»
Amerikanski Slovenec
American In Spirit; Foreign In Language Only wat advertising medium to reach a quarter million Worenians in the United States. Rates on request	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in	glasilo D. S. D.	Organ of the Best; Element of Americanised Slovenians. It covers News add Contains Hatters of Special Importance to Them Not Found Elsewhere
ŠTEVILKA 70.	JOLIET, ILLINOIS. 26, JULIJA 1918,		LETNIK XXVII.
.A?,
7
Američani in Francozi še vedno pridobivajo.
Zavzeli mnogo nadaljnjih vasi na fronti Soissons-Reims in ujeli še na tisoče Nemcev.
nemška zvezda zatehneva.
H'
drugih front nič važnih novic. Pamik "Justitia" pogreznjen.
ZAPADNA FRONTA.
F
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 25, 1918, M required fey the aot of October 61917
iiritanci pomagajo k zmagi.
Pariz, 22. jul. (Po Associated Press.) ~~ Ko je bavarski prestlonaslednik odgovoril na nemškega prestolonaslednika poziv za pomoč in poslal nekaj svojih divizij s fronte v Pikardiji na Pomoč Nemcem v marnskem umolu, Je bilo enako število britanskih divizij Poslano s severne fronte v bojni odsek pri Reimsu. Britanske divizije so sestavljene iz izbranih čet.
Zanimivo je opaziti, da so britanske ^•vizije na fronti jugozapadno od Reimsa zavzele isto mesto v bojnem re(*u, katero so Britanci zavzemali, ko so bili pognani nazaj v majski ofen-Z1V1- Njihov prevoz z britanske fronte na champagnsko froitfo jebil iz-Vrsen na najspretnejši način.
True translation filed with the postmaster at Joliet, III, on July 25, 1918, as requirediby the act of October 61917
Atneričani zavzeli tri vasi.
Z ameriško armado na aisne-marn-ski fronti, 22. jul. 1:15 pop. (Po Associated Press.) — Francosko-ameri-ško prodiranje se je nadaljevalo danes dopoldne ob liniji na jugu in zapadu. Nemci so opustili še več sveta in počasi nadaljujejo svoje umikanje severno od Chateau Thierry.
Dva dodatna kraja so zavzeli Američani na fronti severno od Marne izza ranega dne. V Soissonskem o-kraju so Američani pribojevali nadaljnjo vas.
a vsi so zgrešili cilj, in šele ob 8. uri v soboto zjutraj je torpedo zadel strojnico in provzročil silen razpok, do-čim je drugi torpedo zadel ospredje.
"Justitia" se še ni potopila, nego je plavala do 2. ure v soboto popoldne, ko so bili vsi preživelci rešeni ali prešteti. ''Justitia" je imela na krovu 600 do 700 mornarjev in nekaj potnikov. Enajst članov poadke je baje mrtvih.
RESNI NEMIRI V AVSTRO-OGRSKI,
Upori na Češkem in Ogrskem, krušne kramole in druge neprilike se hitro množe.
grof czernin prvi minister?
True translation filed with the post-master at Joliet, 111., on July 25, 1918, as required by the act of October6,1917.
Sovražniku zapetami.
Francoske čete, pravi "La Liberte," nadaljujejo prehod prek reke Marne velikem številu severovzhodno od bateau Thierry. Naglo sledijo zA Petami sovražniku, ki ne more dolgo ■^držati zemljo, ko prihaja gen. De ^ltryjeva armada od juga in gen. De ^outttova armada od zapada.
Zadnja armada je že dospela do *-hateletske hoste. Gen. De Goutt 0ve čete, ki so se trdo bojevale, odkar Je začela protiofenziva, so snoči
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 25, 1918, as required by theactof October 61917
Aliiranci napredovali
Pariz, 24. jul. — Francoske, ameriške in britanske čete so znatno napredovale na aisne-marnski fronti danes, po nocojšnjem službenem poročilo vojnega urada.
Zasedle so več vasi in ujele 1,800 ali več Nemcev.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 25, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Nemci se še umikajo.
Z ameriško armado na aisne marn-ski fronti, 23. jul. (Po Associated Press.) — Pozvedovalni department ameriške armade je nocoj doznal, da se Nemci še imikajo.
Daleč za svojimi linijami so podvrženi močnemu ognju iz francoskih in ameriških topov, ki brez dvoma ovira prevoz njih ogromnih zalog.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 25, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Britanci pridobili.
London, 24. jul. (Prek Ottawe.) — Britanci so danes pridobil važno zemljišče v Vringyski hosti, jugozapadno] od Reimsa.
Avstrijci na zapadni fronti Tony Kosovič, bivši rudar v Pa.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 25, 1918, aferequirecJ'by the act of October6,1917.
Upori na Češkem in Ogrskem.
London, 22. jul. — Cesar Karel je sprejel odstavko vsega avstrijskega ka bineta, pravi brzojavka na Exchange Telegraph Co. iz Kodanja danes. True translation filed with the post-1 Britanska Wireless Service Co. po-master at Joliet, 111, on July 25, 1918, L^ da SQ se pri.petili prav resni upori requiredbytheaotofOctober61917 in vstanki na Češkem in Ogrskem.
Aliiranci napredovali 2 milji. V Manaros-Szjetu je bilo 150 častnikov in 500 Čtho-Slovakov, ki so se Pariz, 24. jul. — Zelo važne prido- uprli, ustreljenih in nadaljnjih 3,000 bitve od strani francoskih in ame-1 prijetih.
riških čet na aisne-marnski fronti so poročane v nocojšnjem službenem naznanilu vojnega urada. V središču linije so šli naprej skoro dve milji.
Obupi boji so bili bojevni v smeri vasi Epieds in Trugny-Epieds, kateri so Američani zopet odvzeli Nemcem. Severno od Epiedsa je francosko ameriška linija sedaj onkraj Courpoila.
Iz zanesljivega vira je prišla vest, [ da so se resni upori vršili v Dalmaciji in na Češkem. Jugoslovanski vojaki so ubegnili v mnoštvih in se zatekli v gore, ko so usmrtili svoje častnike. [Oborožena krdela, dobro organizirana, baje nastopajo v nekaterih okrožjih.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on July 25, 1918, as req.uireWtoy the actiof October619l7.
Zbili 137 zrakoplovov.
Pariz, 23. jul. — Stoinsedemintride-set nemških zrakoplovov so zbili ali
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on July 25, 1918, as requiredby the acflofOctober61917
Resni neredi odkriti.
Curih, 21. jul. (Zakesnelo.) — Brž ko je bil avstrijski državni zbor ot-vorjen, so se začela številna velevaž-na odkritja vkljub cenzorstvu, ki je strožje nego kdaj. Dunajski časo-
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on July 25, 1918, as requiredby the aot of October 61917
Parnik "Justitia" pogreznjen.
London, 24. jul. —Velikanski oceon-
IMO^'-6 nemško Prizadevo in ujele | ski parnik "Justitia" med vožnjo nazaj
emcev.
m
True translation filed with the post-*naster at Joliet, III, on July 25, 1918, s ""equired by the act of October 6,1917.
Umik več milj dolg
Danes vPariz dospela brzojavka pra-> ('a so francoske patrole, nasopajo-onkraj Chateau Thierryja, izvedele,
na Ti nemSki umik raztega več milj "aljavo. Nemško topništvo je ko-
bi]J	kar obvodno kaže, da je
a velikim topovom ukazana umekni--tev v ozadje.
no svojem naglem prodiranju sever-vzel rCke °urc(l Je francoska pehota Dal 3 "aZaj bater'io francoskih šest . debelih topov, ki so jo Fran-«J opustili dne 27 maja odtedaj jih T" rabi,i Nemci- Francozi so niku Postavili v boj proti sovraž-
v Ameriko, da prepelje nadljnjih 10,-000 vojakov za boj proti kajzerju, je doplul do neke točke ravno zapadno od severne irske brežine zadnji petek, ko je strašen razpok pretresel .ladjo.
Noben podmorski čoln, se ni pojavil, ali mornarji so bili brž pregledani na krovu. Ugotovljeno je, da je strojnico zadel torpedo, a da poškodba ni bila tako bistvena, da se ne bi mogla velika ladja vleči v luko. Ladja vlačivka je bila poklicana.
Ko je ladja vlačivka potegovala parnik, sta bila sprožena še dva torpeda, a sta zgrešila cilj ter sfrčila mimo parnika in ladje vlačivke.
U-čoln sledil parniku.
Ladja vlačivka je potegnila in začela vleči parnik proti Irski. Bil je tedaj večre. Submarinka je v temi sledila parniku in sprožila četvero ali pet torpedov med petkovo nočjo proti njemu,
onesposobili francoski in britanski zra-|p'su ki prihajajo sem, kažejo več be-koplovci včeraj.
Štirje privezani baloni so bili sežgani in mnoge tone bomb so bile spuščene na nemška zbirališča.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on July 25, 1918, as required by the act of October 6,1917
Nemci proti Czerninu.
Haag, 24. jul. — Grofa Czernina nedavno izražene besede smatrajo za odkritosrčen govor za prejšnjega prvega ministra Seydlerja službo in ni so bile toplo sprejete po nemškem časopisju.
"Kolnische Zeitung" poudarja, da hoče Czernin izsiljen mir in da je pre pričan, da je uloga Avstro-Ogrske, posredovati mir. List pravi, da Angli ja ne želi bitimotena v svojem krvavem delu, in pristavlja: "In kako misli njen tovariš Wilson, kaže njegova od klonitev Burianove izjave, ki je bila sestavljena čisto na načelu sporazuma in zmernosti."
lih,(zaplenjenih) mest, nego za časa pr veg^a ministra Stuerghka. Vse razlage Scidlerievem govoru in položaju, ki ga je prvi provzročil, so prepovedane.
Vendar govor socialista Ellen bo-gena razodeva odločen protest proti mirovnim pogodbam v Brest-Litov-sku in Bukareštu ter se pritožuje, da vojaška oblastva preganjajo socialiste in sociališko časopisje, zlasti dunajsko "x\rbeiter Zeitung", katero sežigajo v poštnih uradih. V šolah za pouk častnikov so bila huda posvetovanja o socijalizmu in demokraciji.
