46. štev. V Kranju, dne 14. novembra 1908. IX. leto. GORENJEC ============= Političen in gospodarskj list ============ Stane za Irtaj z dostavljanjem aa dan 1 K, m polti m eno leto 4 I. a pol Itti S K, n druf e drtave mM 660 K. Posamezna iterilka po 10 vin. — Ha naročbe bree istodobna rpaJiIjitrs naročnine m ne ozira. — Uredniltvo in oprav-niltvo j« aa pristavi goap. K. Flofiaaa v »Zvezdi«. Izhaja vsako soboto = zvečer ===== laiarati a« računajo za eale atraa BO K, ta pol atraai 10 K, aa četrt atraai 90 K. Izmotati se plačujejo naprej. Za ataajsa ocnaniU ee plačuje ca petit-vrsto 10 rio., fts se tiska enkrat, aa večkrat znaten popust — Upravnistva naj ae blagovolijo pošiljati naročnina, ra-ktaeaadje, oznanila, sploh vse upravne sadove, uredništvu pa dopisi in norice. — Dopisi aaj se »volijo frankiratt. — Rokopisi ss aa vračajo. Naše najbližje zahteve. 1?. Kakor v vseh javnih uradih, tako zahtevamo popolno enakopravnost tudi v so IL To je ena najstarejših naših zahtev, vendar moramo priznati, d« zadnja desetletja v tem ozira nismo napredovali skora nič. Na Koroškem se se vedno vsako leto ponemči v šolah na stotine naših otrok, slovenskih sol ondi ni — izvzemii dve — na učiteljišču se vsi predmetje poučujejo v nemškem jeziku, gim-naziji v Celovcu in Beljaku sta kakor ustvarjeni za ponem če tanje naše srednješolske mladine. Slovenskim profesorjem so v zadnjem času nemške c. kr. izpraševalne komisije zaprle pot v zavode z nemškim učnim jezikom s tem, da ▼ izpričevala zapisujejo pripomnje: »Sposoben za poučevanje le na zavodih s neatškirn učnim jezikom.» Torej rojeni Slovenci, popolnoma zmotni nemškega jezika, ne smejo poučevati po vladnih odredbah slovenskih dijakov zalo, ker se po vladnih odredbah slovenski dijaki prisiljeni pohajali nemške zavode, ker slovenskih na Koroškem in Primorskem sploh ni, na Štajerskem in Kranjskem pa obstoje le polovičarski zavodi I Ali smo v pravni državi? Menda na Turškem tudi ni slabše. Vsaj v ljudskih šolah se celo pri zamorcih uči v domačem jeziku, aamo na slovenskem Koroškem je to otrokom zabranjenol Tudi na Kranjskem se nam t šolah ponemči vsako leto več otrok, opozarjamo le na šole na Kočevskem, v Beli peči, posebno pa še na ljubljanski realki, kjer gospodari duševni vodja vseh kranjskih Nemcev, profesor Binder. Ta razmere so naravnost neznosne, in dolžnost nas vseh je, da storimo konec umetaemn po-tujčevanju naše mladine in da zato mora priti še v prihodnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora na vrsto ljubljansko rotite vprašanje. Naših poslancev dolžnost je pa, da ljudsko-šolsko vpraianje na Koroškem in srednješolske zadeve na Štajerskem in Primorskem spravijo v državni zbor takoj vtem zasedanja, Slovenske gimnazije v Mariboru, Geljn in Gorici — td tok taktov M m anuo odsessü Vzporedno s narodno aamoosvojo mora iti gota Od Bilk ■ osamosvoja. Naši prvi produktivni stanovi: naš kmet, obrtnik in trgovec, morajo postati gospodarji na domačih tleh in ne sužnji nemškega kapitala. Pri kmetu se je začelo z zadružno organizacijo, zlasti glede kredita, prav uspešno delo, ki bo najbolj pripomoglo, da ae kmetaki stan reši propada. Tudi naš obrtnik in trgovec morata posvetiti zadružnemu delu še več pozornosti nego dosedaj. Tisti predsodki, ki jih imajo zlasti manjši obrtniki proti zadružništvu, morajo izginiti, kajti le v »edinosti je moč». Naša skrb pa bodi nadalje, da se pomnoži število obrtno-nadaljevalnih in sploh strokovnih šol, da te v Ljubljani trgovska sola razširi v trgovsko akademijo, in v Celju in Goriei ustanovi trgovska iola, v Trsta pa slovenska trgovska akademija, Toda vse šolstvo in vse zadružništvo ne bo pomagalo nič, če so Slovenci neizprosno ne držimo gesla: «Svoji k svojim!» Po septembrskih dogodkih v Ljubljani, po tem, kar dem «Kranjska šparkasa v Ljublj&ni» s slovenskimi trgovci, bi bu pač neodpustijiv greh za vsakogar, ki prelomi to geslo. Saj že po par tednih narodne vzbnjonosti vidimo sadove: velike nemške firme iščejo slovenskih potnikov, slovenskim trgovcem dopisujejo slovenski, slovenski trgovci, ki so prej izhajali za silo, so začeli dihati krepkeje ... Ali ni to naj- boljše narodno delo, če svojim rojakom, tvojim bratom in sinovom Mteiiniiuu poštenega kruha I Le gospodarsko krepak narod se bo upošteval tudi politično, le z gospodarsko silo si pridobimo tudi politično moč. Dva mrliča z dno 20. septembra, množica težkih ranjencev, itiri leta ječe za demonstradle, pri katerih ae ni nikomur skrivil las na glavi — ali mm je to vzbudilo is spanja tato, da za-dremljemo i znova? Ne, nikdar ne! Prost mora biti, proat ztai rod, na troji semjji troj goap od I _Gospodarski del, a □ □□□ □ Zftdroini tečaji. V svrho pravilnega poslovanja in noočenja Članov načelstev in nadzorstev, kakor tod! drugače posilijo čih funkcijonarjev, posebno ta letno sestavo bilanc prireja Zadružna zveza v Celja, kakor tudi ljubljanska klerikalna Zadružna zveza pridno koncem vsakega leta zadružne tečaje, trajajoče nekaj dni. Le lansko leto ustanovljena Zveza slovenskih zadrug se nič ne gane, nič ae ne zmeni za pouk svojih članic, kakor bi tega ni bfio prav nič potreba. S tem še ni nič opravljenega in za splošni pouk narejenega, če n. pr. g. uradni vodja pošilja pogosta pisma na razne posojil Dice. Le ne toliko birokrscijskega sistema in duha ter več ljudskega uraevanja za blagor in dobrobit najširših slojev. Rahel opomin se nam zdi potreben, ker so približuje leto h koncu in bi prav radi mnogi gospodje v božičnih prazniki te udeležili takega tečaja. Nt delo tedaj I PODLISTEK. Josip Ressel. Dne 10. oktobra L L je preteklo bas pol stoletja, odkar je v Ljubljani umrl slavni češki izumitelj vijakov za parne ladije, Josip Ressel. Ressel spada k onim velikim možem, na katere smemo biti Slovani ponosni Glavno njegovo delo obstoji v tem, da se mu je posrečilo sestrojiti vijak, s katerega pomočjo so se začele premikati parne ladije. Po njegovi iznajdbi je plavba po morju dosegla ogromnih uspehov. Postala je mnogo varnejša in hitrejša. Razen vijakov pri parnih ladijah je učinil Ressel se 14 drugih i/Jbornih iznajdb, ki spadajo v različne industrijske stroke in katere še danes pričajo o njegovih neizmernih vedomosteh v mehanični stroki. Njegov bister pogled in ostri duh sta mu pridobila sedaj po smrti svetovnega imena, dasiravno ni bilo tema tako za časov njegovega življenja. Njegovo življenje je bilo sila mučno . . . Ressel te je narodil dne 29. junija 1793 v Chrudimn na vzhodnem Češkem, kjer je obiskoval začetne šale. Njegov oče je bil dacar. Že kot učenec cbrndimske šole je kazal Ressel veliko nadarjenost ta risanje. Njegove risbe so vzbujale med učitelji veliko občudovanje. Leta 1806 so ga starši poslali na gimnazijo v Linec. Leta 1811 vidimo Resda na topni carski šoli v Čeških Budjejovicib, ln tudi tu je kmalu zaslovel kakor najboljši račnnar in merilec. S to šolo se pa Ressel ni zadovoljil Hotel ti je pridobiti večje izobrazbe in zato je L 1812 odšel na Dunaj, kjer je na univerzi poslušal predavanja o fiziki, kemiji in strojništva. Na Dunaju je vznikla v njem misel, sestrojiti balon, ki bi se z vetrovim vijakom dal voditi s pomočjo elektrike. Ali ni uresničil te misli. Se tistega leta pa je zgotovfl risbo o ladjinem vijaku. L. 1815 je izgotovil tudi model ladji nega vijaka. V prostih urah je vršil vsa mogoča dem, da je vzdrževal sebe in roditelje, ki so prišli za njim na Dnnaj. Poučeval je v premožnih rodbinah, risal načrte, izgotavljal krasne risane diplome L L d. Kmalu na to je bil sprejet v gozdarski ustav v Mariabrunna, kjer se je pripravljal za gozdarstvo. L. 1817 je zapustil gozdarsko lolo ter bil imenovan za gozdarja na Kranjskem. Leta 1821 je bil prestavljen v Trst, kjer opravljal posel državnega nadzornika primorskih gozdov. V Trsta je I. 1826 sest rojil model malega pa mika na vijak. Po uspeli prvi izkušnji je s pomočjo nekojih svojih prijateljev L 1827 spustil nt vodo večji parnik na vijak. Takoj je dobil Ressel patent izgotavijati vijakove parobrodo. Hotel je ustanoviti delniško dražbo tli vsled pikrega nastopa Angleža WiHiama M organa, ki si je tam prisvojeval pravo patenta, ni doslo k temu. L. 1828 je pa vendar Retel začel staviti večji ptrobrod a pomočjo bogatega tržaškega trgovca O. Fontane, ki je bi L 1828 dovršen. Doohn je bila stavba parobroda na razne načine zadrževana, odšel je Reasel v Pariz, kjer jo nt Sekvani poizkusil srečo s svojim parnikosa, Parnik naj bi se pod njegovim vodstvom in po njegovih risbah v pariških tvormeah izgotovil. Našel je nekoliko delni carjev Francozov, ali ko je hotel imeti svojo b> najbo trajno od njih zavarovano, so se odpovedali, ne hoteč o njegovem vijaku ničesar slišati To je Resala neizrečeno užalestilo. Brez denarja, popolnoma izcrpljen po svoji iznajdbi, je poveril Reasel nekemu trgovca s barvni navod, kako se more dobivati z rastlin barvilo. Trgovec Mesonier je poveril Resala, da napravi potrebne stroje za izdelovanje barvil. Reasel je dobil za svoj važni izum 1000 frankov! S tem denarjem so jo vrnil v Trst, kjer je L 