroto prisrčno prosimo. To ilobro vedo tudi naši dragi vojaki Slovenci. Zato so jioslali iz fronte lepo veliko sliko v Novi Lttrd v čast in slavo Mariji. Slika ima v sredini cesai'ski grb s črkami F. J. I.. in spodaj tri fotografije po 29, 30 in 31 vojakov, torej skupaj z i)() možmi. Crkc pa so potresene z goi'skimi cvetlicami in mahom, kar je vse prav čedno izvršeno. Podpisi paseglasé: Hladnik Mailin, Javoi'je; àtiirs Jože, Ueplje; Zgonc Mart-in, Dol. Kronovo; Kožete Johan, Mihovca; Toma/i» Anton, Raka; Selan Janez, Prekopa; Selan Matija, Ježica; Kestner Fianc, Dobitnlol.— V tujski in romarski knjigi je podpisanih že veliko število vojaiiov, ki so piišli na dopust in so se prišli pilporočit Maiiji v Novi Liird za iiadaljno mogočno vai'stvo.
Iz Rake. Žalosten je bil dan v soboto dne 12. avgusta za našo okolico. Okrog pol 7. ui'e nas je obiskala močna nevihta. Cel dan jc bil lep, a kar namaii sc je počriKilo neljo in bliskalo se je in gi'inelo. Ulila se je ploha. Med hudim dežjem je padala dokaj debela toča. Oklestila je po iiekoil vinograde, a posebno občutne škode ni naredila. ]\led nevihto je tudi dvaicrat treščilo in strela je piov/.ročila v dobre |iol lire oddaljeni vasici Dobrova sli'ašeii požar. GosjKidarju Poldetu liizjaku št. 1
jc vpepelil požar vse, le malenkost je bila rešena. Tmel jc luimreč gospo(iai'.sko poslopje tako urejeno, da sc je dižalo eno di'iizega in sicer vse pod eno stieho. i'oleg ogi'omne škode jc obžalovati tudi to, da se ni posrečilo iz lileva izpustiti lepo t-elico, ki je v ognju poginila. — Druga žrtev je Jako!» Bizjak Št, 3, ki mu je pogoi'elo vse gospodarsko poslopje razen hiše, in tretja enaka nesreča pa je zadela sose<io Ano NeČcmei' št. 4. lieveži so iiomilovanja vredni, ker v tem strašnem času sc že itak težko živi. Kako se bo postavil nov dom? Tem potom se obrača dopisnik na vsa dobra srca, posebno pa na premožnejše gospodai'je raške občine, kakor tudi drugih sosednih ki'ajev, da pomagajo revežem z milodari, ki se naj blagovolijo j)ošiljati na žnpni urad na Raki proti stoterokratnim : Bog plačaj ! — Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod!
Iz Suhe Krajne. Naš cenjeni naročnik iz llinj nam je poslal spis, katerega pač zelo težko lazvozijanio, a vendar ga radi priobčimo, da izrazimo s tem svoje veselje, da se potrudi tudi pisanja manj vešČ mož in sporočiije, kakor ve in zna, svojemu domačemu listu. Ob enem [»a naj bode to skromno poročilo bodrilo za zmožnejše osebe, ki se pa za edini dolenjski Hst pi'e-malo pobj igajo. — V siiomladi smo mislili, da nam bo vsa krma ostala zunaj, ker nas je lako malo delavnih moči doma. Toda kar čuditi se je, kako hitro smo jo s|)ravili pod streho in to brez vsake jiijače; še vode nam večkrat manjka. K temu uspehu nam je pomagal Hog z lepim vre-inenom in po drugi strani pa pridne roke mailjiviii žena in deklet in malih šolarjev. Dobili smo lepo krmo, četinit manj od lani, l*oljski pridelki bodo srednji. Fižola bo komaj za seme.
Se nekaj moram povedati. Letos imamo namreč veliko sitnosti s kokoši. Že marsikatera žena se je zjokala, ker jej je zmanjkalo kar čez noč in dan po eno ali več kokoši. Te pi'ekanjcne lisice nam bodo vso perutnino odnesle. VeČ hiš je, ki jim je lisica vse pokradla; po pet piščancov kar naenkrat odnese. Sicer se pa temu ni začuiliti. Teli šmeiitaiiih lisic je vedno več. Poprej je kakšen kmet katero ustrelil, zdaj jia tega lie more, ker je moral jniško oddati. Tudi naš preč. g. župnik so l)ili često-krat za lovca, toda imeli so za takšen posel pačpi'cmalo časa. No, zdaj smo dobili jagre, ki bodo lisice in lisjake malo polo-vili; ampak to zvito žival jc težko dobiti.