Vojaki se pritožujejo v pismih, poslanih sorodnikom, o strašnem trpljenju, katero morajo prestajati v službi. Če tako pismo zasežejo vojaška oblastva, je pošiljatelj obsojen kot iz-dajnik in upornik. Cesarske odredbe proti nečloveškim kaznitvam v armadi se ne vpoštevajo.
Krušne kramole odkrite.
nemških ujetnikov, ki so jih dobili v roke aliiranci v svoji protiofenzivi, odkriva navzočnost avstrijskih čet na zapadni fronti. Med nemškimi ranjenci so mnogo Slovani iz južnega dela Avstrije. Vzeli so jih iz avstrijske armade in porazdelili med nemško armado v malih skupinah, ker so se očividno bali, da bi se razširilo nezadovoljstvo, ako bi jih pustili v Avstriji.
Večino ujetnikov, ki so dospeli semkaj, so dobili v roke Američani pod Soissonsom. in izročili Francozom. Ko so dospeli sem, so bili vsi zablateni od glave do nog in njih uniforme so bile razdrapane vsled prestane bitke.
Rekli so, da jih je protiofenziva popolnoma presnetila, ker so mislili, da so imeli aliiranci zadosti opraviti z združevanjem Nemcev južno od Mar ne. Pravili so jim, da je samo 200,000 Američanov na Francoskem in da ne veljajo dosti kot borci.
Bivši rudar v Z. D. ujet
Eden ranjencev, Tony Kosovič, je delal v Pennsylvaniji kot rudar. Baš pred vojno se je povrnil v Avstrijo po svojo ženo in svoje otroke, pa so ga potisnili v armado za rabo na ga-liški in laški fronti. Potem so ga zaradi rastočega števila ubežnikov med slovanskimi četami poslali z drugimi in dejali v nemško armado.
Kosovič je rekel, da je pismo od njegove žene v Avstriji povedalo, da ljudstvo strada in da se avstrijski kmetje iz seljujejo v Nemčijo za kruhom Rekel je, da ko je prišel nadpad, v kate rem je bil ujet, je bilo presenečenje tako veliko, da so Nemci enostavno začeli bežati, in ko so Američani prihajali naprej z divjimi vzkriki, jih je enostavno izpreletel strah. Kosovič je rekel, da so častniki povedali vojakom, obdržati zakope za vsako ceno, kajti če jih Američani dobijo v roke, jih bo konec.
Poljski polki skrbijo kajzerja.
"Mi vemo bolje," je rekel Kosovič 'Prvi dostojen obed, ki smo ga imeli v več mesecih, smo dobili od Američanov, ko smo bili dovedeni iz bojišča in prva kopel ki smo joimeli, je bila od Francozov. Zadovoljni smo."
Poljski ujetniki pravijo, da so Nemci zelo v skrbi zavoljo svojih poljskih polkov in ne puščajo mnogo Poljakov nobenem polku.
ČETRTO POSOJILO SVOBODE 28. SEPT.?
Kampanja se zaključi dne 19. oktto-bra, po dosedanjih načrtih zavezne vlade.
za armado 5,
Japonija pripravljena, da z aliiranci vred pomaga Rusiji.
Ellenbogen je omenil položaj v ja
v	I nuarju in obljube, katerih vlada ni iz
Članek poudarja, da Czerninovo po- polnila Nit; zakon> ki ga je sprejel jasnilo da je vojna boj med Nemčijo dtiavni rbor v prid izboijianju delav-m Angl,jo, m pravilno, ker se je vojna skih razmer po železnicah> ni bil začela s Srbijo in Rusijo ter obsegala balkanska vprašanja. "Ne gre, I staviti vso krivdo na rame Anglije! in Nemčije. Če bi bila Nemčija poražena danes, bi dan njenega padca pomenil tudi razdejanje dvojne monarhije. To znanje tvori vezalen sklep.'
translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on July 25, 1918, as required by the act of October6,1917. VEŽBALNA ŠOLA ZA VOJAŠKE KAPLANE IN NJEN POVELJNIK. V taborišču (Camp) Zachary Taylor, Louisv
po zeieznicali, ni bil izvrševan.
Drugo odkritje je bila prepoved po cenzorstvuglede dejstev, ki sta jih navedla plztMijska posjanca Pi'k in Hater-niann, ki sta stavila nujen predlog. Dne 21. junija so v Plznji krušno po-šiljatev določeno za Škodo obkolile male "skupine žensk in otrok, zahtevajoč kruha, ker so umirali za gladom. Naenkrat je brez povelja ali oblasti prišel neki poročnik s krdelom voja kov in jim je ukazal ustreliti v množico, žetlsk in otrok takoj brez svarila
Pet otrok usmrčenih.
Pet šolskih .otrok, starih od 10 do 12 let, se je zgrudilo mrtvih. Neki 13 leten otrok jeb il resno ranjen, poleg I številnih delavcev in delavk, od katerih so mnogi umrli. Pozneje so nino-so krogle jjrodrle v stanovanja mirnih prebivalcev ter ranile več žensk in o-trok. Na vprašanje poslanca Pika ali je lajtuant postopal brez povelja od svojega višjega ča>tnika, je poveljnik v Plznji odgovoril: "Ne, ampak lajtuaut j« storil prav."
Poslanca' sta zahtevala vladno posredovanje, da reši nedeolžno prebivalstvo stičnih barbarskih napadov da določi odgovornost za dogodek in strogo kaznuje vse, ki se izkažejo kot krivi. Vtis, ki ga je dogodek napravil na občinstvo, je silen
Pastirstvo med našimi vojaki "ju kot častniki. Poveljnik.
',lc> Ky„ je šola, kjer se vežbajo gospodje, ki oskrbujejo dušno Tu dobivajo potrebno znanje v vojaški izvedenosti in se uvrščajo po usposoblje-l-otograf.ja ka It kaplane Študente v jednijnici in vmes ;c naslikan mayor A. A. Prudon, šolski
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on July 25, 1918 as required by the act of October6,1917
Avstrijci na zapadni fronti
Pariz, 23, jul. — Preiskava ranjenih
vojakov.
True translation filed with the post master at Joliet, 111, on July 25, 1918, »s require<fby the adtof October 61917
Četrto posojilo Svobode
Washington, D. C., 24. jul. — Zakladnica je dejansko sklenila, prirediti kampanjo četrtega posojila Svobode v tritedenski dobi med soboto 28. septembra in soboti 19. oktobra.
Naznanila je pričakovati ta teden v svrho, da se delavci za posojilo Svobode in opravilni interesi utegnejo pripraviti za kampanjo.
Tritedenska kampanja.
Dolgost kampanje se skrajša od navadnih štirih tednov, kakor so priporočali mnogi delavci za posojilo Svobode v nadi, da se prepreči navadno zmanjšanje zanimanja sredi kampanje.
Med razlogi, da so uradniki izbrali te datume, je dejstvo, da farmarji med oktobrom prejkone lahko veliko pod- * pišejo od svojih žetvenih dohodkov in da je zaželeno, končati kampanjo teden ali dva pred novemberskimi volitvami.
Kandidatje kot pomočniki
Tisičeri kandidatje za urade se prijavijo, kakor je pričakovati, kot govorniki za posojilo Svobode, dasiravno ne bo dovoljen razgovor o političnih v-prašanjih.
True translation filed with the post master at Joliet, 111, on July 25, 1918, as required by the aot of October 61917
Czernin prvi minister?
London, 23. jul. — Po brzojavkah iz Dunaja, objavljenih v Berlinu, je verjetno, da bo cesar Karel naprosil grofa Czernina, prejšnjega avstro-ogrskega ministrazunanjih stvari, naj sestavi nov avstrijski kabirtet, pravi brzojavka' iz Amsterdama na Exchange Telegraph Co.
Berlinski listi nasprotni.
Konservativno časopisje v Berlinu priporoča nemški vladi, naj namigne Avstriji, da imenovanje grofa Czernina prvim ministrom ne bi bilo povoljno Nemčiji z ozirom na grofov zadnji go vor, v katerem, pravijo, je dal na znanje, da nemški vojni cilji niso več obrambne kakovosti.
Ob sprejetju odstavke Seydlerjevega kabineta je cesar Karel rekel, da to stori, ker je prvi minister poudaril, da nima več na razpolaganje večine v po-slan-ki zbornici. Cesar pa je pristavil da so težave popolnoma osebne med prvim ministrom in neko politično stranko, ki ni zavzela stališča nasprotnega državi, ampak bi celo podpirala drugo vlado, katera bi sledila isto splošno politiko.
True translation filed with tbe postmaster at Joliet, 111, on July 25, 1918, as required by the act of October6,1917.
Za armado 5,000,000 mož.
Washington, D. C, 22. jul. — Meje vojaškonaborne starosti se pomikajo gori in doli, in vlada pripravlja povečanje armade na bojno moč od 5,000,000 do 6,000,000 mož.
To bodo predvesm moški bez odvisnih oseb in vsi bodo poslani na Francosko, če treba, da premagajo Huna. Vlada ne misli črepati nižjih nabornih razredov najmanj dve leti, če jih bo sploh.
Močno pomnoženo izbiranje med nižjimi razredi pa bo glede moških, ki imajo prevzeti mesta v bistveno vojnih industrijah . Povelje za delo ali boj se raztegne v mnoga dodatna o-pravila prihodnje leto.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on July 25, 1918 asreqiiired by the act of October6,1917
Odstop Seydlerja razveselil Čehe.
Amsterdam, 23. jul. — Z glasnimi vzkliki so Čehi v poslanski zbornici avstrijskega državnega zbora pozdr-vili naznanilo, da je ves kabinet odstopil in da je cesar Karel sprejel o-stavke, pravi dunajska brzojavka danes. Naznanilo je podal zbornični pred sednik.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on July 25, 1918, as requiredby the act of October6,1917.
Japonija pripravjlena. < *■
Washington, D. C, 22. jul. — Načrti Združenih Držav za udeležbo v ekspe-diciji, ki donese vojaško pomoč Rusiji, bo naajanil v javnem razglasu predsednik Wilson prav kmalu, prejkone predkoncem tedna, kakor pričakujejo.