1829. spustil na vodo svoj parnik. Afi zopet je imel smolo. Po oatrtnrni mirni vožnji se je parnik ustavil in ni hotel t mesta. Paro vodna cev pri stroja so je ratletovam in para namesto v stroj jo unikala v trak. Resam pa so prepovedali izkušnje. Ko pa je L 1840 prispel v Trst prvi vijaški parnik, izgo-tovljeo na Angleškem, in ko je L 1846 bil prsaaašsp Fišdf ric Souvage ta prvotnega huujditeljt MJUseft Nekaj o Izseljevanju. Konec. Pisec teh vrst sem se o tem imel priliko prepričati večkrat Potniki so v Baselu morali Slačati za vožnjo* od Basela do New - York* po 0 do 30 kronveč, kakor bi plačali v Ljubljani za isto vožnjo v istem razredu in z isto progo od Ljubljane do New • Yorka. To je dejstvo, ki se dokaže, kadar treba. In to torej pri proginem glavnem zastopu, kjer bi morala biti karta najcenejša. A potnik, ki je Se nima, jo je v Baselu skoro prisiljen kupiti, zato mora plačati, kolikor se zahteva. Oorje šele takim, ki zaidejo tam k agentom brez zastopov, kakor k Bihelju v Buksu in Zottiju v Baselu. Karte, kolikor jih prodado, morajo ti sami kupiti pri glavnem zastopstvu one proge, katero zahtevajo. Tako moraš ubogi potnik plačati dobiček dvema: glavnemu zastopu, ki je izdal za te veljavni vozni list, in agentu, ki ti ga je prodal. Cesto pa še ne dobiš karte za ono progo, kakor si zahteval in plačal. Agent ti da podpisati nekaj, o čemer ne veš, kaj je, pa te pošlje na drugo cenejšo in slabšo, da more spraviti čimveč v žep sam. Pri vsem tem se pa prevare niti čuvati ne moreš, saj ne veš, komu prideš v kremplje. V Baselu, tebi tujem mestu, te napade že na kolodvoru roj agentov. Vsak ti hvali svojo agent uro in zbegajo te. Kar pride eden, ki te nagovori slovenski in povabi seboj. Zaupaš mu radi slovenske govorice in greš. Saj žal, tudi Slovencev se dobi, ki za judeževe groše pomagajo varati rojake. Celo ženske se pečajo s tem. »Le z menoj pojdite, tam so sami goljufi in ju dir ti reče natihoma, kažoča na druge, se ti sladko nasmeje, če imaš seboj otroke, jim da cukerčka, ki ga ima vedno pripravljenega, in tebi se prikupi. Ž njo greš kakor jagnje v mesnico, ne vedoč, da bodeš plačal kakor zlato one cukerčke. In v pisarno prideš baš k takemu agentu, morda ravno k Zottiju. Lepa je, polno podob ogromnih parnikov vidiš, slovenske napise povsod, agent govori slovenski s teboj. Še malo počasti te, cigaro ti ponudi, tebi se dobro zdi, ker je tako dober in prijazen. Če si se tudi ustrašil cene, ki ti jo je imenoval, in bi rad ugovarjal, da je previsoka, si skoro ne upaš. Plačaš, podpišeš in greš. agent se pa smeje v pest. Babnica, ki te je privedla, dobi svoji dve ali tri krone, pa — hajd — lovit druge. Koliko je zopet prevarjenih tako, da se sicer vozijo po zaželjeni progi, a z manj vrednimi par-niki, kot so plačali zanje, in opazijo to prevaro šele v pristanišču. In oni siromaki, ki prideju v Basel brez potne pravice. Lahko rečemo, da plačajo zbegani in ostrašeni še enkrat toliko. Saj si ne upajo pri* tožiti se, da bi se tudi imeli kam, ker so beguni. A naj naposled kdo tudi spozna prevaro še v Baselu I Kam naj se pritoži ? Slovenec, Avstrijec sploh je v Švici brezpraven, samo molzna krava. Agent plačuje davek, švicarska oblast ščiti njega, tujca ne. Sploh nikoder na svetu ne sovražijo tujcev bolj nego v Švici, dasi žive od njih. To je dejstvo, o katerem se prepriča vsakdo, kdor ima priliko nekaj časa živeti tam. .Usslšnder" jim je v narečju izraz tako globokega zaničevanja, kakor bi hoteli reči lopov, razbojnik, izvržek človeštva ... Pa vrnimo se 1 Edini, ki bi se lahko zavzel za potnika, je konzul, a tega ni v Baselu. Kam naj se obrne ? Morda mu še zažuga s časnikom, agent se smeje takim grožnjam. Saj ve, da v švicarski časnik pisati ne zna in bi leta proti domačinu tudi ne sprejel ničesar. Da v domovinske časnike, katerih bi se bal edino radi kupčije, ne pošlje noben potnik ničesar, mu je vijaka, je bil Ressel popolnoma uničen. Z njegovim izumom se se bahati tujci. L. 1852 je razpisalo poveljstvo angleškega ladije? j a ceno 20.000 liber šterlingov temu, kdor dokaže, da je prvi iznajditelj ladjinega vijaka. Tu je zbral Ressel vse svoje listine in uradne spise in jih poslal v London. Rešitve pa, ki je veljala v prospeh Angležev, že ni dočakal. Prišla je leto po njegovi smrti. Umri je 10. vinotoka 1857 v Ljubljani v lepi starosti 64 let. Sele po njegovi smrti 1. 1861 je priznala dunajska akademija znanosti Reasla za iz-najditelja ladjinega vijaka, da celo Anglija mu je začela priznavati zasluge za to iznajdbo. Stojim danes v duhu pred dunajsko politehniko, kjer mu je bil L 1863 postavljen spomenik in občudujem izraz moža, obdarjenega z bistrim iznajdljivim duhom. Vse njegovo življenje je bilo pretkano s irno nitjo usode in plodi njegovega mojstrskega dela so mu prinesli v živ mju samo težave, žalost in prevare, ki jih je prenašal Ressel s neomajano potrpežljivostjo. Sponunjajoč se ga, uvrščamo ga med največje veleume slovanskega plemena in ker je večji del svojega življenja prebil med Slovenci, ostane njegov sprani n med nami netsbrhujiv. F. K. - tudi znano, ker vsakdo, prišedši v Ameriko, od veselja, da je prišel srečno čez vodo, pozabi na vse neprilike. Kako se ubraniš torej ? Nikdar in nikoli se ne dogovarjaj ni pismeno s švicarskim agentom, ni tja ne bodi. Ako ti pošlje ponudb in tiskovin, vrzi jih v ogenj t Ne meni se zanje, svarimo te. In tudi v Ameriki bodi oprezen! Pazi, komu se zaupaš, komu daš v roke denar, svoje prihranke, pri kom kupuješ karto, kadar se vračaš domov. Baš tam je tudi mnogo nepoštenih agentov, ki se tam radi imenujejo bankirji, da boli vleče. Čuvaj se jih! O, Slovenci imajo tam poštene ljudi, ki se bavijo s tem poslom in ki se jim sme zaupati. Zato, dragi rojak, pusti kričače t Ako imaš shraniti denar aH ga poslati domov, vprašaj za svet druge izkušene ljudi, ki poznajo razmere. Ti bodo vedeli svetovati zanesljivo pošteno hišo. Drugače bodeš oškodovan. Le pomisli, koliko ljudi je prevaril .bankir' Frank Zotti v New-Yorku, največ naših bratov Hrvatov, pa tudi kak Slovenec mu je šel na lim. Dasi sam Italijan, se je kričavo izdajal Hrvata, rodoljuba, nazival dobrotnika, kričal Svoji svomel* Hrvatje so mu dajali shranjevati krvavo prislužene novce, kupovali so pri njem karte, drli trumoma k njemu. Kako ne bi, imel je lepe pisarne, podružnice v več ameriških mestih in v Baselu. Povsod je bilo vse lepo na oko, v pisarnah velikanske blagajne, a ker iz početka ni imel česa dati vanje, je hranil v njih — kakor se je bahal sam — drva. Blagajne je moral imeti, da je slepil ljudstvo in mu izvabljal občudovanje ter zaupanje. Ni še dolgo, kar so ga zaprli. Zapravil je delavski denar, prihranke, ki v nebo kriče po maščevanju, blizu pol milijona dolarjev. In kako brezvestno je lovil rojake! Povsod po Ameriki je imel nastavljenih potujočih agentov, da so mu priganjali ljudi. Izdajal je Časnik, večinoma samo reklamo. Vsako novo leto je razdal na stotisoče debelih koledarjev, napolnjenih s slepečo reklamo, razposlal na milijone svojih podob med ljudstvo. Poleg plače je dajal velike nagrade svojim uslužbencem, da so mu nabrali temveč ljudi. Tudi oni v Baselu so dobivali poleg plače še vsak po dve do tri krone od potnika, — vse samo goljufivih novcev, katerih se drži kri delavskih žuljev. In dobil ne bo nihče ničesar. Kar mu imajo vzeti, bodo pobrali ameriški bankirji, ki so mu upali kaj; saj je tudi njih znal preslepiti nekatere. Delavci se vsi obrišejo lahko! Zato pozor 1 V Ameriki si poišči našega človeka, v resnici poštenjaka in rojaka s srcem in čuvstvom, ne samo radi kupčije. In doma ? Ako se v resnici odločiš potovati v Ameriko, poglej med oglase v ta ali oni časnik, kjer lahko vidiš vsak teden, katere proge imajo v Ljubljani zastopnike. Dobre so vse, odloči se, za katero hočeš. Potem piši zastopniku izbrane proge v Ljubljano po pojasnila, vozne rede in cenik ter se pismeno pogajaj in dogovori ž njim. Tako imaš že nekaj v rokah, ako bi se bal, da te prevari. A tega se ti pri ljubljanskih zastopnikih ni bati, ker jih oblast nadzira strogo in ta ne bi trpela nepoštenega zastopnika. Ako se ne utegneš dogovarjati pismeno, lahko prideš kar v Ljubljano, se pogodiš pri tem ali onem zastopniku ter kupiš pri njem karto. To dobiš vselej lahko v Ljubljani, saj imajo tu zastopnike vse boljše proge. Tako bodeš postrežen najceneje in dobro ter si ti ni bati nikakih sitnosti na potu. Seveda moraš vselej imeti v redu svoje listine in prinesti seboj veljaven potni list. V Ljubljani je v varstvo izseljenikov tudi .Društvo sv. Rafaela", ki prav tako rado daje vsakomur zaželjena pojasnila. In oni, ki nimajo potnih pravic? Oni naj ostanejo doma in izpolnijo dolžnost, ki jim jo nalagata vest in zakon. To velja več kakor oni denar, ki bi ga zaslužili v tem domovini ukradenem času v Ameriki, denar, ki se razspe tako rad in pomenja potem izgubo ljudskega imetja, kakor pomenja izseljevanje izgubo ljudske sile in moči. * • * tedenski sejem v Kranju dan 11 novembra 1908. Prignalo se je — konj, 294 glav domače goveje živine, 291 