Pred nekaj dnevi se je naredil en špas in ravno v isti vasi, kjer je lisica največ ropala in kjer stanuje tudi jagcr. Ta lovec je našel namreč lisičjo Ijnknjo s celim lisičjim zarodom, kamor jc nosila lisica kokoši, in naprosi sosede, da bi mu pomagali ujeti staro lisico. Neko nedeljo je Šlo vse kar jc Še ljudi pri nas v hlačah, staro in mlado, na lov. Toda ves trud je bil zastonj. Tn j'avno tisti čas, ko so lovci slali na gmajni in veliko radovednih va-ščanov, je pa predi'zna lisica neustrašeno v vasi lovila in davila svoj plen ter odnesla več kokoši. —■ Tako je tedaj pri nas žalostno; namesto da bi si včasili kmet inivoščil kakšno kokošje bederce, iia tmi jiolirusta tatica lisica kokoši! Sicer pa sedaj tudi drugod ni boljše. Sliši se in čita od vseh strani o samih tatovili, ropaijib in morilcih. Drugič kaj veČ iz Suhe Krajine.
Iz Radovice. Padel je 1. avgusta t. 1. na bojišču v Galiciji Matija Iva puši n, ])osestnik na liadovici št. 47, ter bil istega dne pokopan na })okopališČu v Koroscityu, kakor sporoča ženi pokojnega vojni kurat Franc Malalan z dopisnico z dne (>. avgusta. Rajni je bil priden in skrben gospodar, rodom ilrovat, oče štii'ih otiok v starosti 0(1 enega do devet let. Jiival jo več let v Ameriki, kjer si je prislužil lepe novce, so tam oženil ter pred nekaj leti naselil na Radovici. Pred tremi leti je pogorel, pa si je kmalu sezidal novo hišo. Bojeval se je na več krajih, so preliladil iii bil
tri mesece v bolnici v Kaj'lovcu, odkoder je 2. jnlija odšel v Galicijo, kjer ga je doletjela sovražna kioglja. N. v m. p.! — O Janezn ITumljan, posestniku na Boldražu št. I, ki so ga Rusi še Izpred Přemysla odpeljali v ujetništvo, ni bilo več glasu od lanskega novembra. Mislili smo, da ga ni več med živimi, zdaj pa sta dospeli kar dve dopisnici, ena ženi In ona župniku, v katerih sporoča, da je šo živ in zdrav ter se naliaja v Samari na Ruskem, odkoder je že večkrat pisal, jia kaj, ko nihče nič prejel ni. Se vé, da smo mu radi in brž odpisali. ■—■ Na Vel, mašo jc bil tu glavni shod ali cerkveno žegnanje. V cerkvi je imel P. Pavel iz Novega mesta ta dan kar tri ognjevite govore, v katerih je med drugim pojasnjeval pomen in važnost III. reda ter vabil k pristopu. Topoldne je bil sprejem. Pristopilo je čez 50 novih članov. Orgljal in pidje vodil pa je g. Al. Mihelčič, deželni poslanec in župan lokviški. Ljudstvo se je sploh z veiiko vnemo udeleževalo vseh pobožnostij. Prišlo jih jo pi'ccoj tudi iz drugilt župnij. Obliajaiiili je bilo blizo (iOO. Bil je ta dan kakor kratek oddih v teh težkih in hudih dncli, ko vse slaro in mlado ti'pi in dela jiodnevu in .ponoči, kakor še nikoli. Pa da ni bilo suše in da plesnoba ne razjeda grozdja — še še.
Loterijske številke. Gradec, lO. avgusta 54 44 22
r.ti 37
Potres v Italiji.
Slovenec piše: S[)odnjo Italijo je zopet zadel uničujoč potres, ki so je pojavil z istimi znaki, kakor svoj čas pri katastrofi v Avezzanu. O tom i)otresn poroča ijub-Ijanska potresna opazovalnica, (laže dvajset let ni bilo tako močne potresne perijode. Aparati so zaznamovali najhujši sunek K), t. m. ob 9. uri 7 minut dopoldne. Središče jc oddaljeno čoz 300 km od Ljubljane. — Poročila pravijo, da je že v noči od torka na sredo sledil sunek sunku, v nekatoi'ih krnjili jc bilo do 1tí sunkov. Najtežje so prizadeta mesta Ancona, Pesaro in Rimini, V Rimini so bili potresni sunki že v torek preccj močni; vsied tega je ljudstvo bivalo na prostem, in le temu jo prij)isovati, da je primeroma malo žrtev, namreč 4. mrtvi in 30 I'anjcnih, V Posaru, kjer jc mnogo poslopij poškodovanih, so morali izprazniti vsa stanovanja — Po celem obrežju od Ancoiio do Rimlni vlada izredna panika. Obrežna železnica jc na mnogih mestih razrušena.
Potresni sunki v torek 15. in sredo IG. t. m. tvorijo le redko sc pojavljajoči takozvani rojni potres (Schwannl)eben). Meteorologi so mnenja, da bo tresenje, ki se jc v torek i)ričelo, še dalj Časa trajalo, vendar pa upajo, da je potres s svojim katastrofalnim sunkom že v sredo dosegel svoj višek.
Najnovejša brzojavka iz Lugaua se glasi; Kljub trudu italijanske cenzure, da bi prikrila strahoto potresa, sc vidi iz podrobnosti, da so posebno trpeli Hi mini, Pesaro In jadransko obrežje do Ancone. Priznava se, da je v Ulmini mnogo mrtvih. Vse prebivalstvo biva na prostem. Nihče se ne sme vrniti v hiše. Zasebna poročila pravijo, (ia je porušena polovica mesta.