Neuradne brzojavke iz Tokia ii> Londona, prejete tukaj danes, pravijo, da je Japonija pritrdila v načrt Združenih Držav za posredovanje. Japonski državni zbor je sklican k posebnemu zasedanju, prejkone da dovoli denarjev za oskrbo japonske armade, ki bo spremljala čete Združenih Držav in aliirancev v Rusijo.
True translation tiled with the postmaster at Joliet, III, on July 25, 1918, as required'by the act of October 61917
Pomanjkanje kruha v Avstriji.
Curih, Švica, torek, 23. jul. — Avstrijski kabitnet, z dr. von Seydlerjem na čelu, ki je pravkar odstopil, je bil ostro presojan zaradi živilskega položaja v Avstro-Ogrski med sejo av-
strijske poslanske zbornice v petek. "
Poslanec Pik je rekel, da zapadnd Češko že več mesecev ni prejelo ne moke, ni kruha in da mesto Plzenj ni imelo nobene hrane zadnjih štirinajst dni. Stradanje v zadnjem kraju, je rekel poslanec, je vedlo do največjega obžalovanja vrednih posledic in v mestu je bil za stalno proglašen vojaški zakon.
Poslanec Seliger je rekel, da dočim je bil krušni delež na Dunaju zmanjšan za polovico, so okrožja v nemški Češki, kjer so deleži jamo četrtino ali šestino tega zneska, in da je bil v krajih, kjer so razdeljevali kruh, oddajan samo v režnjih.
Živilski minister Paul je zaključil žalosten pregel položaja z opomnjo, da ne gleda niti v sedanji, niti v bodoči položaj z optimizmom. Poskušal je samo, je rekel, izogniti se nevarnemu pesimiznu.

a.
et
TP

IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 24. jul. — Vroča letna doba je nastopila, doba panjih dni. Med to ilobo je dobro, urediti si svoje navade tako, da bo tako malo nepri-
posebno letos, in tudi borovnice so naredile svoj "beat", polne so, da bolj ne morejo biti.	«
Ko smo dospeli tako v gozd, ki je
Motivi Patra Zakrajška.
jetnosti in nevarnosti kakor mogoče i sedaj v rokah vlade in kamor nima vsled vročine. Solnčarica zahteva svo- dostopa sedaj drugi kot vojaki, smo je žrtve med to dobo. To je kap v- pridno začeli obirati maline in boroi'-sled vročine, ki zahteva nekaj časa za nice.
svoj razvoj, navadno več nego en Posebno me je veselilo, ko so tukaj-dan v normalnem človeku. Če ohla- šnji vojaki po meni posneli zopet eno dimo telo dobro najmanj enkrat vsa- slovensko šego. Namreč v spominu kih štiriindvajset ur, se solnčarica ne mi je ostalo še iz domovine, kjer sem razvije izlepa. Ohlajamo se, če se včasih kako "Čuho" "vačav" na kakem redno kopljemo v hladni vodi. Tako pašniku in smo tako otroci delali iz ostane tudi koža v dobrem stanju, da drevesnih kož tako imenovane "češul-so znojnice proste, kar je zelo važno, ke", kamor smo nabirali jagode in Mokra- ruta okrog glave je bistvena druge take spomladne reči. In tako pomoč, da ohranimo glavo hladno. sem tudi tukaj olupil drefo in naredil
v____...	., , * r I dva "češulka" in ju napolnil z malina
— Kam pa v nedeljo popoldne? VI • • . . . „
., ■	... f ... . mi in borovpicami. Ko so tovariši
Theilerjev park, kjer se bo vršil naj-L .......	. .
... , ....... . . .	to videli, kako je to priročno, so me
večji slovenski piknik letošnje sezone. I •■• ,	...	, .. . , ,
t. .... .j.. '	... prosili, da sem jih moral naučiti, kako
la piknik priredijo skupaj vsa joliet
ska in rockdalska društva naše slavne K. S. K. Jednote. Pripravljalni odbor obeta, da bo velikanska veselica pod košatimi drevesi nudila vsem udeležen cem kar največ poštene domače zabave. In tudi za raznovrstna krepčila inhla-dila bo kar najbolje preskrbljeno. Za-
se ta slavna a slovenska posoda "zbil da."
Ko smo potem popoldne korakali proti domu, so tudi potniki — kaj bi rekel drugega, kakor vsak — ogledo vali po strani te slavnue slovenske češulke.
torej v nedeljo popoldne v Theilerjev I. [" tU<H ™.«nU.jejo jih "češulke park!	kakor sem jim jaz povedal.—
Drugače je vse po starem. In tudi
Zabavni večer. V soboto, dne I poletje počasi prihaja na te naše hlad
27. t. m., bo v Pulaskega dvorani, Ine gore. Včerajšnji in današnji dan
609 N. Chicago St., velik zabavni ve-lsta bila precej gorka.
čer, ki ga priredi "Prvo Narodno Ka- Ker že pišem, naj še omenim tu, da
zališno i Muzičko Društvo 'Balkan" j sem z zanimanjem čital zadnji teden
pod vodstvom g. H. R. Opuhiča, člana I podano izjavo v "Glas Naroda", glasilu
hrvatskega gledališča v Zagrebu. V- J- S. K. J., v njegovi slavnostni šte
stopnina za moške 50c, za ženske 35c. vilki, katera je bila podana in objav-
...... . . _ .; , .	I ljena od društva sv. Barbare, štev. 3,
Vojaški novinci. Prihodnje število t „ c-,ii„ in i	-
...	. t	. . La »alle, 111., kamor imam cast pn-
nabornikov zapusti Joliet v četrtek padati tudi jaz
prihodnjega tedna zvečer, dne 1. av-
Možje in člani tega društva, pokazali
gusta, ko se odpeljejo v Camp Jack- ste> da ste reg mQŽje z VaŠQ son, pr, mestu Columbia South Caro- neustrašeno izjavQ N;č Vag naj ne ma. V tem številu bo 75 nabornikov, straš}> četudi Vas junake neko <lsraki„ k. so bil. poklicani iz mestnega dist- podobno človeče v ravno isti številki
r.kta da izpolnijo primanjkljaj, ki je imenuje "fanatike!" Sram bi Vas pa nastal med 518 vojaškim, novinci, po- moglo bit- možje> ko bi Vas uko slanimi iz tukajšnjih treh d.striktov v lo čl0večCi ki njma no5enega značaja, Camp Wheeler, pri Maconu, Ga. Od- hvalii0-! ponosni
pa ste lahko, ko Vas
peljejo se iz Jolieta zvečer ob 6. uri
to človeče, ki je kruh iz katoliške ro-
30 minut v Chicago, kjer se jim pr.- ke(!)> obmetava s priimki fanatiki! družijo krdela iz Rockforda, Aurore To sraki podobnQ ..človeče» , ,n Ch.caga. Potem se odpeljejo vsi sledeče: ..Ker 6e še dobe pri raznih
skupaj, 268 po številu, vposebnem društvih te Jednote še taki voditelji, vlaku v omenjeno vezbalisče.	da kratijo svoboJčine ČIanstva zat0
— Še 11 Srbov v vojno. Poročali smo tenlu odpomogli in ustanovili na smo, da je tekom lanskega in letoš- še društvo, kjer je vsak dobro došel." njega leta odšlo iz Jolieta že 233 srb- ~ Vsai tako približno je bilo pisano. $kih radovoljnikov v srbsko narodno HeJ! HeJ> Pavliček, Zakajpa tudi armado, ki se nabira v Združenih Dr- nisi povedal javnosti, da se je potom žavah, vežba v Kanadi in bojuje na lnestne 'asalleske policije odpomoglo, Balkanu. Pojutrijšnjem, to je, v pe- da tako razni banditje na Vaših brdih tek zvečer pa zapusti Joliet enajst na- vei ne kradejo tvarine, kakor n. pr. daljnjih srbskih prostovoljcev, tako koruze, kokoši, petelinov in gosjakov!? da bo skupaj 244 radovoljnikov po- Zadnje je bilo podobno resnici, prvo slanih iz jolietske srbske naselbine v Je Pa
narodno armado, ki jo nabirajo ameri- Čudno je res, da se še dobijo taki ški Jugoslovani za službo z aliiranci bratci, da sledijo tem nesrečnim sodru-proti Nemčiji in Avstro-Ogrski. G. gom Mike Radakovič, voditelj pri nabira- Koliko laži in blatenja prenesejo nju srbskih radovoljnikov v Jolietu, katoliški duhovniki od strani teh ba-naznanja, da je tukajšnja srbska našel- rab! SaJ ni potreba dosti premišlja-bina dala največje število srbskih re-Jti,-kier Je Pravo ali nepravo. Poglej krutov v razmerju k prebivalstvu. Ne- sanl° ,ne(l vojake. Duhovnik stoji pri davno štetje kaže, daje bilo 641 Sr- tehi v prvi liniji strelnih jarkov v -lu-bov — moških, žensk in otrok — v £'aj" ponesrečenja je on tvojetjini tola-mestu Jolietu, ko so na njih domovino žnik- Ce bi bil to v resnici sam "farski navalili brezozimi Huni. Od tega šte- business" kakor kričijo to socilalistič-vila se jih je prostovoljno prijavilo Me barabe, ali bi bil duhovnik res tako v vojake 244, pač znamenit odstotek. | !ieumen' <la bi Jel za tcbe tve«at svo" Na balkanski fronti je zdaj 150,000 Srbov, nabranih v Združenih Državah, Kanadi in Rusiji.
Pod tem naslovom je priobčila slavna' Bksekutiva Slov.Republ.. Združenja' moje pismo, katero sem jim pisal meseca septembra lansko leto, o priliki njih javnega shoda v Chicago, 111. In sicer ga je priobčila v vseh rdečih in rdečkastih listih.
Značilo je, da je ta slavna "Ekseku-tjva" potrebovala ravno delset mej-secev,, predno je to pismo prebavila in predno je "porodila" neko dolgovezno "klobaso" kot odgovor nanj. Sicer pa to ni čudno, saj ti možje kaj pametnega jako težko prebavijo in še težje dajo "kaj pametnega od sebe Vsi vemo, da vsa njih modrost in učenost, vsa njih politika obstoji samo v neotesanem zmerjanju, v brezpo membnih frazah, katere so se naučili iz "Menace" in drugih enakih "pro-svetljenih" listov. Par fraz, par "laž-njivcev", par "sleparjev", par zabav-ljic na vero in kot "ocvirki" še par "farjev" pa imate vso njih "meneštro" katero prodajajo slovenskemu delavstvu za drag denar.