glav hrvaške goveje živine, 11 domačih telet, — hrvaških telet, 80 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 53 domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 66—70 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 54—56 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 1175, proso K 7 50, rž K 950, oves K 950, ajda R 9*—, repno seme K —» fižol ribničan K 13—, mandalon K 13—, koks 13 50 krompir K 2-80 za 50 kg, seme dom. detelje 55—60. Vinski semenj v Novem mestu bo letos v četrtek 19. novembra L 1. v spodnjih in zgornjih prostorih gostilne Jakac v Novem mestu. Semenj se prične dopoldne ob 11. uri, tako da se ga lahko udeležijo zunanji kupci, ki pridejo z dopoludanskim vlakom v Novo mesto. Zeleznična zveza do Novega mesta je sploh jako ugodna za ljubljanske, gorenjske in dolenjske trgovce in gostilničarje. Ker je letos dosti in dobrega vina, pričakujemo mnogoštevilne udeležbe, Dobavni rs sili. C. in kr. mornarski provi-jantni urad v Pulju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava nakupiti razne provijantne predmete med katerimi so tudi: pše-nična in ržena moka, kumena, grah, iitol, čebulja, svinjska mast, krompir, kis, vino i, dr. Ponudbe je vložiti najkasneje do 30. novembra 1908, pri c. in kr. mornarskem provijantnem uradu v Pulju. Tozadevni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Ponosni Gorenjeo In za-vodna Gorenjka! izprašaj svojo vest in prepričaj se, kje imaš naložen svoj denar! Kam zahajaš? Ali v slovensko ali nemčursko trgovino? Slovenec podpiraj Slovenca! Zgodovinski in slovstveni pregled za prih. teden. 15. novembra. — 1136. t Mejni grof Leopold Sveb*. — 1315. Vojvoda Leopold I. podleže pri Mcrgartnu zaveznikom. — 1630. f Astronom Jan. Kepler. — 1671. t Češki vzgojeslovec Jan Amos Komenskj. — 1741. f Janez Gašper Lavater. — 1787. f Skladatelj Guck. — 1796. Bitka pri Arcole. — 1844. * Slovenski pesnik Simon Gregorčič na Vršnem pod Krnom. — 1857. * Pisatelj dr. Andrej Karlin v Stari Loki. — 1889. Brazilija postane republika. — 1900 f Pisatelj Viljem Urbas v Gradcu. 16. novembra. — 1414. V Konitahcu se začne cerkveni koncil. — 1632. Bitka pri Latzenu; vojno polje ostane v rokah Švedov; na švedski strani pade njih kralj Gustav Adolf, na cesarski pa Pap-penheiro. — 1717. * Francoski matematik d' Alem-bert — 1887. f France Levstik, pesnik, pisatelj, kritik, skriptor v licejski knjižnjici v Ljubljani. 17. novembra. — 1747. * VseučiliSki profesor in pisatelj dr. France Karpe v Ljubljani. — 1776. * Friderik Krištof Schloss«-r v Jeveru. — 1791. * Sekcijski načelnik v ministrstvu za uk in bogočattje, škof Andrej šfešutar na Selu pri Ljubljani. — 1796. f Ruska cesarica Katarina II. — 1817. * Pesnik Andrej Pirnat v Jaršam pri Mengšu. (Prevedel iz češčine Skraupovo pesem «Kje dom je moj?») — 1826. * Pisatelj Andrej Likar v Spodnji Idriji. — 1865. | Badenski škof Andrej Mešutar. — 1869. Otvoritev sueškega prekopa. — 1878. Passamantejev atentat na laškega kralja Humberta. 19 novembra. — 1782. * Pisatelj Andrej Albrecht v Idriji. — 1789. * Dagnerre, iznajditelj fotografije. — 1800. * Prešernov prijatelj Andrej Smole v Ljubljani. — 1827. * Pesnik Viljem Kauff. — 1828. f Slikar Franc Kavčič na Dunaju. — 1877. Ruii se z naskokom polaste Karsa. 19. novembra. — 1770. * Kipar Thorwaldsen. — 1808. * Dr. Janez Bleiweis-Trsteniški v Kranju. — 1828. f Skladatelj France Schubert. — 1883. Arlberški predor. 20. novembra. — 1497. Vaško de Gama ob-jadra južni rt Afrike. — 1602. * Fizik Oto pl. Guericke. — 1785. * Pisatelj Franc Pire v Kamniku. — 1813. * Slavist France Miklosich v Radencih na Štajerskem. — 1815. Drugi pariški mir. — 1824. * Nabožni pisatelj Andrej Zamejic v Horjulu. — 1845. f Tržaški škof in pisatelj Matevž Ravnikar v Trstu. — 1848. f Nabožni pisatelj Andrej Albrecht v Novem mestu. — 1895. f Pisatelj in rodoljub Jožef Lendovšek na Malem Strmcu pri Vrbi na Kr roškem. 21. novembra. — 1694. * Pisatelj francoski Voltaire. — 1768. * Schleiermacher. — 1774. f Pisatelj Jan. Žiga V. Popovič v Perchtolsdorfu pri Dunaju. — 1806. Napoleon I. dekretira iz Berolina kontinentalno zaprtje. — 1811. f Pisatelj Henrik pl. Klest v Potsdamu. — 1831. Revolucija v Lyonu. — 1852. Napoleona III. izvolijo na Francoskem .za cesarja. — 1866. f Janez Scherr, kulturni in literarni zgodovinar. V Kranju, dne 14. novembra 1908. Backovo ministrstvo je odstopilo. Baron Bie-uerth ima nalogo sestaviti novo ministrstvo. Bie-nerth je slepo orodje dunajskih kršč. socialistov, zagrizen klerikalec in velik neprijatelj Slovanov 1 Kakor se čuje, se je Bienerthova misija ponesrečila ter ne bo mogel sestaviti ministrstva. Padec Bsokoveas ministrstva je nujna posledica sedanjih zamotanih razmer v državi, katerih ozdraviti pa se ne bo dalo dotlej, dokler se vsega javnega življenja ne preosnuje v demokratičnem duhu. Deželni zbori, ki zdaj tuzdajtam ovirajo vsako plodonosno delo, so v sedanjem sestavu glavna ovira, da se ne pride naprej. Dokler so vrata deželnih zborov širokim masam ljudstva zatvorjeua, ostanejo vsi poizkusi na saniranje sedanjih razmer brezvspešni. To je jasno pokazala nemška obatruk-cija v češkem deželnem zboru. Splošna in enaka volilna pravica v deželnem zboru je listi gordijski vozel, katerega razvozlati pa naši državniki ne razumejo. Kadar bodo poslanci nosili odgovornost napram ljudstvu, se bo položaj na mah izpremenil na bo^e. Spričo sedanjih razmer trpe le gospo- I. priloga „Gortnlcu" if. 46 Ix 1.1908. darski interesi delavstva, ki je edine poklicano, da napravi red v državi. Ne v/a vlada, če bo tako sestavljena, kakor se sliši v zadnji uri, bo tako črna, kakor ni bila se nobena v Avstriji. Skoraj dve leti ie gledamo sramotni prizor, da imamo parlament z močno pro-tiklerikalno večino in da smejo vendar klerikalci • početi, kar hočejo. Koliko časa bo to Se trpelo? Državni ibor bo zdaj baje sklican dae 24. novembra. Baje! V ogrskem parlamenta je grof Andrassy predložil volilno reformo s pluralnim sistemom. Bečarska banda, ki gospodari na Ogrskem, je torej res poteptala svojo obljubo in ogoljufala ogrske narode za pravico, katero jim je bil obljubil kralj. Načrt, ki ga predlaga Andrassy, je tako infamen, da se ni Čuditi, če je zavrela kri ogrskim delavcem in je pričakovati najhujših bojev. V ogrskem državnem sboru je vložen zakon o aneksiji Bosne in Hercegovine. Enak zakon bo predložen tudi avstrijskemu državnemu sboru. Jtnriia — obsojen. Pravnik Juriša, ki je pod-bana Czrnkoviča na ulici oklofutal, je bil 9. novembra v Zagrebu obsojen na 5 mesecev v ječo. Zagovornik Jariše dr. Hinkovič je vložil takoj ničnostno pritožbo. Med Avstrijo In Rusijo se pogajanja normalno razvijajo. Tako poroča ruska brzojavna agentura. V Peterbugu pričakujejo odgovor Avstrije na predlog o evropski konferenci, kakor je bil izdelan v Londonu. V bolgarskem sobranju je v imenu 23 agrarnih poslancev Stambolinski preči tal protest proti proklamaciji Bolgarije za kraljestvo. S tem, da se je prokiamacija izrtkla brez privoljenja sobranja, se je kršila ustava. Obenem napovedujejo agrarci obstrukcijo. Bolgarska Tlada je baje ponudila Turčiji tri milijone turških funtov odškodnine kot atribut, ki v bodoče odpade za Vzhodno Rumelijo. Na Turškem smatrajo ponudbo za sprejemljivo. Tudi vprašanje zaradi orijentalne železnice se kmalu reši. Srbija ie pripravlja za vojno za spomlad. Rezervistom druzega in tretjega razreda se je prepovedalo, zapustiti bivališče. Garnizija v Belgradu se vadi, kako bi preprečila Avstrijancem prehod čez Savo. Seveda je to pesek v oči ljudstvu, ki so ga najprej razburili za vojno, pa se mu zdaj ne upajo naravnost povedati, da ne bo nič. Vojne ie vedno straši po Balkanu Odkar se je princ Gjorgje povrnil iz Petrograda, vojno razpoloženje v Srbiji ni ne le ponehalo, marveč se še veča od dne do dne. Srbiji naklonjeno časopisje prinaša o njeni vojni moči vesti, ki se čujejo kakor bajke iz tisočinene noči. Spor med Srbijo in Avstrijo pa postaja že v resnici resen, dasiravno bi bila blaznost, misliti na to, da bi Srbija dosegla kake vspehe. Vojne priprave Srbije so Avstrijo baje prisilile, da je pri srbski in črnogorski vladi vložila ultimatum, v katerem kategorično zahteva pojasnila, čemu neprestano rožljanje z orožjem ob mejah. Ruski ear je odgovoril srbskemu kralju Petru na njegov telegram, da mu je bil obisk prestolonaslednika prav ljub, da simpatizira s Srbijo, da je prepričan, da bo s pomirjevalno politiko mogoče ohraniti mir. Tudi Gjorgju je telegraflral, da upa, da ostane Srbija mirna. Punt T turški armadi. V Peri se je spuntala stotnija vojakov, ki bi morali odriniti v Džedah. Vojaki so zapustili oboroženi vojašnico ter se po-stirali na prostem. Vojni minister je odredil, naj puntarje obkoli bataljon strelcev. Pri tem so začeli puntarji streljati, a strelci so streljali po njih. Posledica je bila: devet mrtvih in sedem ranjenih. Končno so se puntarji vdali, ki so jih razorožili in zaprli. Dogodek je provzročil med prebivalstvom veliko vznemirjenje. Italijanska mornarica. Italijanski mornariški minister, admiral Mirabello, predloži baje v kratkem italijanskemu parlamentu zakonski načrt, v katerem bo zahteval okoli 450 milijonov lir v izpopolnitev mornarice, da se. ta dvigne na višek vojne sposobnosti. Zgraditi mislijo 6 oklopnic, 4 križarke s kanoni težkega kalibra, nove torpedovke ter še druge ladije za zunanjo in pomožno službo. Drugi zakonski načrt bo zahteval v mornarici 1000 mož več, tako da bo mornarjev koncem leta 1909. — 29.000. V francoskem parlamentu je na razpravi predlog, da se odpravi smrtna kazen. Ko je poslanec W i 11 m zagovarjal predlog, je skrajna levica burno odobravala. Berry je zahteval, naj ostane smrtna kazen, češ, da je potrebna za varstvo družbe. Socialist Meunier je izvajal, da tudi družba nima pravice, moriti. Predsednik F a 11 i e r e s zasluži priznanje, da je odpravil giljotino; bila bi sramota, če bi jo parlament zopet vpeljal. Cesarja Viljemn govori nemško časopisje take korenite besede, kakršnih že dolgo ni bilo slišati. Tako pile «Leipziger Volkszsituog*: «Poznejšemu zgodovinarju bo Nemčija Viljema H. Nemčija v najglobokejšem duševnem ponižanju. Na prestolu mož, o čf gar opotekanju so si napravile množice že davno sodbo, čegar politično pomanjkljivost presega le njegova samozavest, s katero se meša v vse reči in bi rad vodil vse reči . . .