Poročila o potresni škodi, katera izdaja izključno le vlada, ne (»ovedo nič novega, V liiniini biva jirebivalstvo še vedno na prostem. Tudi sosedni kraji so močno ti'peli. Včerajšnja nevihta je v mestu in po deželi povzročila težko škodo, V Milanu je med drugimi velika predilnica Albizzate skoro popolno uničena; pri tem je bilo ubitih 5 delavcev, 4 pa ranjeni. — Požigi pri Floienci in Vcroni so opustošili cele gozdove In napravili ogiomno Škodo.
Ti potresni sunki, ki vsIed svoje obilice tvorijo izvanreden pojav, so najbrže, kakor večina potresov v Italiji, tektoničnega izvora, TektoniČcn potres nastane, kadar deli zemeljsko skorje izi)icminjajo svojo lego. Te izpremembo se ne vršc polagoma, ampak sunkoma, kadar doseže napetost zemeljske skorje svoj višek, toliko časa, dokler nI zopctnega ravnotežja.
Razvedrilo.
Pritožba, Žena přišedši domov iz prodajalne sc potoži možn; „Zdaj bo pa slaba za nas, ker se more vslcd dragltije dobiti moka lena karte!" Mož jo potolaži: „Bi ne bilo slabo, ko bi si ženske namesto za kruh vzele karte za jezik." Žena se pa urno odreže: „Najbolje bi pa Še bilo, ko bi se tudi moškim dajale karte za jezo in klctvino!"
Dober odgovor. Ribničan so prekriža in moli pred jedjo v gostilni. MladoliČni gospodiči pri drugi mizi se mu zaraditega posmehujejo, Konečno ga eden zasramo-valjno vpraša: „Vi oče, ali pi'i vas doma vsi tako lepo molijo pred jedjo in po jedi kakor vi?" — Na to mu mirno otlgovori Ribničan: „Vsi, vsi molijo — samo pre-šiči in krave v hlevu ne!"
Zadtyi čas. Gostje: „Ostanite še, gospod doktor, ostanite!" — Doktor (ka-zaje na uro): „Ni mogoče; (îeset minut manjka še do polnoči in to veste gospoda, da jc predpolnočni spanec najbolji!"
Pozna ga. A,: „Mcšctiu' Janczon je goljuf, prav navadin lump!" ■— P.: „Pa je bil vendar do sedaj vaš najbolj zaupni prijatelj!« — A.: „Iz tega lahko razvi-dite, da ga d(d)ro poznam!"
Pri zdravniški skušryi. Profc.sor : „Gospod kandidat, kaj bi vi storili, če bi človek, ki ga secirate (raztelesvate), naenkrat oživel ?" — Kandidat: „Vpi'ašal bi ga, če mu jo prav, da ga še naprej mrcvarimo!"
Rudeč nos. Pivček: „To je pa res nekaj sitnega, če ima človek rudeč nos! Danes nie je nekdo vprašal, Če imam kaj praznih steklenic na i)rodaj."
V strelskem jarku. Tujec; „Kako lepo lu'avnano!" — Vojak (doleiijec); „Jc res vse ,prav faj' — samo, ko bi bili še zoper ogenj zavarovani!"
Previdno. A.: Vaš gospodar je, kakor jc videti, prav osoren Človek." — B.: „Lc po zunanje; znotraj jc pa najboljši človek!'' A.: „Povejte mi torej, kdaj bi mogel Ž njim znotraj govoriti!"
Dobro znamenje. Učitelj (»čencu, ki je na glavo padel): „Ti si padel iz lestvicc naravnost na glavo? — O ti nesrečnež tli Povej Iiitro, koliko jc devetkrat devet!" — Učenec: „Eden in osemdeset." — „Kaj je glavno mesto na Řpanskeni ?" — „Madi id", „Kdaj je bila bitka pri Kustod?" — „Leta ],K6G na Kresni dan." — Učitelj: „Hvala Bogn, Tiiožgani se niso pretresli, kakor se vidi!"
bva Komata
prav dobro ohranjena, sta na prodaj. Kje? Sc izve pri našem upravništvu. 71-3-2
Naznanilo.
z ozirom na vedno rastoče cene kave in drugih potrebščin sva bila primorana zvišati cene raznim okrepčilom, kakor so razvidne iz cenikov v vsaki posamezni kavarni. -- P. n. gostje naj blagohotno upoštevajo, daje naju do tega dovedla le velika draginja vseh potrebščin in naj nama tudi zanaprej ohranijo svojo naklonjenost.	72-0-1
Z odličnim spoštovanjem kavarnar SlllOla	kavarnar SpHchal
Malinov sok
(I-Iimbeersaft)ssladkorjem ali brez sladkorja izkuhan v vsaki množini kupuje, vzorce in cono sprejema	e8-!i-3
1. Gigović, Sisak, Hrvatska.