Jaz sem tej "Eksekutivi" jako hvaležen, da je priobčila to pismo. Bolelo me je namreč že to, ker ga do sedaj niso, kar sem želel in radi česar sem ga jim pisal. Prepričan sem namreč, da bode marsikak trezno misleč njih pristaš iz tega pisma spoznal, kje je resnica in kje mora biti danes vsak zaveden slovenski rodoljub v Ameriki, namreč v Slbvenski Narodni Zvezi.
To pismo je tudi jako huda obtožnica voditeljev Slovenskega Republ. Z-druženja. Pritisne jim pečat sramotnih narodnih izdajic, sovražnikov narodne svobode in pa pečat malenkostne protinarodne politike.
V tem pismu sem jim pisal, da morajo skušati dobiti vse sloje, oziroma zastopnike vseh naših narodnih slojev v glavni odbor, ako hočejo res biti reprezentant celega naroda, ne samo jedne stranjke. Svaril sem jih pred nekaterimi možmi, ki so se proslavili z agitacijo za zloglasne ameriške boljševike I. W. W. Sedaj so
pismo z vidnim namenom, da bi nekako pokazalo, kakor bi bil tudi jaz njih prepričanja in mišljenja.
Ako so ti možje resno mislili s svojim Združenjem in s svojim programom,; n z vsem, kar So trdili, da hočejo, potem zakaj niso sprejeli moje-
ga pisma? Zakaj ga niso priobčili
takoj tedaj? Zakaj niso sprejeli ponujenega sodelovanja?
Jasno je: Zato, ker se jim ne gre v resnici za kako slovensko republiko, tudi ne za svobodo slovenskega naroda temveč gre se jim samo za razdvaja nje naših narodnih moči, zato, da bi narodni prvoboritelji kolikor mogoče malo dosegli, za boljševikizem, za so-cijalizem. Ako se jim pa ne gre za to, dobro, potem pa more biti samo še eno drugo mogoče, da je namreč resnica, kar se očita avstrijskemu re-•serve-lajtnantu Kristanu po sloven skem časopisju in česar on tudi ne zanika.
Slovensko. Rep. Združenje nas cepi samo radi vprašanja, kaka bo fcrrma države, v kateri bomo, ko dobimo svo bodo. Radi tega vprašanja podira sproti in skuša podirati in uničevati dosledno, kar so dosedaj vsi naši možje prvo boritelji dosegli za Jugoslovansko v-prašanje, kar pa ni majhno. S tem pa v nevarnost postavljajo poglavitno naše vprašanje: svobodo. Toraj več jim je za obliko, kakor za svobodo samo. Prepričan sem, da je vilika večina privržencev SI. R. Združenja misli, da treba najprej izbojevati svobodo, da je to najvažnejše. Ko bomo enkrat svobodni, potem še le bode pa važno drugo vprašanje, kaka bode o-blika vlade. Ali ni popolnoma dosledno, ako iz tega sklepamo, da jim ni za svobodo? Ali ni jasno, da nimajo namena narodu pomagati, temveč mu škodovati? Dalje, ali bomo mi tukaj v Ameriki odločevali obliko vlade? Ne! Narod doma! Večina doma bode odločevala. Doma se je že narod dvignil in zahteva glasno svojih pravic. Naša dolžnost in naloga je samo, da mu pomagamo se rešiti
Važna poslanica g H. Hooverja,
Zdraženih Držav živilskega upravitelja.
UNITED STATES FOOD ADMINISTRATION.
United States Food Administration Washington, D. C.
—	Šli pomagat farmarjem. Superintendent D. R. Mathias od Illinois Steel Co. je pripravljen, da odloži svoje dolžnosti v jeklafffi za nekaj (lili, in F. W. Woodruff zapusti svoje finančne skrbi v First National banki in Win. J. Lyons pa svoj stavbni les in premog v rokah svojega hlapca; in vsi trije se preoblečejo v "overalls" in bombaževe srajce in široke slamnike ter pojdejo na okolno polje pomagat farmajem pri žetvi. In tako postavijo zgled patrijotizma drugim, kajti vlada nas vse kliče k važnemu delu na polju, da se preskrbi tem več živil za Ameriko in njene zaveznike; le žal, da vsi ne moremo k delu na polju, ker si ne moremo privoščiti počitnic.
—	Rojaki, varčujte in kupujte vojno-varčevalne znamke (War Savings Stamps), v katerih je vaš denar najbolje naložen. In s tem pomagate tudi naši vladi v njenem boju za osvoboditev vseh zatiranih narodov, tudi slovenskega.
DOPISI NAŠIH VOJAKOV.
Plattsburgh, N. Y., 21. jul. 1918. — Cenjeno uredništvo "A. S.": — Dovplite mi zopet nekoliko prostora v Vašem listu, da tako širša javnost zve, da še živimo tu v našem prijaznem plavem Plattsburghu.
Ravno danes, ko je nedelja, smo prosti. Po maši se je nas odpravilo kakih 20 nabirat rudeče maline in pla-ve borovnice. Rudeče maline tu rastejo jako rade in so tudi zelo polne,
je življenje na bojno polje?
Iz tega lahko izprevidiš, da-on ima vzvišeno nalogo, spremljati te noter do groba; to mu veleva njegova vest in stan.
Kmalu bo pol leta. odkar sem oblekel vojaško suknjo, pa do danes še nisem videl enega socialističnega "ora-torja", da bi spremljal svoje sodruge in jih tolažil, ko odhajajo na bojno polje. Ampak dokler so jih imeli v svojem krogu, dokler so molzli od njih krvavo zaslužene novce za svoj "blu-ffarski business", katerega že celo sa-sa vlada preganja, dotedaj so jim vedno za petami stali. Koliko štraj-kov so vprizorili ti socijalistični ora-torji po deželi, nakar so še v.elej pobegnili in zapustili svoje sodruge v največji bedi, ko so jih enkrat spravili ob kruh. In taki naj bojo potem delavski prijatelji!? Za Boga milega! In takin ti Slovenski, narod v Ameriki slediš???
Poglejte v nekdaj, še skoro včeraj tako mogočno slovansko Rusijo. Ta svetovni velikan, katerega je cel svet upošteval radi njegove velike moči, je danes zrušen, kjer se socijalisti na eni strani, na drugi "kajzer" gostijo! Ubogi ruski narod!
Pesti ruskih kmetov se počasi ob-račujejo in začele padati bojo strahovito po njihovih sleparjih.
In čas bo prišel tudi za Va- slovenske "kajzerjeve mednarodnjake", ko boste sprejeli zasluženo plačilo za be-ganje iu sleparenje -lovenskega naroda. "
Vlada je Vam dala več moralnih zaušnic, pa jih še bo in to veliko hujše. ko se enkrat natančno pouči o Vašem nesrečnem delovanju za slovenski narod. 1st class Pvte.John Jerich.
tako nesramni, da to taje, dasi gredo suženjskih spon. Potem pa ce smo lahko gledat v svoje letnike in bodo svobodomiselni, če hočemo res demo-tam našli navdušene alavospeve tej . kratizem, potem moramo narodu do-organizaciji kot dokaz, da sem trdil ma popolnoma prepustiti svobodo da resnico. Kar sem tedaj trdil, trdim še sj uredi-svoje rezmere, kakor bodeho-danes: in sicer danes še bolj kakor j tel. Dovoliti mu nioramo, da se bode tedaj, da je največja nesreča za narod ; zbral na posvetovanje, kjer bode veči-socijalizem boljševiškega kalibra. Cel „a. ne kak avstrijski lajtnant Kristan, svet vidi in pomiluje ubogo Rusijo, kaj odločevala pri vseh vprašanjih. Ali ta grd socijalizem naredil z njo. je Washington s tovariši nerekoval narodu obliko, ustavo? Ne! Dobil mu je svobodo, in mu to svobodo tudi dal, da >i je potem res svobodno vse uredil.
In ako toraj naši Republikanci tolikanj tiše s svojo republiko, ali ne izgleda sumljivo?
Zlasti je to sumljivo sedaj, ko je vprašanje zjedinjenja Slovenije rešeno. Londonski odbor se je sešel v Rimu in tam je naredil pogodbo z Italijan skiin narodom, da Italija ne bode zahtevala niti koščeka zemlje, ki ni italijanska. In Italija je bila preje naša glayna ovira. Toda ti naši zastopniki v Londonu so izbojevli velikansko zmago. Amerikanska vlada je potrdila to Rimsko pogodbo. Zavezala se je, da bodo krepko pomagala Jugoslovanom. da uresničijo svoje narodne težnje. Čemu potem sedaj še razdor delati radi nečesar, kar je že toliko kakor doseženo? — To je zopet dokaz, da SI. R. Združenje nima resnega namena delovati za svobodo naroda, temveč deliti narod.
Tretjič pa trdim danes, da je Slovensko Republ. Združenje s tem, da ni sprejelo mojega predloga, katerega sem jim dal v tem pismu, storilo velik narodni greli, veliko škodo narodu. S tem so nas rezdelili, s tem so sjino -težkočili vsako delo za svobodo naroda, s tem so nas razdelili v dva tabora. Narod deliti v tako velikem času, ka-koršen je sedanji, je pa neodpusten greh, je krivica, je zločin, kateri bode kaznjevan. Poglejmo v staro domovino! Tam sta škof Jeglič in Dr. Tavčar segla v roke prijateljsko in bra-tovsko. Tam je vse jedino, vse združeno. Vsi razpori so se pozabili. Vsi prepiri so se' bratovsko poravnali. Doma je danes slovenski narod narod bratov. Vse hiti, v-e dela, vse se žrtvuje samo za eno veliko miselj: /lato prostost! Dr. Korošec je duhovnik in vendar to nikogar, ne liberalca, ne socijalist ne moti, da bi ne šel za njim. Nihče nep ravi: "Za farji ne gremo!" Temveč kot veliki možje v velikem času so v*i prešinjeni samo ene misli: misli o svobodi, o Jugo-la-viji! Vrv imajo za vratom takorekoč in vendar toliko navdušenje! Mi pa tukaj v Ameriki, kj*.r bi se bili v dolgih letih našega tukajšnjega bivanja vsaj tolika lahko poamerikanili, da bi bili gentlemena, da bi pustili fanatizem, da bi mu pustil vero, kdor jo hoče, da bi ne sovražili človeka brata, rojaka, ako ima ovratnik zadaj zapet. Tukaj bi se bili lahko toliko navzeli demokratizma, duha zlate prostosti, da bi sedaj v tako velikem česu pozabili na vse iu šli skupaj. Toda ne!