* V «Frftnkische Tagespost» se pa čita: c Nemški narod hrepeni po predsedniku Schulzu, po čisto navadnem predsedniku Schulzu, kateremu ni treba poznati niti očeta, kaj le rodovinska debla, ki rastejo v nebesa ali v pekel! Prav nobene potrebe ne čutimo po mistični milosti božji, po velikih knežjih rodovih, po škrlatnih ženialno-stih, najmanj pa po tem, kar imenujejo v novem jeziku politične medicine «impulziven tempérament». Predsednika Schulta hočemo imeti ! Siti smo tega, da je narod, ki šteje 60 milionov, brez brambe odvisen od razpoloženja edinega vladarja, od bolestnih razmer, od duševne in moralične kakovosti kakšnega dinastičnega hišnega služabnika ... To je klic ki bi moral doneti kakor grom po Nemčiji, dokler se ne izpolni zahteva. Ali naj bomo večno vsemu svetu na zasmehovanje? Ali naj bo nemška politika tudi v bodoče sestavljena iz samih naznanil o razpoloženju na dvoru, iz naznanil, ki se vsak dan menjajo, ki pa neprenehoma ponavljajo bedo politike, ki ponižuje narod na stopnjo lenega, topo trpečega predmeta? . . .» Vsekakor nenavadne besede. V angleškem parlamentu je poslanec William Redmond interpeiiral vojnega ministra, če je ministrstvo dobilo od nemškega cesarja kak načrt za bursko vojno in če hoče minister Haldane objaviti eiotični spis. Vojni minister je odgovoril, da v njegovih arhivih ni takega spisa; tudi ga ni v arhivu nobene instance, ki je v zvezi z vojnim ministrstvom. Redmond je na to vprašal, če hoče vojni minister preiskati, če je kje drugje v deželi tak spis. Haldane je odgovoril, da ima s svojim ministrstvom dovolj opraviti. Končno je Redmond vprašal, ali ne bi vojni minister hotel svetovati ministrskemu predsedniku, da naj ponudi nemškemu cesarju sedež v svojem kabinetu. Na to vprašanje je bil velik smeh, ampak vojni minister ni več odgovarjal. V Tibeta v notranji Aziji je izbruhnila vstaja, katero je hotelo cesarsko (kitajsko) vojaštvo potlačiti, a je bilo premagano. Vlada je poslala nove čete v Tibet in je pozvala Dalaj-lamo, naj odredi razpust vstaških čet in naj napravi red. Dalaj-lama (tibetska-budisthovski papež) je odgovoril, da nima toliko vpliva. Amerlkauike volitve so končane in »republikanci* so zmagali. Njihovemu kandidatu Taftu je zagotovljena izvolitev za predsednika Zedinje-nih držav. V političnem oziru ostane torej v Ameriki pri starem, kajti tudi dosedanji predsednik republike Roosevelt je bil »republikanec*, republikanska je bila tudi večina centralnega parlamenta. Natančno razmerje glasov v tej uri Se ni znano; pač pa je gotovo, da je dosegla republikanska lista veliko večino, ki se ceni na 1,091.000 glasov. Dtfinitivna volitev predsednika je dne 10. februarja. V torek so se poleg volilnih mož za predsednistvo volili poslanci za centralni parlament, potem v večini držav guvernerji, Člani državnih parlamentov, uradni sodniki i. t. d. — Južne države so solidarno glasovale za »demokratično* listo. î Pozor I Kranjska hranilnica v Ljubljani Je društvo, obstoječe iz 65 samih nemških članov. Stanje hranilnih vlog v Kranjski hranilnici v LJubljani pada. Skupni znesek rezerv, zakladov Kranjske hranilnice v LJubljani Je padel. Za varnost hranilnih vlog v Kranjski hranilnici v LJubljani ne Jamči ne dežela, ne kaka občina — niti člani. Kranjska hranilnica t LJubljani ni podvržena strokovni reviziji Kranjska hranilnica v LJubljani Ima nemško uradništvo — pa ne slovenskega. Kranjska hranilnica v LJubljani vzdržuje nemško šolstvo na Kranjskem. Kranjska hranilnica v LJubljani daruje v nemške namene ogromne zneske. Kranjska hranilnica v LJubljani Je glavni steber kranjskega nemštva. Kranjska dežela pa Je slovenska, LJubljana Je slovenska. Godovi prihodnjega tedna: 15. Radislav; 16. Edmund, Večerni. Kronija; 17. Gregorij, Ljubava. Satovit, Jaromir; 18. Odon, Oliva. Kazimir; 19. Elizabeta, Jelisava, Gradislav; 20. Feliks V., Vladiboj, Vidoslava, Gestimir; 21. Grmislav, Pavija. „Kdor Jemlje mladini maternl Jezik, Ji krade razum in življenje in oropa narod časti in pravice.1 Take |e dejal veliki nemški pesnik Herdcr. Novičar. Predstavljen je finančni komisar Valentin Zun iz Radovljice v Logatec, na njegovo mesto pride finančni koncipist Alojzij Huth iz Krškega. Is državne stsvbisske sluibe. Stavbna pristava Karel Krivanec in Karel Orel sta imenovaoa za inženirja za državno stavbmsko službo na Kranjskem. Volilno gibanje. V kamniškem okraju kandidira kamniški dekan Ivan Lavrenčič. — V radovljiškem okraju je sedaj od klerikalne strani ofcijelno postavljen Ivan Piber, župnik z Bohinjske Bistrice. — V novomeškem okraju kandidirajo klerikalci župana Z ure o. — Socijalisti so postavili v kranjskem okraju in v ljubljanski okolici strojevodjo Petri ča iz Ljubljane, v tržiško-radov-ljiskem Frana Bar 11 a, načelnika bolniške blagajne v Ljubljani, in v kamniškem okraju pisatelja Etbina Kristana. Občinski odbor kranjski je zboroval včeraj zvečer v mestni dvorani. Po odobritvi zapisnika sejo z dne 30. oktobra 1908, št. 1836, je poročal župan o licitaciji zakupa tržnine za prihodnja tri leta. Tudi novih ponudb ni obč. odbor definitivno potrdil, marveč je naročil mestnemu predstujnistvu, da se dogovori s ponudniki. — Nato je odobril obširni proračun za 1. 1909. Ta izkazuje dohodkov K 27982-81, troškov pa K 47044*63, tedaj pri-mankljaja K 19161 82, katerega bo pokriti s 30«/,, obč. doklado, 30% naklado na vžitnino od vina mesa i. t. d. in z blagajniškim preostankom. Članom volilne komisije za dopolnilno de-želnozborsko volitev iz splošnega volilnega razreda v Kranju je imenoval obč. odbor gg. prof. dr. Vlad. Herleta in Antona Zupana, članom glavne komisije iste volitve za glavni volilni okraj Kranj na gg. Franc Omerseta starejšega in dr. Josipa Kušarja. Avguita laglida, postajenačolnika v Kranju, je odbor Narodne čitalnice v Kranju v svoji zadnji seji izključil iz društva zaradi njegovih podlih denuncijacij napram njegovim uslužbencem in zaradi njegovega nemškutarskega vedenja. Baron Schwärs, deželni predsednik na Kranjskem, ne bo najbrž več dolgo nosil tega naslova. Zameril se je vsem strankam, tudi Nemcem, zato mu je stališče popolnoma omajano. Morda doži-vimo v kratkem odpoklic, kar pa za nas ne bo presenečenje, ker že komaj čakamo, da se to zgodi. Volilna shoda priredi v nedeljo v Velesovem in Cerkljah «kauet» in profesor J are iz Ljubljane. Seveda imajo župni uradi nalog ljudi za »politična zborovanja* obvestiti z prižnice. Izvoljen bode gotovo — saj bi biki tudi Hribušekova dimka— če bi jo duhovščina priporočala. Toda kako bode zastopal kmečke in delavske koristi, je drugo vprašanje. Hlapce in delavce naj zastopa profesor is Ljubljane. Za poč't! Zborovanj naj se ljudje le obilno udeleže in dobro zapomnijo, kaj bode obljubo val in kvasil. Možbeseda g. J are ne zna biti l Ni li tako, g. Evgen? Sicer bodemo njegovo delo sledili in ljudstvo obveščali v vsem, da ga lahko drugi kaj opomnijo. OliOTOnnje bi se sedaj radi priklopih* ostalim 16 vasem, da bi dobivali vodo in Cemšenikarje-vega studenca. Po našem mnenju to ne bo šlo tako I ihto. Šmsrjetna gora. Veličasten poset so imeli nedeljski posetn ki Šmarjetne gore, ravno ko se je narava pripravljala, da si cgrne svoje praznično belo krilo. Že dopoldan so jele — sprva sramežljivo — potem čimdalje gosteje padati snežinke, ki so do večera — do osme ure — nakopičile že 8 do 10 cm debelo odejo. Naši velikani: Triglav, Mangart, Grintovec, Stol, Storžič in Golica so bili le semtertja vidljivi, da se potem v gostem snežnem metežu zopet izgnbijo. Res škoda, da si jih malo tudi pozimi privošči kak izlet na goro in ravno v tem času se polet na višave res izplača, kajti isti krepi telo in dušo. Pota na Smarjetno goro so, odkar se jih je popravilo, res jako dobra in morajo ugajati