In vidite rojaki, to je zopet nekaj, kar je li>t Ave Maria trdil več let, (Nadaljevanje na 5 strani.)
Washington, D. C., May 26, 1918.
Zaupanje živilske uprave Združenih Držav, da se bo ljudstvo v deželi odzvalo navdušeno in s celim srcem po predložitvi dejstev vsakim potrebnim prošnjam za zmanjšanje použivanja hrane, je bilo popolnoma upravičeno. Dokazali smo svojo zmožnost, ne le misliti vkup, marveč tudi skupaj delovati. Odziv ljudstva je vzrok za sedanjo prošnjo.
Naše delo še ni popolno. Vkljub izpodbudnim uspehom naših prizadev, vkljub dejstvu, da naši izvozi živil ne prestano naraščajo in se bližajo naj manjšim zahtevam v inozemstvu, je potreba obnovljene gorečnosti in prizadevnosti nujna. Dočim bi morali vsem zahtevam živilske uprave neprestano zadostovati, so gotove stvari, ki jih želim poudariti ob tem času.
V	slučaju mesa in mesenine so potrebe za izvoz v inozemstvo prav velike. Dočim je bilo aliirsko použiva nje zmanjšano povprečno \\\ funta za osebo na teden, uživamo mi danes povprečno 3^ funta za osebo na teden. Ta razdelitev je krivična. Spora-zumljenje o teh dejstvih upraviči našo prošnjo, da se použivanje vseh vrst mesa, vštevši kuretino, kolikor mogoče zmanjša na 2 funta na teden za osebo nad štiri leta starosti.
V	sluučaju sladkorja (cukra) smo v zadregi vsled potrebe, rabiti ladje za prevažanje naših vojakov in hrane za aliirance, in zato moramo rabiti sladkor z veliko varčnostjo. Poudariti moramo važnost shranjevanja in varčevanja v veliki meri med našim ljudstvom to poletje, in naš razpoložni
/sladkor se mora hraniti v to svrho.
Ali položaj glede pšenice je najres-nejši v živilskem zalaganju aliirskeg« sveta. Če hočemo zadostiti najmanjšim pšeničnim zahtevam naših armad in aliirskih ter trpečih milijonov aliirskih deželah, se mora naše použivanje pšenice v Združenih Državah do prihodnje žetve zmanjšati na približno eno tretjino navadnega použitka. Ne-doumno je, da ne bi bili kos tej krizi-Za vsakega izmed nas, ki lahko osebno prispeva k olajšbi človeškega trpljenja, je to predpravica, ne žrtev. Vsi sloji našega prebivalstva ne morejo nositi tega bremena enako. Tisti, k' opravljajo telesno delo, potrebujejo večjega krušnega deleža, nego tisti, k' sedijo med delom. Vsled neprestanega vsakdanjega opravila žensk in gospodinj ter pomanjkanja domačih pekovskih polajškov zahtevajo mnog« gospodinjstva v velikih mestnih središčih že pripravljen živilski delež, kaf je pekarski stalni Victory-hleb. Na dalje moramo neprestano paziti na posebne zahteve otrok in onemogli*1 ljudi.
Da zadostimo položaju v inozemstvu in preprečimo resno trpljenj« doma, je neobhodno potrebno, da 5« vsi tisti, ki jim dovoljujejo okoliščine, zdržujejo pšenice in pšeničnih izdelkoy vsake vrste do prihodnje žetve. Znano je in vse hvale vredno, da so mnog' organizacije in nekatere občine sklenile, slediti ta načrt
Upati je, da boste naznanili to svoj' organizaciji in svoji občini, priporoču-joč tistim, ki jim okoliščine dovoljuje' jo, da se nam pridružijo in zavzamejo to stališče.
HERBERT HOOVER
J
Nrfša vlada skuša obvarovati svoj narod tega gorja in prekletsva, zato kuša zatreti tega strupenega gada Naši listi rdečkarjev so jim še do pred nedavnega časa peli slavo, delali za pristop in torej gotovo bili tudi sami njeni člani. Kako naj naša previdna in morda vlada podpira ljudi, ki odo-rujejo to kugo narodov? Kako naj jim vrjanie, ako pridejo priliznjeno k nji in jo pro-ijo za neko republiko? Vi pravite, da ste socijalisti boljše iškega kalibra, kako morete biti za republiko? Ako ste socijalisti, morate zahtevati samo komunizem. Ako zahtevate republiko, ste ali hinavci ali pa sleparji?" Tretje je nemogoče.
Zato danes trdim isto: organ'zacija, ki hoče reprezentirati cel narod, mora imeti reprezentirane vse sloje naro la mora imeti v gltivi, v odbor« moJe ki so zastopniki vseli različnih prepričanj In slojev. Taka organizacija e-dino .ie res narodna, drugače je samo stranjkarska. Tudi danes še trdim, da noben pošten in nnlien trezno mi--leč Slovence ne more iti za Republ. Združenjem, ker je danes to samo klika rdčekarjev, ki so se še predvče rajšnjim tolkli po -vojih rdečih prsih, češ, mi smo socfjalisti, 1. W. W. to je naš tabor. Sedaj pa, ko jih je vsle.l ruske nesreče sram tega nauka, so se pa kar čez noč prelevili v republikance. Kako so smešili našo republikansko stranjko, kako so napadali vsako republiko! Na, tu jih imate pa na enkrat tako navdušene republikance. Seveda, dane- tako, jutri pa tako, kakor kaže, samo, da se narod slepi in da nese. Kateri rojak toraj resno misli s svojm narodom, kateremu je res do njegove boljše bodočnosti, ta mora takoj ogorčen obrniti hrbet Združenju, tej kliki, ker drugače pomaga u-ničevati narodno svobodo in uničevat delo, katero so drugi možje z velikimi trudom in žrtvami že dosegli. Izdajale* je, kdor se s izdajalci druži, zlati pa še, kdor jih podpira.
Drugič sem poživljal Republ. Združenje, da naj se najprej loti dela, da se bodo vsi slovenski kraji, to je vsi kraji, kjer Slovenci kompaktno stanujejo, združili, da se ne bi dalo Gorice. Trsta Italiji ali ogrskih Slovencev Madžarom itd., temveč, da se naj najprej vse naše delo koncentrira v delo za združeno Slovenijo. Tudi to je bilo jako umestno v onem času. Takrat kakor vemo vsi, razun rdečih "Kksekutive" S. R. je bilo to sklenjeno v skrivni pogodbi med vladami, kakor se je pozneje skazalo. Torej so bile moje vladne "informacije" in vladni viri jako zanesljivi, ker so poročali nekaj, kar se je skazalo kot resnično, kot velika senzacija.
"Eksekutiva" priobčuje to moje
430
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač

prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovniča, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazuj jo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naselj Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York,
i UCI-razgo-žavljan
kazuje- I eljenec.
N. Y.J
—4 j
®®E®e®H®Effl@aSEaH®BfflSEffl®&E®[£[*]SEH®E®iiSE!ifflg IS
Zahvala in priporočilo.
H ffl II IS IS IS ffl
IS
m

DOLAJ podpisani se tem potoni najiskre nejše zahvaljujem glavnemu odboru slavne D. S. D. *za točno in hitro izplačilo poškodnine.
Po-ebno zahvalo izrekajn tudi društvu sv. Družine, št. 11, D. S. D., v Pittsburghu,, Pa., ker me je v času moje bolezni podpiralo.
Vsled tega priporočam vsem rojakom in rojakinjam v Pennsylvaniji, da pristopijo pod okrilje te prekoristne organizacije, ker nihče ne ve kjer ga nesreča čaka. Kjer je več rojakov v eni naselbini naj si ustanovijo društvo sv. Družine ter ga priklopijo k Družbi sv. Družine v Jolietu, 111. Onim rojakom kateri živijo v Pittsburški okolici priporočeni podružnico št. 11. za East Pittsburgh, Pa. 8. junija 1918.	Anton Nemanich, ml.
1
i—*—-
DOBRO ZOBOVJE
je vsakdanja potreba i" v našem uradu popravljamo zobe. Ker imam0 ▼ebno dovolj posla zat° ne pohajkujemo in raču* namo le za delo zmerfl« cene, Izderemo brez bolečin.
PREIŠČEMO ZASTONJ
BURROWS
ZO B OZDRAVNjj
D'Arcy Bidg. 2 nadstropja
Odprto «Ukl dan zvečer in ob nedeljah do poldne.
Vogel Chicago in VanBuren ceste.	Joliet*'
n\V^\\\\\\\\>k\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\V
k
a, a.
ho. ■■
ajres-slcega
manj-
ov louži-ih do >Iižno . Nt-krili ebno rplje-
Vsi »rejo ti, "i ujejo ti, ki tane-go-i pe-nog« sre-, kar Napo-.flife
:effl* snj«
i s« ■in«, kov »no og4
I«

O	b vse 1	bogastvo...
SILHUETA—SPISAL FR. KS. STERŽAJ.		

Zunaj mesta, na poti, ki vodi skozi Park proti Rožniku, je sedeval pod košati gabrom mož z lajno. Star je bil peščenega navidez odurnega, trdega obraza, gostih namršenih, sivih obrvi ter drobnih, mežečih oči. —
Nedljo za nedeljo je sedeval na istem mestu, in to že celo vrsto let. Trudno, mehanično je. sukal železno kljuko pri svoji lajni in prosil šetavce s svojim jeklenim, pravzaprav zapornim glasom: "Usmilite se reveža!"