celo največjemu razvajencu. Čvrsti Ljubljančani kažejo za našo razgledno goro — v našo lastno sramoto — res več zanimanja, nego mi Kranjci, v katerih se je bilo letos početkom spomladi srce za naravno lepoto razgrelo v skoro preobilni meri. Kako ti kipi srce, ako ai v tej zimski sceneriji, ko si napravil mal polet na goro, pri gorkem čaju ogleduješ pod seboj ležeče belo-odete pokrajine, domov vračujoč pa s svojimi sopotniki uprizoriš vojsko s kepami I Kako imenitno bi odmevale melodije naših res prekrasnih narodnih popevčlc! Nihče naj se ne straši mraza, nihče naj se ne boji pota, ne ostrega gorskega zraka t Všitek veličastnega razgleda bode vsakomur, ki ima le količkaj čuta za naravno lepoto, vse obilo poplačali Napaden sdravalk Včeraj dopoldne je bil gosp. dr. Edv. Giobočnik nujno klican v neko tukajšnjo gostilno k nekemu bolniku, katerega je baje »hudo metalo*. Zdravnik, prišedli tja, je konStatiral, da mu ni nič hudega in da je popolnoma pri zavesti. Ker se je «ia bolnik* delal še vedno nezavestnega, so mu preiskali njegove žepe in dobili pri njem več razglednic, naslovljenih na Gradlsko na paznika kaznilnice, in vojaške bukvice, glaseče se na Anton Poznik iz Kamne gorice. Gosp. dr. Giobočnik je še enkrat potrdil, da dotičniku nič ni in da le simulira. Kmalu na to vstane bolnik, prižge si tval-čico, zagrabil bliskoma večjo steklenico in jo s vso močjo Tria v smeri proti zdravniku in nekemu usnjarskemu pomočniku. Zadela ni k sreči nikogar. Lotil se ie potem zdravnika, a on se ga je srečno ubranil, ker ga je treščil v kot gostilne, kjer je ležal toliko časa, da so priili redarji in ga odvedli v zapor. Potnik je baje te dni nekod ukradel konja s vozom. Meatsi ■adatrainik Ivan 6oftla je včeraj aretiral v Kamno gorico pristojnega že večkrat kaznovanega Antona Pozniks, kateri je v Kamniku pred par dnevi nekemu posestniku ukradel voz in dva vprežena konja. Voz in konja je v pijanosti nekje pozabil — ne ve pa kje — najbrž pa ie vse skupaj poceni prodal in zapil denar, kajti pri aretaciji se je našel pri njem le — en vinar. Oddal se je tnkajšnemu c. kr. okrajnemu sodišču. Martinov semenj v Kranju dne 11. t. m. je pripeljal svojo čifutsko robo tudi nek Nemec — Novackh — iz Opatije. Najbrž je GCtzl-ov zastopnik — ker se ta ne upa na dan, kajti nastopal je s tisto samozavestjo — kot pod Scbwarzovim ščitom se napihujoči Gotzl. Ali, žalibože, ta domišljija se mu je kmalo odvzela, kajti tukajšnje orozništvo ga je aretiralo prej, prodno je mogel svoj «pof'el» ponujati slovenskim nevednim odjemalcem. Na sumu je, da trguje poleg s čifutskim blagom tudi s sivim človeškim mesom. Pripeljal je seboj iz Celovca Korošico, 18 letno slovensko dekle, kateri ao je v Celovcu predstavil kot posestnika in bogatega trgovca is Opatije ter ji obljubljal nebesa v njegovi službi. — Toda prišla je le do Kranja. Bogataš in posestnik iz «Rajha», vročekrvni Ajlen-burgov čestilec, je deklico pripeljal na «Novo pošto» in najel sobo z dvema posteljema, trdeč deklici, da ni nobene sobe več prazne, faktično pa le radi-tega, ker ni imel denarja, da bi plačal dve sobi. Spečo v postelji pa je napadel in jo hotel posiliti, kar se mu pa ni posrečilo. — Drugo jutro ga je deklica ovadila in je bil na to aretiran. Deklica se je vrnila v Celovea, Novackh pa študira pri sodišču, kako bode Cerneta nafarbal za izkazano protekcijo. Za dijake. Od prvega semestra šolskega leta 1908/1909 dalje se bodo podelile nastopne dijaške ustanove: Martin Derčarjava na gimnazijske študije omejena dijaška ustanova letnih 80 K 90 v. Pravico do nje uživanja imajo: a) gimnazijci iz rojstnega kraja ustanovnika iz Moravč in potem b) iz moravške fare sploh, sorodniki ustanovniki imajo prednost Pravica podeljevanja pristoji c. kr. deželni vladi. — Prva dijaška ustanova Jožefa Globočnika letnih 90 K, ki se more uživati od drugega Ijud-skoSolskega razreda začenši do dovršenih gimnazijskih naukov. Pravico do nje uživanja imajo: Potomci ustanovnikovega brata in njegovih dveh sester: Primoža Globočnika iz Poženka v Cerkljanski fari, Uršula Zhebul iz Adergasa v Velesovski fari in Helene Lomberger iz fare Št. Urška gora. Pravica predlaganja priatoji župniku v Cerkljah. — Tretje mesto dijaške ustanove Jurja Gollmaverja letnih 195 K, ki ni omejena na noben učni oddelek. Pravico do nje užitka imajo pridni dijaki z Gorenjskega. Pravica predlaganja pristoji knezoškofijskemu ordina-riatu v Ljubljani. — Na gimnazijske študije na Kranjskem omejena ustanova prejšnjega gimnazijskega podpornega društva v Kranju letnih 66 K 5 v. Pravico do nje imajo dijaki, ki so rojeni v političnem okraju Kranj in ki študirajo na gimnazijah na Kranjskem. Pravico podeljevanja pristoji c kr. deželni vladi. — Drugo mesto Langusove dijaške ustanove letnih 420 K. Pravico do nje uživanja imajo: Pred vsem sorodniki ustanovni!a in njegove žene Ane rojene VViedenhofer, kateri se hočejo posvetiti kaki umetnosti ali znanosti in, če tacih ni, drugi dečki iz Kamne gorice, kateri se hočejo posvetiti kaki umetnosti ali znanosti. Pravica podeljevanja priatoji župniku in občini v Kamni gorici, v slučaju kakega nesporazumljenja pa ima konečno odločiti c. kr. okrajna sodnija v Radovljici. — Na politehnične nauke omejena dijaška ustanova Josipa Pebarca letnih 463 K. Pravico do nje imajo: a) otroci is zakonskega potomstva ustanovnikovega bi otroci in potomci ustanovnikovib bratov in sester; c) otroci in potomci iz ostalega krvnega sorodstva ustanovnikovega. Pravico predlaganja ima vsako- dobni Župnik v Tržiču. Konec prih. Ne dan i izkssom o podporah pogorelcem. Z Bleda se piše: Nekaj nad 20 tisoč kron, nabranih sa naše pogorelce, ae je razdelilo med nje. Nekateri so dobili več, drugi manj, štirje pa nič. Ti bi radi dobili izkaz razdelitve v roke, da bi se videlo, kako je pomožni odbor delil denar. Ali tega izkaza ni mogoče dobiti. Župan ga ne da ne zlepa, ne zgrda. Okrajno glavarstvo je enemu pogorelcu odgovorilo, da ga tudi ono ne more od županstva dobiti. Res ne vemo, zakaj župan ta izkaz skriva in ga odreka celo pogorelcem, torej tistim, ki so najbolj intereairani pri razdelitvi. Mislimo pa in sumimo, da ima pomožni odbor alabo vest, ker ne objavi razdelitve in da je šlo nekaj denarja v druge namene, ne pa pogorelcem, katerim edino je bil denar nabran in darovan. Dobro bi bilo dobrotnike vprašati, ali so darovali pogorelcem ali za kak drug namen, n. pr. za regulacijo ali cerkev. Se nekaj je treba omeniti. V tistem pojasnilu, ki ga razširjajo Nemci po deželi, zaradi »Kranjske hranilnice*, trdilo, da se je od Nemcev za blejske pogorelce nabralo 20 tisoč kron. Enkrat se je bralo v »Slovencu*, da je vsega denarja okoii 23 tisoč kron. Ase verjamemo Nemcem, so Slovenci torej darovali samo tri tisoč, kar pa ni mogoče, ker je sam g. župnik izkazal te tisočake, brez tistih, katere so darovali ljudje po farah pri ofrih, katerih pa tudi ni izkazal. Tudi županstvo je dobilo šest-tisoč, ostalo pa pomožni odbor. Ce bi torej Nemci sami nabrali zgorej imenovano vsoto, mora denarja saj še enkrat toUko biti, torej nad štirideset tisoč. Če pa ta trditev od Nemcev ni resnična, ampak sama baharija, je pa dolžnost župana, da bi na podlagi § 19 zavrnil take neresnične trditve, ne pa rabil ta paragraf za domače razmere. Dolžnost našega županstva je gotovo, da take trditve Nemcev ovrže z dokazi, t. j. da objavi darovalce in izkaz razdelitve, kar ravno pogorelci žele in zahtevajo. Potem bo pa mir. V Ratečah na Gorenjskem so pred leti nabrali 54 tisoč kron, pa ni bilo nobenega Nemca v odboru. Denar so razdelili med vse pogorelce, nobenega niso izvzeti, vsem je bila znana razdelitev in ni bilo pritožbe, ker so bili vsi zadovoljni. Naredite še pri nas tako, pa bo mir. Naši narodni nasprotniki Nemci stavijo sebe v najlepšo luč s takimi neresničnimi trditvami, zato je pa dolžnost županstva, da jih pošteno zavrne. Saj je še to grdo od Nemcev, da oponašajo Blejcem dobrote, ki so jih ob času požara delili ljudem, kakor je bilo brati v »Grazer Tagblattu št. 266. 