In ko mu je ta ali oni vrgel novčič v malo kovinsko skledico, ki je stala na lajni, ga je pozorno pogledal s svo-juni malimi očmi in se zahvalil: "Bog Plačaj!" Včasih pa — dogajalo se je bolj redko, navadno ob deževnem vremenu — je zagodrnjal p rdsee iesn menu — je zagrdrnjal pred se in se m nič zahvalil.
Stara je bila njegova lajna, polom-Jena*. Nekatere piščalke so že puščata sapo in včasih — ko je fgral poskočno francosko polko — so hipno prenehale peti, ih čulo se je kakor tožno, hropeče ihtenje bolnika na smrtni postelji.
Da, stara je bila njegova lajna in Polomljena in trudna tudi, izmučena tudi, kakor on sam... Tuintam se je culo v njenih glasovih kakor zamolkla bol, očitajoče obtoževanje trdosrčnih 'ljudi, tuintam kakor mjila, ponižna Prošnja, iroji
1ČU.K	vendar mu je bila ta lajna vse.
jje.JpSjiNjegova ljubezn, njegova tovarišica, ejo Pr'jetna družica na življenja trudni Poti. In kako neki ne? — Saj ga je spremljala dolgo dobo petdesetih let tedaj, odkar je prišel kot pohabljenec iz vojske. Videla je vso njegovo bedo, njegovo gorje./. In bila je edi-Ila> kar je imel na svetu... Včasih, tako-le v poletinih nedeljskih večerih

■ko
se je tišina razstrla po okolici, v ta-
kih večerih jo je pritiskal k sebi, na-
anjal svojo glavo nanjo in ji tolažil
svojo bedo. V pretrganih stavkih ji
•je Pripovedoval svoje trudno življenje
ln Pripovedoval o mladih zornih časih ______
In zdalo se mu je, kakor da ga je "nievala, da ga je morala femevati. Ko bi ne bila, ail bi mar tako tožila, tako trudno, tako žalostno, kakor bi otela vsem pripovedovati njegovo 8°rje? Vedno kadar je igral...
Kako previdno, kako nalahka je lgra'> kakor da bi se bal, da bi je ne Poškodoval, ranil! Da, in ko bi videli nJegov obraz tedaj! Popolnoma se je Predrugačil. To ni bil oni star obraz, °sčen, oduren, trd in poln razoranih gub — ne> ne ekega blagega, pri-
P'j'vega in obenem tožnega je pla-
%a,o tedaj na njegovem rumenkasto-
Uvelem licu, in njegove male oči so
Zr'e proseče po mimoidočih. Vselej, kadai "
far je igral... O pač! On je iimeval tv°jo lajno kot ona njega. Umeval Je njene včasih hropeče, včasih tožno ^dihajoče glasove —; toda oni, ki so , 1,1 mimo, jih niso umevali, jih niso 'eli umevati.
liko ljudi je šlo mimo, gospodov, gospe — in vendar ali bode za večerjo, za prenočišče? Molčal je in trpel. Da ni bilo tema — lahko bi bili brali na njegovem bledem, tožnem brazu, koliko je trpel pod težo svojega trudnega življenja ----
Naposled je vse utihnilo. Stopinje izletnikov so se izgubljale, oddaljevale v parku.
Zadnjič je zasukal lajjio. Tožen, disonančen akord — kakor zadnji z-dih.
Nato pa je stal, prijel palico in odhajal trudnih korakov proti predmestju, da dobi prenočišča.
Tako samotno, tako trudno je odmevalo drsanje njegovih stopinj v gQ-zdnr^jšini,
Tuintam je zagnal veter v vrhove, tuintam so padaie posamezne kkplje
Sam je bil, docela sam s svojo lajno
Ne — za njim so se začule stopinje, zamotane, neenakomerne. Nato troje hripavih glasov, ki so se zaman izku-šali združiti v lepoglasje. Prihajali so bliže. Branili so se z ravnotežjem Vsa pot je bila njihova.
Starec se je bil umaknil vstra in stopil v robu jarka.
Oni trije so ga zagledali in se ustavili pred njim; držali se za roke in se zibali semintja.
"Starec, zaigraj nam," je dejel eden s hripavim, zamolklim glasom.
"Gospodje, domov moram--"
"Igraj, pravim!"
"Ne morem, truden sem. In tema je!"
"Ha tema, Kljuko znaš menda vrteti tudi v temi. Ha, ha!"
"Zavrti!"
"Ne smem, gospodje, ponoči ne smem."
"Starec se je prevzel. Preveč je naberačil! Čakaj!"
Med krohotom je prijel prvi lajno in jo vzel starcu raz rame.
"Gospodje, pustite jo! Ona je moj kruh, moje vse!"
Milo je prosil in iztegnil roki, da bi obranil svojo lajno.
Oni pa je zavrtel kljuko. Ječe se je oglasilo nekaj pretrganih akordov. Tovariša sta se smejala in zbijala ne baš čedne dovtipe.
Starec pa je vedno med jokom prosil vedno isto: "Gospodje, pustite jo! Ona mi je vse!".
Naposled je oni, jezen radi starčevega doledovanja, ponudil lajno nazaj. Starec jei ztegnil roko, da bi jo prijel, a oni jo je izpustil, in lajna — je padla na tla...
Med smehom in krohotom so se zibali trije "bratci" naprej---
prijel pod pazduho in ga odvedel po poti.
Starec je zrl velikih oči predse in venomer ponavljal: "Moja lajna —
moja uboga lajna!"--
Mesec dni potem je umrl v deželni bolnici--

a
POEZIJE V PROZI.
Ivan S. Turgenjev.
11
a
i a s si m h a a ibiii
1878 LETA. Vas.
lodoli so mimo elegantno, fino opravljeni, veselih, vedrih obrizov. jwdje, ki niso še nikdar v svojem živ-srečali trudnih, brezuspešnih ur, so potrošili- v enem dnevu lko, kakor bi on rabil celo leto, ti j Je 80 se stresali ob njegovem po-
obv • \zatiskali si "šesa — da bi ne
citili bede trudnega življenja.--
, * * *
® . »edeljo je bilo, proti večeru. easil1 so pač tako dvomi. Kakor a tuja »ila lega na dušo in ji jemlje moc- 'n kako
k'T aj0.nad nami, da skoraj čujemo ^ebo,r ŽUm težkih' črnih peroti nad
^ Včasih so taki težki, oblačni večeri. ' m° tema; komaj se razločujejo povezne sence mimoidočih. 2 "tak večer je bil tisto nedljo. Mož })r 'lJn° Je sedel P0(J, starikavim ga-/oi,i. Množica ljudi se je vračala z „et,a' Hiteli so> brzeli, da se umak-tJ0 grozečemu nalivu, •a ni strašil preveč, ni jim jemal
:>r neke smrtne slutnje
Vendar jih .	i jim 'jetna
'bavna dS"iAPripravi PrijCt"a' 23 "ekii,a<f., i, ,.. grižljaji in rumeni
oS oror iP' Hite,i »o v najboljši 01 ' proti domu. Nnjihov
ie m«! i . ------- g'as"i smeli
tarčev!l!!..mcd	glasove -
_Wed zabavljali na glas, in se je->stjo" nedležnega be-ob
eve lajne.
^g?ne"!irej U Sitni	človeku
«rene sleherno voljo!"
Pa Z"*« SC ZraŽaIe' Kospo<1je
njimi v',, i T"' u,luini ~ ž
žili n , " zabavljali ,
iia «redrnostj°
rihn?ma '"rcr": - Niti veče-"Pijanci!" m'rU precl "adležnimi
čaf^S 1,1 nabavljanje - i„ mol-»milite Z JC '.ponav'W svoj: "U->ar nem T"' ~ d*"es ie pa ^	Mogoče je mi-L
<Wa ki L,°k Vd°1,ila ^ kaka (lobra ' ° P°gIed*1- V tein Pogledu je ** cCmtc ft^ "ov- moralo biti IIekaj žalostnega, dušo Popoldne je suka! kljuko, pretresujočega, zakaj čuvaj ga je rahlo
Starec se je s trudom sklonil, da pobere svojo lajno. Tedaj pa je zapazil, da je starikavi pokrov odletel in les ob robu počil...
S tresočimi prsti je otipal kljuko
in zavrtel--Nič! Le šum, podoben
vzdihanju umirajočega človeka, se je slišal...
Tedaj pa je starec otrdel. Občutek, kakor bi ga kdo udaril po glavi, ga je izpreltel po vsem telesu. Noge so se trudno sosedle. Položil si je lajno na kolena, naslonil glavo v mrzli roki in strmel predse.
Deževalo. Kaplje so šumele po zelenem listju, kakor trepetajoči vzdihi. Vedno hujše, vedno intenzivnejše.
Starec )\a je sedi in stremi predse.
Ni čutil dežja, ki je padel po njem. Ni čutil mokrote, ki mu je prodirala slabo, staro obleko, i slišal gromenji, ki se je približevalo. Ni videl hipnih bliskov, ki so za trenutke razsvetjevali temni gozd.
Videl je le svojo lajno, in to — razt%ipano.
Videl je pred seboj svojo prihod-njost brez zveste tovarišce, brez spremljevavke... Denarji ni imel, da bi si kupil drugo lajno, a ta njegova petdesetletna družica je — razbita. Bil je — ob vse bogastvo...
Udarec je bil prehud za njegovo srce Ni mogel pojmiti, kaj se je zgodilo. Ni mogel verjeti, ni mogel misliti. Le strmel je venomer predse in stiskat razbito lajno k sebi---.
Dež je padal vedno silnejše v curkih, neprestano. Listje je šumelo, vrtalo. Gosta, neprodorna tema, ki so
Jo hipni bliski razsvetljevali__
» ♦ »
Drugo jutro ga je dobil gozdni čuvaj še vedno tam. z razbito lajno na krenili. Neprestano ji zrl predse. In ko ga je stesel za rame, tedaj je dvignil starec svoje male oči in pre-
Poslednji dan meseca julija, na tisoče vrstij okoli razprostira se Rusija — rodna zemlja.
Z jednako modrino zalito je vse nebo; le jeden obliček je na njem — a ta ne plava, ne taja se. Brezvetrije, soparica... zrak karo parno mleko.
Škorjanci pojo; gušavi golo'b-je golče; lastavice molče letajo v višini; konji sspeji) ift hr«stajo; psi ne lajajo, ampak leže, mirno mašoč z repom.