150 kron poneveril. Pišejo nam: 14 let stari Franc Petrič iz Gorenje Dobrave pri Poljanah je nil že čez dve leti pri pekovskem mojstru Francetu Bohincu v Pliberku na Koroškem kot pekovski vajenec. Ponoči je pekel krub, po dnevu pa ga je nosil okrog po hišah, toda zaslužil ni nič. Premišljevati je začel, kje in kako bi zaslužil kak krajcar. Naenkrat mu šine v glavo, da se na kegljišču včasih tudi dobro zasluži Res je začel zahajati na kegljišče k BritoVšku v Brejško vas in z mladimi fantimi metal krogle. France je imel pa pri tej službi smolo, ter je zaigral vse, kar je imel. Od fantinov si je začel izposojevati denar in ker jim ni mogel vrnili, si je začel pridržavati denar, katerega so mu ljudje plačali za kruh. Tako je pri tem poneveril 150 K. Bohinčeva gospodinja je zvedela, da je France veliko zaigral, id ker jej ljudje ob mesecu niso plačali kruh, je šla s Francetom po hišah, kjer so ji rekli, da so kruh plačali Francetu. Ko je France zapazil, da mu gre za nohte, je pobegnil ter se podal peš iz Pliberka proti domu. Komaj si nekoliko ogleda doma, že pride orožnik in ga spremi v Skofjo Loko v špehkamro. Ker pa tudi tukaj: ni bilo za njega, ga je spremil orožnik dne 12. t. m. v Pliberk, kjer bo čakal, da se mu bo izplačal zaslužek. Slovenski miceneo kmetski fsnt Kode, katerega je koroški nemški orožnik zabodel leta 1869 povodom izleta nemških turnarjev na Jančah, tudi dobi spomenik skupno z Adamičem in Lundrom. Tako je sklenil »Združeni odbor*. K odkritju spomenika bodo povabljeni tudi vsi oni, ki so radi dogodkov na Jančah več mesecev trpeli po ječah in še žive v Ljubljani in okolici. De ne bodo trpeli nail trgovci nepregledne škode, mora slovensko občinstvo ostati vstrajno in dosledno. Na trgovcih slovenskih pa je. da se potrudijo z vso vestnostjo v svojih trgolinah; tudi na njih je, da se zavedo resnosti sedanjih časov. Vse treba storiti, da se zadovolji odjemalce. Pazite vedno, da je blago dobro in da so cene primerne. Na drugi strani pa imajo trgovci še eno nič manj važno dolžnost, da se zalagajo, kjer le moč, s potrebnim blagom pri slovenskih, odnosno slovanskih veletržcih. Zatrditi moramo trgovstvo na deželi, da so slovenski veletržci vseh strok, zlasti tudi v glavnih strokah v manufckturi, špeceriji, galanteriji in železnim konkurence zmožni v popolni meri. Zvestobo za zvestobo 1 Narodni svet. Ako hočemo skupno nastopati in uspešno delovati v narodnih stvareh, nam je nujno potreben nadstrankarski narodni svet. Rodoljubi naj store potrebne korake, da se čim preje ustanovi za Kranjsko in za Koroško. Nemci vseh strank so edini zoper vse, kar je slovenskega in slovanskega, odbijajmo njihove navale tudi mi združeni v eno narodno četo. Njeno vodstvo bodi poverjeno narodnemu svetu. Po S. B. Izžrebani porotniki z Gorenjskega za četrto porotniško dobo, ki se prične dne 30. novembra 1.1, v Ljubljani. Jožef Cukjati, posestnik v Št. Go-tardu; Ivan Čop, trgovec v Mostah; Ivan Engels-berger, trgovec v Tržiču; Ignacij Kock, posestnik in milar v Kranju; Franjo Jakelj, posestnik na Dovjem; Jožef Jesih, mesar in posetnik v Preski; Anton Kržišnik, posetnik v Žirovnici; Ivan Legat, restavrater in posestnik v Lescah; Jožef Majdič, trgovec v Kranju; Rihard Mallv, posestnik v Tržiču ; Konrad Pecher, trgovec v Skofji Loki; Franjo Tavčar, posestnik in trgovec v Selcih; Ivan Ter-pinc, posestnik in gostilničar v Kamniku. Slovenski poveljevalni jsslk je vpeljalo veteransko društvo v Kranjski gori. Njegov vrli načelnik, podžupan gosp. Peterman, je prišel že pred petimi leti s istim predlogom, pa tedaj razmere Se niso bile zrele, da bi bila prodrla taka »nečuvena* zahteva. Sedaj pa je protiglasoval en sam možiček. Občinski odbor v Zgornji Sliki je v svoji redni seji dne 28. oktobra 1908 sklenil izreči: 1.) svoje najglobokejše ogorčenje nad nekvalifikovanim napadom v Ptuju dne 13. septembra 1908, kjer je napadla ter pretepla divja, oborožena druhal ta-Eozvanih »kulturnih* Nemcev brez povoda mirne in neoborožene slovenske dame in gospodje | «}.) svoje najglobokejše ogorčenje na tem, da je avstrijsko vojaštvo na avstrijske državljane dne 20. septembra t. 1. brez potrebe streljalo in ubilo dva sodržavljana, več drugih pa nevarno ranilo; 3.) svoje ogorčenje uad tem, da je dal vojni minister Schönaich v avstrijskih delegacijah na utemeljni interpelaciji delegatov g. Klofača in g. dr. Korošca odgovor, ki se ne strinja z resnico in u katerega se more sklepati, da ni bil vojni minister od me-rodajnih informatorjev pravilno poučen, ter prosi, da slovenski poslanci skrbe za to: 1. da dobi slovenski narod zadoščenja za ubite in ranjene žrtve, 2. da izve javnost, osobito pa vojni minister Schönaich resnico o dogodkih in da izve osobito to, da so streljali njemu podrejeni vojaki po nepotrebnem na sinove tistega hrabrega naroda, ki je bil — dosedaj najdinastičnejši in ki je prelil na vseh mejah Avstrije že toliko krvi v korist Avstrije. — Za žrtve brez razlike se je dovolilo 70 K in za spomenik 20 K. Aljažev stolp — pobeljen. Pretekli mesec je bil znani slovenski planinec Alojzij Knafelc, revi-dent državne železnice v Trstu, petindvajsetič na Triglavu. Da to redko slavje primerno proslavi, je ostal osem ur na vrhu. Prinesel je s seboj barvo in čopič ter porabil čas za to, da je lepo belo pobarval Aljažev stolp. Planinci, ki bodo prihodnje leto prihajali na Triglav, ne bodo več spoznali Aljaževega stolpa. Nesreča na železnici. Na jeseniški postaji je 26 letnega tovarniškega uslužbenca pritisnil železniški stroj ob zid, da je dobil smrtne poškodbe. Umrl je v par minutah. Čevljarska sndrnga v Tržiču naznanja gg. članom, da se vrši preizkušnja za čevljanke pomočnike dne 6. decembra 1.1. Predpisana dela se morajo narediti dne 30. t. m. v delavnici g. Jožefa Kralja. Prošnje za pripustitev k preizkušnji je oddati pravočasno, zadnji čas do 29. t. m. zadružnemu načelstvu. Opozarjajo se posebno tisti vajenci, ki so bili oproščeni tekom 1.1., da se podvržejo tej preizkušnji, da morejo dobiti potem izučno izpričevalo, ker se te listine ne bodo dalje shranjevale. Tombola se orši dne 22. novembra 1908 ob 3. uri v hotelu Jekler na Bledu. Spored: 1. Tombola. 2. Prosta zabava. Dobitke hvaležno sprejemata gg. Jožef Verhunc in Anton Ropret. Ker se tombola priredi v korist blejskemu «Sokolu», se je nadejati mnogoštevilnega obiska. Sola v Koroški Beli se z dovoljenjem deželnega odbora razširi v štirirazrednico. Is službo finančne streže. Premeščena sta paznika: Ignacij Hodnik iz Kranja na Jesenice, Franc Zaje z Jesenic v Kranj. Is šolske službe. Dosedanja suplentinja v Šmartnem pri Kranju, gdč. Ana Fajdiga, je imenovana za provizorično učiteljico v Tržiču. tlet prsten in 2 K 60 h ukradel. Strojarski pomočnik Dragotin Plešec je služil skozi par mesecev pri g. Leonu Lavriču v Skofji Loki. Dne 2. t. m. zvečer, ko je šel Plešcev tovariš Franc Otrin mirno počivat in ko je trdno zaspal, mu je Plešec iz hlačnega žepa vzel ključek, odklenil kovček, ter vzel iz njega zlat prstan, vreden 6 K, in 2 K 60 v denarja ter s tem pobegnil. Ker je bilo 2 K 60 v le za malo časa, je še prodal prstan. Ko mu je še tisto pošlo, se je vrnil nazaj k gosp. Lavriču ter prosil, da ga naj vzame nazaj v službo, nakar mu je orožnik službo preskrbel pri sodišču v Skofji Loki. Pod Sv. Volbenkom nad Skofjo Loko je umrl v četrtek zjutraj Janez Sobic, cče notarskega soli-citatorja v Skofji Loki Iv. Šubica in sorodnik znane slikarske in kiparske rodbine Šubic iz Poljan nad Škofje Loko. Klobukova sfera je najboljši dokaz, da Stockei nima najlepših klobukov v Ljubljani, ampak da imajo slovenske tvrdke lepše in modernejše vzorce. To si naj zapomnijo vse one nečimerne »narodne* dame, ki polagajo večjo važnost na to, kar imajo na glavi, kakor na to, kar bi morale imeti v glav n v srcu. 20. september je vzbudil Slovence po celi mili naši domovini. »Svoji k Svojim* se vobče uporablja. Le kranjski trgovci se na dogodke izza zadnjih časov ne spominjajo ali pa nočejo izpolnjevali svoje dolžnosti. Potniki nemških tvrdk se kar trumoma pehajo od trgovine do trgovine in delajo dobre kupčije seveda v blaženi nemščini pri slovenskih trgovcih. Zato pa tudi izkazujejo svojo hvaležnost na «Novi pošti* s tem, da nečuveno zabavljajo čez Slovence in na najnesramnejši način napadajo uljudno natakarico, ker jim predlaga račune na plačilnih listkih »družbe sv. Cirila in Metoda* ter odklanjajo vstrajno ta malenkostni narodni davek. Gospodje trgovci 1 Potrudite se enkrat opoldan na »Novo pošto* poslušat Vaše nemške krivonosne protežirance. Hotel «Nova posta» v Kranju ima še vedno dvojezičen napis, dasiravno takega dobiš le redko* rje v mestu. Ali ko treba res zaropotati P Lov občine Mavčiče se bode dne 28. nov. t. 1. ob 9. uri dopoldne v uradnih prostorih c kr. okrajnega glavarstva v Kranju, potom javne dražbe oddal v zakup za dobo od 1. decembra 1908 do 30. listopada 1913. Zakupni in dražbeni pogoji se lahko vpogledajo vsak dan tuuradoo med uradnimi urami kakor tudi pred začetkom dražbe pri draž-benem komisarju. Slovenski lovci, pobrigajte se za ta lovi Hoji Hoji Ho-ltl Hoj! Ta klic brodarja ob sumeči reki odmeva nam v uleiih! Zaman je bil! Coloič slovenskega naroda je ostal prašen; ni bilo treba mučiti se brodarju, da spravi na piano stoječi narod v zavetje! Iluzija je bila in ostane iluzija. Da bi kdaj bil slovenski rod deležen istih pravic, kakor se dele drugim avstrijskim narodom, tega nismo vajeni. Dolgo časa sem se je opazovalo, da postane v naši državi preobrat; posebno pa po aneksiji Bosne in Hercegovine je bilo jasno, da je za Slovane nastopil prepomemben trenotek v državi prisvojiti si zastopstvo v vladi. Vsi so se združili in nastopili skupno, da dosežejo svoj namen, samo slovenski narod je stal ob strani, kakor od mačehe sovraženo dete in je plakal za pravicami, katere se njemu odrekajo. Kaj pomaga, če ljudstvo izraža svoje narodno cutstvo! Kaj pomaga, če se prirejajo shodi ter grade gradovi v oblakih! Če izvoljenci zamude brodarja in se ne vkrcajo, da bi pravočasno dospeli v zavetje, ne pomaga klic «3voji k svojim», ker