In nekako diši po dimu iti pO travi ,— in malo pO smoli — in malo po usnji. — Konoplje vzrasle So vze visoko, ter puščajo svoj težki, a prijetni duh.
Globoko je položena tokava. Na obronkih proti nižavi je v treh vrstah veliko, škrabolastno drevje. Po to-kavi beži potok, na njega dnu nekako migljajo majhni kamenčki skozi svetle pene. V daljavi, na konci zemlje in neba — plavkasta črta velike reke.
Niz tokavo — na jednej strani čedne žitnice: majhne kleti v tvrdo zaprtimi dvermi; na drugej strani pet ali šest iz smerek postavljenih hiš, pokritih z deskami; nad vsako streho visok drog, izrezan s ptičnico za škorce, nad vsakim vrhovom izrezan železen konjiček s težko gTivo. Neravna stekla oken bleskečjo se v bavah mavrice. Posode s cvetljicami so naslikane na oboknicah. Pred vsako hišo stoji primerno lična klop; na prizidku leže v klopku mačke nastavljajoč prozorna ušesa; za visokimi pragi temni se hladna veža.
az ležim na skrajnem kraji tokave ne razprostej konjskej odeji, okoli so cele kopice komaj pokošenega, zaduš-ljivo dišečega sena. Bistroumni gospodarji razstali so seno pred hišami; naj se še nekoliko posuši na soln-ci, a potem na skedenj ž njim! To se bo sladko spalo na njem!
Kodraste otroške glave gledajo iz vsake kopice, čaposte kure iščejo v senu muh in žuželj, in ščene z belim gobcem valja se v zamotanih bilkah.
Plavoladi mladiči v čistih, podpasa-nih košuljah in v težkih odrobljenih škornjah šalijo se med seboj, ter svit-le zobe kažejo in naslanjajo prsi na voziček.
Iz okna gleda krogolična žena, sme-jaje se nekaj njih besed, nekaj njih hrup na nakopičenem senu.
Druga mlada žena vleče s krepkimi rokami mokro vedro iz vodnjaka... Vedro trese se in ziblje na vrvici in velike svetle kapljice cede se od njega Pred menoj stoji stara gospodinja v novej pisanej obleki v novih črevljih Veliki stekleni biseri vise v treh vrstah okoli rujavega suhega vratu; siva glava je obvezana se žoltirn rude-če-pikastim robcem, kateri nizko visi nad kalnimi očmi,
Prijazno se smehljajo starkine oči; ves njen nagubančen obraz se smehlja. Kakih sedemdeset, let mora imeti starka..., a še sedaj se vidi, da je svoje dni bila krasotica.
Raztegnovši zagorele prste desne roke drži lonec mrzlega, nepostanega mleka, katerega je baš iz kleti prinesla; stene lonsa pokrite so s kapljicami kakor z biseri. Na dlani leve roke ponuja mi velik kos še toplega kruha. — "Jej, pravi mi, ti novo došli gost! Na zdravje!"
Kar zapoje petelin in mirno zalilo-poče s perutnicami, njemu v odgovor počasi zamuka zaprto tele.
— "Hej, ta oves!" začuje se glas mojega voznika...
O zadovoljnost, pokoj, o obilnost svobodne ruske vasi! O "tišina in blagoslov!
Meni pa se dozdeva: Čemu nam sedaj tudi križ na kupoli svete Sofije v Carigradu, po kterem hrepenimo mi mestnil judje!
Meseca februarja 1878. » ♦ »
Razgovor.
raarhorn: — "Gosti oblaki pokrivajo zemljo... Počaja!"
Preide še tisoč let: jeden trenotek.
—	No in sedaj? — vpraša Jungfrau.
—	Sedaj vidim; tam doli je vse pisano in majhno. Vode postajajo sinje, gozdi se črne in sive so prsi nakopičenih skal. Okoli njih vse mrgoli hroščev, znaš, tistih dvonožcev, kateri niso še nikdar onesrečiti ne tebe ne mene.
—	Lljudje?
—	Da, ljudje!
Preide zopet tisoč let: en trenutek.
—	No in sedaj? — vpraša ungfrau.
—	Vidi se mi manj hroščev — zagrmi Finsteraarhorn: — jasneje je postalo tam doli; vode so se stekle; gozdi niso več tako gosti.
Zopet mine tisoč let: jeden trenotek.
—	Kaj vidiš ti? — govori Jungfrau.
—	Okoli nas v bližini postalo je nekako čisto — odgovori Finsteraarhorn, — a tam v daljavi, po dolinah so še naroge, in giblje se še nekaj.
—	A sedaj? — vpraša Jungfrau, ko je zopet minolo drugo tisočletje, jeden trenotek.
—	Sedaj je dobro — odgovori Finsteraarhorn, — povsodi je čisto, po vsem belo, kakom pogledam... Povsodi naš sneg, ravni sneg in led. Vse je zamrzneno. Dobro je sedaj in pokojno.
_ Dobro, odgovori Jungfrau. —
No sedaj sva se dovolj pogovorila starec. Sedaj zadremajva.
—	Le.
Velikanske gore spe; svetlo nebo spi nad zemljo, ki je nav eke zamolk-nola.
Februarja meseca 1878. * ♦
Starka.
Hodil sem po širokem polji, sam. Hipoma začutim za svojim hrbtom lahke, previdne korake... Kdt> neki gre po mojem sledu? . Ozrem se — in ugledam majhno zgubančeno starko, vso zavito v sive krpe. Samo strakin obrez videl se je iz njih: rumen, nagubančen obrez z dolgim nosom in brez zob. Grem k njej... ona se ustavi.
—	Kdo si ti? Kaj ti je treba? Si li beračica? Pričakuješ miloščine?
Starka ne odgovori. Jaz se pri-pognem in zapazim, da so njene oči obdane s poluprozorno, belkasto mre-nico, kakoršne imajo nekatere ptice, da branijo oči pred svetlo lučjo.
No, ker.ses tarka ni vzdignola ta tanka kožica ter ne odkrila zenica, sklepal sem, da je slepa.
—	Hočeš miloščine? — ponavljem zopet svoje vprašanje. — Zakaj ho-
doš za menoj?
Starka pa, kakor preje, ne odgovori, temveč se Ie nekoliko skrči.
Jaz zapustim starko, ter grem svojo pot.
In glej! zopt začujem za seboj te lehke izmerjne, da, plazeše se korake.
—	Zopet ta ženska! — dozdevalo mi se je. — Zakaj mi se jep ridružila? — V misli utopljen pa pospešim korake svoje. Brž ko ne ne zašla s pota, ker je slepa, zdaj pa gre po sluhu za mojimi koraki, da pride skupaj z menoj na svoje stanovanje. Da tako je!
Nekak nenavaden nemir polasti se mojih mislij: dozdevalo mi se je, da starka ne gre toliko za menoj, ampak da me vodi, ker me zdaj na levo, zdaj na desno meče in da grem jaz nehote za njo.
In vendar jaz stopam dalje... in glej! na samotnem tem potu črni se nekaj in se širi... kakor kaka jama... "Gomila"! zabliska mi se v glavi... Glej, kam me je vrgla F
Jaz se obrnem. Starka je zopet pred menoj... ona vidi! Z večini, zlimi, nesrečno oznanjujočimi očmi gleda na me... z očmi ptice ujede... Obrnem se k njenemu obrazu, k njenim očem... Zopet ta topa mrenica, ta slepi temni oblik...
Ah, mislim si... ta starka je — u-soda moja. Ta usoda,, katerej ne uide noben človek!
"Ne uide! Ne uide! — Zblaznel bi!.. Poskusiti morem!" in metal sem se sem in tja, na drugo stran.
Zopet stopam hitro dalje... Lehki koraki, kakor preje, šume za menoj, blizu, blizu!...
Pred menoj pa se zopet temni jama. In zopet se obrnem na drugo stran • In zopet ta šum za menoj in ta
(Nadaljevanje na S strani
Barvajte zdaj!

Naše cene so zmerne in blago najbol-še Imamo vseh vrst
za barvanje hiše zunaj in znotraj, za pod stene in strop, istotako za pohištvo. Imamo tudi vse vrste olja in varniša, kakor tudi čopiče in želez-nino.
Pennuto Bros.
Joliet, Illinois
808 Collins St.
a
i

Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah.
Potne noge
niso samo neprijetno razožaranje> ampak 6o tudi zelo škodljive zdravju. Potenje dela namreč noge boleče, da človek težko hodi; poleg tega pa dela notenie nocr tudi hud in
zopern smrad. Čemu bi si torej ne £ pomagali v tej zadevi, ko imate zato lepo priliko in hitro odpomoč? Kupite si
Severa's Foot Powder
(Severov Prašek za noge). Umijte si noge vsako noč z gorko vodo, zjutraj si pa nadrgnite s tem praškom po nogah, podplatih, petah in med prsti. Denite nekaj tega praška tudi v čevelj in v nogavico. Ta prašek je najboljše sredstvo za noge, če se vam potijo, če vas bolijo, srbijo, če so otekle in utrujene. Ta prašek dela, da so noge, čevlji in nogavice suhe. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena 25 centov.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace)
Kadar imate kaj posla na sodMču aH vložite tožbo zoper koga, ali hočete ii-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker t mano lahko govorite v materinem jeziku.
Uradne ure: jutro od 8.—12. Popoldne od 1:30—S. Zvečer po dogovoru.
Urad imam na:
321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), JqJiet, Ills.
ANTON STRAŽIŠNIK,
1219 Summit Street, Joliet, Illinol*
Karpenter in Kontraktor.
Stavim in popravljam hlie in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cm«. Vse delo jamčim.
Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO.
Primeni dobite vsako reč 20 odsto I ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam vse vrste amerikanske in starokraj-ske ure in zlatnino za vsako delo j i nSi n
SLOVENCI in HRVATI po celi Amsrffi.
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite meni kaj bi radi pa vam pošljem ceno. Vsaka reč vas koita 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
901 N Hickory St.	JOLIET, ILL
"Ne na Jugfrau, ne na Finsteraarhorn ni še stopila človeška noga!"
Vrhovi planin... Cela vrsta strmin visočin... Osrčje gora.