tudi oni kot zastopniki Jugoslovanov niso vpoštevali geslo «Svoji k svojim* in so rajse Hi svoja pota ter se pajdasili z drugimi. Pogrnjena je miza; prazni so že stolci okoli nje. Ni še videti listkov z imeni izvoljencev na prostorih, katere imajo zasesti zastopniki in vendar smemo trditi: listek slovenskega ljudstva že leži pod mizo in ne pride več na površje. Predno bode brodar zopet zaklical svoj H >j! Hoj! Ho-la! Hoj! preteklo bode nekaj časa, in do takrat bode slovenski narod smel sanjati o narodni zavednosti in pravicah o geslu »Svoji k svojim, katerega naši poslanci v politiki še ne poznajo ali nočejo uvaževati. Krasen svesdni utrinek se je videl 12. t. m. ob pol 8. zvečer v bližini Kranja. Frčal je v severozahodno smer. Za njim se je vil liki kača dolg rep isker. Obenem je zažarelo nebo, kakcr tudi cela okolica v lepi modrikasti svetlobi. Veliko električno podjetje se snuje pri sv. Katarini pri Tržiču. Zvezano bo baje z vodno močjo v Mostah pri Žirovnici. Elektrika se bo baje oddajala po celi Gorenjski do Ljubljane. Vršil se je že komisijonalni ogled. Telovadno društvo »Sokol* na Jesenicah priredi v nedeljo, dne 15. t. ro. ob 7. zvečer vinsko trgatev v restavraciji pri »Sokolu*. Vstopnina za osebo 40 v. e * * Odkritje spomenika Adamiču, Lnndra in Ro-detn bo dne 20. septembra 1909. Nove mesto na Kranjskem. Postojnska občina je vložila prošnjo za podelitev imena »mesto* o priliki cesarjevega jubileja. Soka v Dobrepoljeh se je zaprla zaradi nalezljive bolemi. Umrlo je v par dnevih že osem otrok in obisk šole je bil najslabši. V pondeljek je bilo v vseh šestih razredih le 16 otrok. Časopis sa berače. V Moskvi je začel izhajati časopis »Bosjačkaja Gszeta*, L j. beraško glasilo. Pisali ga bodo največ potepuhi, berači, izgubljene ženske i. L d. časopis bo prinašal spomine teh pro-palih žensk, njihove izpovedi, pesmi in članke ter redne dopise od zunaj. List bo prinašal tudi'slike markantnih potepuhov, roparske votline i. t. d. Živ pokopan? Po Dunaju se je raznesla vest, da je pretečeni teden unrli lastnik godbene šole Plaček bil navidezno mrtev pokopan. Dasi oblasti ne verjamejo vestem, vendar bodo najbrž izkopali Plačka. Alkohol in samomori. Profesor Heller pravi: Vzrok, da se množijo slučaji samomora, se mora pripisati razširjajo Čemu se alkoholizmu. Izmed 300 samomorilcev, ki sem jih raztelesil, jih je trpelo 143 na kroničnem alkoholizmu, torej 48 odstotkov. Preložitev glavnih počitnlo na srednjih šolah. Naučno ministrstvo je poslalo profesorskim zborom srednjih šol vprašanje, če bi bilo koristno, da se glavne pcčitnicena srednjih šolah prelože na čas od 1. julija do 31. avgusta —■ zdaj trajajo od 15. julija do 15. septembra. Dunajski in nižjeavstrijski profesorji so se izjavili, da naj ostanejo glavne počitnice kot dosedaj. če se kljub temu prelože počitnice, je odvisno od profesorskih zborov drugih kronovin, Inke le molijo milijonarke. Milijonarke izda-vajo seveda velikanske svote za priprave in svatbe. Gostija Vanderbiltove, ki se je omožila z ogrskim grofom Szechenvijem, je veljala nad 1 milijon kron. Samo za cvetje je izdal Vanderbilt 40 000 K, za okrasitev cerkve 60.000 K, za obleko 200.000 K. Kot poročno darilo je dal Vanderbilt svoji hčeri ček sa 4 milijone, prekrasno graščino in skalijo polno najdražjih draguljev. Tudi gostovanje prince-sinje Lujize Orleanske s princem Bourbonskim v Bostonu je veljalo nad 1 milijon kron. S vadba angleške gospodične Hozier je veljala 100.000 K. Darovi, ki jih je dobila ob tej priliki so bili vredni 12.000 K. Vsaka njena srajca je veljala 80 K, vsak žepni robec pa 40 K. Darila, Upravaiitvo nažega lista je prejelo! Sa ljubljanske šrtve je daroval g. Matko Glavnik, urar V Kranju, ker je •rečnd Ušel smrti na Smarjetni gori, in sicer 1 K ta ranjence in t K za spomenik. Dijaška kuhinja v Kranju izkazuje od 1. septembra do 11. novembra t. 1. sledeče darove in prispevke: J. Gorjanc — Bizjak 20 K (po dr, KuSarju), Bolca, porto, tobak, Solčava, daruje družba prava 2-28 K, mestna občina Skofla Loka 60 K, kaz. poravnava M. Benedik — Mana Benedik 10 K (po adj. AnUogi), Jelena Pavllar 60 K, O. Dev, adjunkt v Školji Loki iz neke kazenske zadeve 10 K, Bar* 20 K, kaz. poravnava M. Kosec — Markie J. 10 K (po adj. AnUogi), profesorski kolegij za oktober 11 K, Fr. Suitersit, posestnik in gostilničar na Klancu 8 K (po prof. Pirnatu), Bog. Krenner iz Ljubljane 10 K, meščani za več mesecev 667-20 K, drž. in dež. poslanec Jos. Po. gačnik 20 K, ker je bila sklicana odborova seja Dij. kuh. v Podbrezje, župnik Jernej Ramovš v Poljanah 60 K, dr. Karol Savni k in dr. Janko Šavnik 10 K mesto venca na krsto svojega ribiškega učitelja Fr. Steinbaura, kaz. zadeva I. Sajovic — Mar. Kepic 26 K (po dr. Kuiarju), Ter. Florian 4 K mesto venca na krsto Fr. Steinbaura, kaz. zadeva Zavrl — Gasperlin 30 K (po dr. Stempiharju), prof. dr. M. Potočnik v Lescah 6 K, prof. kolegij pa november 11 K, meščani 80*60 K, Fr. Jezersek, gostilničar v Kranju 4 K, kaz. zadeva I. Vilfan — I. Kern (po dr. Stempiharju) 20 K, in izletniki pri Čemsenikarjevem studencu 8-60 K. V šolskem letu 1908/1909 je bilo sprejetih 71 podpiraneev, katerim se je razdelilo od 8. okt. —7. nov. 2667 kosil in 268G večerij, skupaj plačalo 1069*65 K (kosilo po 26 v, večerja po 15 v). Da ne bo odbor primoran zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev odsloviti več potrebnih prosilcev, uljudno prosi vse prijatelje revne mladine, da se je spominjajo pri raznih prilikah s izdatnimi podporami, katere naj pošdjajo odboru Dijaške kuhinje v Kranju. Usojam si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem premeetil iz Stare Pošte v lastno hišo št 64 (desna stranska ulica). Zahvaljujoč se slavnoistemu za dosedanjo naklonjenost, ter se nadalje priporočam za blagohotni poset, z odličnim spoštovanjem Iwan Jagodic 2—1 fotograf. Mebllrana soba za enega ali dva gospoda je za oddati. Kje? pove upravništvo «Gorenjca». 3—l Restavracija ,Vincarje' Dne 15. novembra 1908 na Martinovo nedeljo se otvori 1 nanovo zidano ====== isce za zimsko sezono. Zt mnogobrojni obisk se slavnemu občinstvu najuljudneje priporoča ANDREJ KALAN gostilničar na «Vincarjih> pri Škofji Loki. Loterijska sreeka dno 7. novembra t. L Trst 38 24 68 11 35 Listnica uredništva. — Gospod Ivan Stanobik v Poljanah: Z odrom na zadnji dopis *h poljanske doline* v zadnji številki «Gorenjca» izjavljamo, da Vi niste pisec doUčnega članka. — S člankom »Nekoliko gospodarske politike* pričnemo prihodnjič. — V Radovljico: Z Valim člankom blagovolite nekoliko potrpeU, da se informiramo o stvari. zs skladišearja priden, pošten, marljiv, močan, ako mogoče vojaščine prost mladenič iz boljše hiše, ki je vajen vsakega dela. 8-i Fr. Dolenz, Kranj Jfaznanilo. Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem se preselil is Ljubljane v Kranj ter otvoril pred farno cerkvijo štev. 103 sVajo fcrojaSKo obrt ter se priporočam slavnemu občinstvu v obilen obisk in zagotavljam nizke cene in točno postrežbo. Z velespoštovanjem Franc Prijatelj 2-t krojač v Kranju štev. 103 Prodajo se poceni tamburice za ves zbor. Pojasnila daje Ivan Jagodic, fotograf v Kranju. I^rmio O rn «»*•*•«•& -v Kr«,»jt« prodaj« doma&e bukovo og-lje, vlite kotle ivif »jriU» 2*5911, petrolej litandard vviiite» Portland oement. SM 9 Ustreljeni divji zajci se dobijo vsak dan pri 865 7 JOSIP FUSO stavbeniku v Kranln. Za Miklavža in božično drevo priporoča razne igrače, galanterijsko blago, razne šolske potrebščine. otroške vozičke in drugo vse po najnižjih cenah Magda Rant v Kranju Savsko predmestje. Istrsko vino lastnega pridelka, pristno naravno, prvo frais moškat :: belo vino :: teran rožno vino Tropiuovec Ustaefs pridelka, safaaiooae pristni is šestih čistih jafledovih finskih tropin ans peeJJsf 60 odstotni 882 10—8 dobiva se po prav ugodnih cenah ss foleposestvn flnosraiof A IHocco Ferian V HoViuje (3strs)B 2 Kupujte in zahtevajte le najboljše Čistilo (krema) za Čevlje - in usnje v prid = »84 2—2 družbi sv. Cirila in JUetoda J. Kušlan v Kranju. katero se dobi vedno le v trgovini ï ltewyork M kri Odhod Iz LJubljane vsak torek. POZOr!! 827 52—16 wW~ Sfuno 0 tlaJ ▼ožijo francoski brznparniki La Provenoo, La flarole, La Lorraine In La Touraine iz Ha vre v Newyork m..... Najkrajia črta....... Veljaroe vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna Ed. šmarda, Ljubljana Donajaka 8.18f nasproti znane gostilne ,pri Figovcu'. Vinske sode iz brasteVega lesa močne In v dobrem stanji od 300 do 400 litrov, od 400 do 600 litrov nadalje sode i vratcani 22316-15 od 700 de 1200 litrov, od 1200 do 6000 litrov oddaja p o Jako interni ceni tvrdka M. Rosner & Go. ======= LJUBLJANA ======== poleg Koilerjeve pivovarne Stara gostilna dobro idoča, tik glavne ceste v trga na Gorenjskem ase t tal* o j ortcin v najem zaradi gospodarjeve bolezni. Posestvo leži na lepem in prijaznem kraju, zelo pripravna prilika za oženjenega obrtnika in voznika, zraven bile se nahaja veliko gospodarsko poslopje s staro kovačnico in s hlevom. 359 6—6 Naslov pove upravništvo »Gorenjca*. Svoji k svojimi Prodan več tisoč komadov stresli špik© is samega portland cementa zase izdelanega. Sprejemam naročila za vse vrste betonskih izdelkov n. pr. stopnice, hangarje, korita za živino in za vodnjake, okvirje za nagrobne krste i. t. d. Izdelujem tudi žične ograje s cementnimi stojali ali verigami. 386 2 Ivan Waland, posestnik Hlebce pri Lescah, Gorenjsko. ničesar ne prenese in navadna posledica tega je, hrezslastnost, želodčna bol, slabosti, nerodnosti prenavljala, glavoboli 1.1 d. Gotova odporno? proti temu so Kalaeijevo karamele .......................adramlako preizkušene I aaaanaai Oživljajoče, prebavo pospešujoče in želodec okrepujoče sredstvo. 876 12—4 isf ZttVOj po 20 In 40 vin. pri i t:: Mr. H, Robleki, lekarna v Tržiču. Zaloga raznovrstnega pohištva h ird(>*a in mphkp*a '<■"• posteljne znodrooe iz žime in crin de Afrique. :::: Tu je tudi - . koBcesioairaoî pogrebni zarsd za Kranj ii oloiieo. V zalogi so raznovrstne mrtvaške krste, tudi koviaaste. imam prt«, blazine, Serije, nogavioe, otročja oblekee, ■veča za mrtvaški oder in nagrobne venoe. 380 10—10 ge prip0r0ča 8 spoštovanjem I f| 1 D. 0 mizar Kranj štev. 56. Angleško skladišče oblek & O. Bernatovič :: Ljubljana, Mestni trg 5. Moéka konfekcija! Čez 2500 oblek od . . » 1600 površnikov in zimskih sukenj . . » 2000 plaščkov . . » 800 kožušniii sacco s krznaslim ovratnik. • 2000 suknenih hlač . K 8'— raprej » 12.— » » 7'— » 16 -390 Deška konfekolja: Cez 1800 oblek ... K 890 naprej > 600 plaščkov s kapuco » 8*90 > » 260 površnikov in zimskih sukenj ...» 8'— » Da maka konfekcija: Jesen, in zimske obleke od K 10'— nap. Jesenske in z mske jopice » » 4-— » Jes-nska in zimska krila » > 8*90 > Jesenski in zimski ran- glani..... » » 6-— » Jestns. in zimski paleloti » » 8*— » Dežni plaički s kapuco » » 7-— » Suknene in delainove bluze..... » » 3'90 » Dekliška konfekcija: Velika izbira oblekic, paletotov, dežnih plaščkov in zimskih sukenj. V uttti (» 1000 ««Is«r-KlobaKo« pi X 5'tO in iti 5000 KlobaKeVin Kip od K 1"— uprt Martinova cesta 20 jI fann Martinova oesta 20 Postajališče električne cestne % ^m ®* 9 železnice pri ¿entpeterski cerkvi LJUBLJANA ::: Zalagatel) društva c. kr. avstr. dri. nradnikov. Bogata zaloga po-blitva rsake vrste v vtoh oenah. Ogle däla, Bilke v mb velikostih. Popolna oprava za vile. Špeoljallteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki oenl. Dtodrocl Iz llóna-tega omrežja, afrl-danske trne ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Speoljalltete r nevestinih balah. Ve-11*1 prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudorlto pooenl za hotele, vile In za letovišča 62 gld. Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. 814 62—18 ■ - : ' A >*sW t' > Rudolf Rus urar v Kranju poleg lekarne, ^anmaj KstaaoV!j«oo leta 1885. felina salega vsakovrstnih ar, slatoine in srebrnlne ter ©puesta predmetov. Popravila točno in ceno. Nafntije cene. ■p 1 Prlsnano lsborno blago. H7 SINGEtt šivalne stroje naj se kupuje le v naših prodajalnah, ki se jih spozna po teh napisnih tablah. Naj se ne pusti premotili po priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena 8INGER prodajali že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti nail stroji se ne oddajo prekupoem, temveč se jih prodaja naravnost od nas cenjenemu občinstvu. SINGER Go. Ako. dražba za šivalne stroje Kranj it. 53. 36 Nova kubična knjiga I Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga. Racalo l 1. Okrogli les, premer v colah, dolfina v čevljih; t. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 8. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan in obteaan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in širokosti; 5. Preračunjenje col v centrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 13. Načrt, po katerem se lahke napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebine okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 233 52—42 Knjiga stane v močno celo platno vezana S K( po po iti 80 v/la. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Nitrl raftunar, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta 8 BI 20 vin. Knjižica se dobiva pri založniku Viljemu Požgaju v Kranju. leab if. priporoča svojo veliko zalogo pravih švicarskih žepnih ur vsake vrste, dalje budilke, tira na nihala, pretaae in verliloe, po »ajaisilh oenah. M Popravila mm se izdelujejo v lastni, delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natan ;no in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1*40 C Žepne ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro ts INTACT". Kolesarske potrebSöine MB. Ako talite imeti uro r« debro popravljeno jo ne Majaj takisB.tl urarijs niti (rucea) Biso. 17-1? I Brata HLAVKA 4 izdelovatelja kirurg instrumentov atelje za ortop. aparata in bandaže Cjnbijana, Prešernove ul. 8 priporočata svojo veliko zalogo obvezi! za zdavstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparat v za mrzle in inha-lacija s paro, steril zrane obveze in bandaže, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za aamoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 52—86 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja aanoolla aa Izvršujejo to6no, hitro In dlakretno. Galvanični pc nitdovani savod z obratom na motor. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 130—70 422-41 Tönnies tovarna za stroje, železo in kovinolivsrna v Iajubljaai priporoča kot posebnost sage in vaa stroje trz obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-generators ki plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Iv. Jax-a v Iijubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na zah te vanje zastonj. m Kdor b~=~si hoče sebe ali svoje otroke oprostiti g kašljag hripavosti, katara, sastisenja ustnega katera, krčevitega in oslovskega kašlja, naj ktipr zdravniško proizkušene in priporočene KaiserjcVe prsne fcarancle s 3 smrekami. 375 24—4 5500 notarsko overoverjanih izpričeval. Zavoj po 20 in 40 vin. — Doza za 80 vin. Dobiva m pri: Mr. H. Roblokn, Mirti V TftClI. JOS. W£1BL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomikove ulloea sat. 4. suitao-iieho li ftuirekciisko kliaCaviiSantva. Žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križa, štedilnike i. t. d Špecijaliteta: 152—52 valjični zastori (llollbalken). Kavarna 9yIllrlJaM v Ljubljani eUal|«iia 3 Minuto od lasnega kolodvora je vsak dan 813 18 celo noč odprta. Priporoča se najuljudneje p. n. tujcem za mnogobrojen poset stff ma^L Svoji k stojim! 286 Starosnana narodna tvrdka: 58—86 Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnik in drugih prisnanih vinogradov po oani 30—50 vin. liter; potem s piaenjekim pivom «prazdroj» iz sloveče češke c Meščanske pivovarne*, in iabornim proti vinskim pi"om iz pivovarne kneza dchwarzenbergs v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoem X. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po te« leznici na vse kraje avstrijsko-ogrske države t sodih od 56 lit. naprej franko goriška poita|a. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje aa kopali, lutkar tnali kipa, vaie in druge glinaste tilnike v vseh barvali, trpežne in oenc priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna pa6l in glinastih izdelkov v LJubljani. 1 58-30 Zlate svetinje: Icrlia, Pariz, «a itd. Jzdelovatelj 0. Ssydl ana, Spitol.-Stritar.u/. 7 Predno iščete POSOJILO zahtevajte brezplačni prospekt Meiler L. Egyed, Bidimpešta IX., Lönyai-utca 7. soo aa** Telefon interurban 46-31. szzsss ■a drobno in debelo! Na drobno in debelo I Ravnokar došle, krasne, najnovejše igrače za Miklavža nihče ne zamudi prilike, pogledati si mr katera Je ¥ I. nadstropja posebno oddaljena* *«■ Velika zaloga pripravnih igrač sa gosp. trgovce in sejnarje na debele! * Priporoča se sa obilen obisk M~M Anton Adamič, Kranj, Glavni tri ita. 1. I. nadstropje. <*»» asa fntmu b l nadstropje. 8467 Bitne vrbna ta apodoja Krila Predpasnike ■oderee Šerpe Pasove Ovratnike Malenee Jabots Srajce Perilo Otročje oblekce Krstne oprave J3 • m B • a> fi «► I # t I t i S i cd ja S Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke filijalka ii Ljubljane 195 52-62 A. VIVOD-MOZETIC v KRANJU na glavnem trg*n v hili g. Pavilarja Priporoča sa pomlad in poletje elegantno klobuke za dama in otroka pariške in dunajske modele. Žalna klobuke. * Klobuke sprejemam v popravilo. ================= Zunanja naročila točno. ========== ce *9Ê "ö 5 te P 4? g S € r a « 2 £ £ o. e I i G/2 *» o a* •o e e H9 •8 0W Oiace in svilnate rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gumbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garniture Milo Parfum Zobozdravniki atelje dr. Ward GlobočniH ▼ Kranju 844 f)2-ll te al 18. septembra 1908 slav. občinstvu na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo* Slovenci, kupujte vii-ffalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! uuuuuuuuuu ■ ■ ■ Električna gonilna sila, m ■ TeVarna oljnatih bari taka in firniža Brata €b