Nad gorami bledo zelene, svetlo, nemo nebo. Silen, hud mraz, tvrd, blisteč sneg izpod snega mole temne pečine z ledom pokritih vetrovih skal.
Dve gromadi, dva velikana dvigata se na obeli straneh nega: Jungfrau in Finsteraarhorn.
In Jungfrau pravi sosedu: — Kaj mi poveš novega?
Ti vi!T!š bolje! — Kaj je tm doli?
Nekoliko tisočij let mine; jeden tre-'Otek. In y odgovor zagrmi Finstel
waaaaaaaaa aaaaaaaaffi
a
NA PRODAJ!	a
-K
m m m
s	a
ffl	5000 acres in Florence Co. Wis- ffl
ffl	consin, close to town and rail- a
ffl	roads, cleared land $25.00 per ffl
ffl	acre- any size. Will build and ffl
ffl	fence, sell on time. Produce & ffl
ffl be independent.	ffl
ffl ffl
®	-W--ffl
IIIIIIIIIIIIIIIIIHHg
Oči pregledamo
Naočnike priredimo
Smith & McGuire
JEWELERS AND OPTICIONS | 32(1 Van Buren St, Joliet
D'ARCY BUILDING iimiiiiniiiiuniiiMiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHii
The Will Qomty National Bank
i
OF JOLIET, ILLINOIS.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vse-, 'ej postregli z najnižjimi trdnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebre,'desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogol Mi •• bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. ,T. LYONS
Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.

fflffiasaififflKffl sns® KfflKBSfiffl
K
is S H ffi
SI
Sfi
ffl
K
ffl
£
ffl
S
ffl
Homewood Coal & Yard &
M MIKAN, MANAGER
Tri ia iiint Premog
ter drva in kurivo
1624 Nicholson St, Joliet, 111. PHONE 1797W
«
ffl
w
ffl
s
ffl
m
Sk
Garn&ey, Wood & Lenuoii
ADVOKATL Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
John Grahek
...G-ostilniČar...
affismasi a s s k lsm® ssakaka
ffl SILAS C. HOPKINS ffl Real Estate and Insurance ffl 610 Woodruff Bldg. Phone 981 ffl	Joliet. Illinois
503 CASS STREET, JOLIET, ILLS.
BARVAMO
ZUNAJ IN ZNOTRAJ
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
PRODAJAM TUDI TRDI IN MEHKI PREMOG.
TELEFON 7612.
N. W. TELEFON 1257.
Stenski papir po 10c roll in več.
Barva za hiše po $1.95 galon in več. Vse barve.
Barva za Ford $1.25.
Najbolj*« ščetke.
Wise & Zupančič
200 Jackson St JOLIET, ILLS.
Chicago tel. 3399.
gostilničarja
TINO, ŽGANJE IN NUOOKE.
SOBE V NAJEM I LUNCH ROOM.
merikanski Sloyenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
božjega poslanstva je pa cerkev pretrpela rajši tristoletno preganjanje in rajši izgubila cela cesarstva in kraljestva, kakor pa da bi se udala krivičnim zahtevam in bi se prilagodial časom. Česar pa cerkev ni storila v teku 19 sfoletij, tega tudi dandanes storila ne bo. Ta ali oni pravi: "Jaz sem kristjan, toda spoved zametujem" — zopet drugi: "Sem katoličan, toda Rimu se ne vklonim" itd. Dragi bravec, kakšno krščanstvo bi bilo to! Kdor hoče biti pravoveren kristjan, mora verovati in spolnovati vse, kar je zapovedano. Jezus sam je rekel: "Učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal." Sv. apostol Jakob pa piše: "Kdor se v enem pregreši, ta je vsega kriv." To velja glede verskih resnic in glede spolnjevanja zapovedi, Kdor trdi, da je katoličan, ki pa po lastni svoji volji pripozna ali zanikuje, kar mo je ljubo in drago, tu je v veliki zmoti. Naloga cerkve je učitiv se ljudi, vse kraje in vse čase. Ona je torej od Boga postavljena učiteljica vsih krajev in vsih časov. Kdor bi trej zahteval, da naj se cerkv prilagodi časom, svetu, ta bi zahteval da se učenik prilagodi svojim učencem, to je, da uči ne le tako marveč tudi le to kar učenci zahtevajo.
"Dandanes je vse spremenljivo, vse napreduje, le cerkev je starokopitna." Spremnljivi so res nazori nekaterni-kov, toda prav to je dokaz, da ti nazori ne temele na nezmotljivi podlagi resnice. Resnične so besede papeža Pija IX, ki je reki: "Bolje je, da dobimo še en razkol več, kakor da zgubimo le eno resnico." Ali pa ni ta neodnehljivost cerkvi v kvar? Ne, nikakor ne! Ko se boji poležejo in se strasti pomire, tedaj narodi spoznajo koliko je vredna stalnost in neodneh-. ,	.... w_„t, I Ijivost sv. cerkve. Preganjanja so
,a„S,	I ^čina, od Kristusa zapuščena ded-
ščina sv. cerkve, so pa tudi njena slava, njena čast, njen ponos.
Izdaja ga vsaki torek in petek Clovensko-Amerišlu Tiskovna Druiba
Inkorp. 1. 1899. » lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol teta.$1.00
Za Evropo na leto..............$300
Za Evropo za pol leta...........$150
Za Evropo za četrt leta..........$1-00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj »e
poiiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
llth, 1913, at the Post Office 1 Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and tbe Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111
Advertising rates sent on application.
Inocencij, papež. Marta, dev. Ignacij Lojol, sp. Abdon in Senen. Vezi Petra ap. Pocijuncula. Na dan sv. Štef.
DESETA
NEDELJA ŠTIH.
PO BINKO-
Ošabno in prizirljivo obnašanje fa-rizejevo v tempeljnu napram ubogemu cestninarju, ki je v v-ej svoji pinižno-sti prosil božjega usmiljenja, nas spominja nekaterih kristjanov, ki zame-tujejo nekatere verske vaje in, ki iz strahu pred ljudmi trdijo, da je v katoliški cerkvi marsikaj, kar se ne vjema ve se sedanjim naprednim asom. Ti polukristjani vedno kličejo in trdijo, da ise je treba prilagoditi časom. Mi živimo — tako trdijo — v jako naprednih časih, v katerih se vse spreminja, je vse nestanovitno. Tej spremenljivosti, tej neustanovitnosti, tej— recimo — modi naj se prilagodi tudi kršanstvo. Kaj je na tem? Poglejmo!
Pravica in resnica, po kateri se ima ravnati naša vera in naše življenje, ste nepremenljivi.,Kar je res danes, to ne more in ne sme biti napačno jutri. Krščanstvo jc imelo zoper uvesti na svetu pravico in resnico, kateri ste bili pozabljeni. Krščanstvo je božje ustanova oločena v to, da popravi zmote in krivice, v katere je zabredel Adamov rod. Sv. apostol Pavel imenuje cerkev "steber in podlago resnice". Jezus .sam pa je napovedal, da cerkve nikdar ne bodo premagale peklenska vrata. Dolžnost cerkve je torej voditi vernike po poti pravice in resnice, ona ima voditi svet, ne pa svet nje. Kdor bi torej hotel, da naj se cerkva v bistvenih svojih venskih ali pa nravnih naukih prilagodi svetu, ta bi popolnoma prezrl božji začetek in božje poslanstvo cerkve. Spremenljiva je politika, ker jo vodijo .spremnljivi ljudje, Spremnljiva je veda, ki je odvisna od umstvenih razmotrivanj in raznih iskušenj; krščanstvo se pa v bistvenih rečeh ne spreminja, ker prihaja od Boga, ki je neizpremenljiv. Kaj pa so zahtevali v dobi preganjanja kristjanov rimski cesarji od prvih kristjanov? Da bi se prilagodili času, da bi zatajili Kristusa in molili malike. Kaj so zahtevali wrivoverci po vrsti eden za dru gim druzega kakor to, da bi cerkev odnehala glede ene ali druge resnice in da bi se prilagodila njihovemu nazi-ranju. Da bi se prilagodila cerkev novi dobi, je to zahteval Henrik VIII, to je zahteval Luter. V sveti svojega
"Ko bi se hoteli ravnati v vsem po naukih cerkve — trdijo nekateri — "bi trpel napredek in celi svet bi se spremenil v samostan!" V čem pa obstoji ta napredek? Morda v pokvarjenosti šeg in navad, v tem, da se streže strastem? To ni napredek, to ni prosveta! Sv. cerkev ne brani po štenega veselja, ono dovoli rada vse to , kar ni greh. Jezus sam se je udeležil pojedin in veselic, on se ni vprl, ko mu je spokornica z dragocenim mazilom mazilila noge. Tudi Jezus se je torej prilagodil vsemu, kar je bilo poštenega in dovoljenega. Krščanstvo dela ravno tako. Ne more in ne sme pa dovoliti n. pr. plesov, ki so naravnost nesramni, ali pa vodijo v nesramnost, noše, ki je podtakljiva, veselic, katerih si brez pijančevanja misliti ne moremo in gledaliških predstav, ki slave hudobijo in blatijo čednost. Sv. cerkev ne more odobravati knjig in tiskovin, ki so verskemu prepričanju nerazsodne množice nevarne. Ni res, da je svetost le v samostanih doma. Sveto se lahko živi v vsakemu stanu, pri vsakemu opravilu. Svet nasprotuje cerkvi, kakor je nasprotoval Jezusu; cerkev se torej ne more prilagoditi svetu.
ar ne spada v bistvu, to cerkev lahko spremeni in je spremnila. Kako stroga je bila n. pr. v starih časih postna zapoved, kako mila je dandanes. Bilo je svoj čas mnogo več zapovedanih praznikov, kakor jih je dandanes. To so nebistvene reči in glede tih -e cerkev rada prilagodi, ako je to vernikom v korist. — Gospa Stael je pisala svojčas: "Vera Kristusova je ali vse, ali pa nič." Kdor bi hotel pri-striči, prikrajšati, prilagoditi zahtevani sveta, ta bi ravnal jako nespametno in bi storil isto kakor ko bi jo zatajil in se oropal njenih tolažil, katere nam daje na tem svetu in plačila, katero nam zasluži v večnosti!"
REV. J. P.
Doma:
Pred jedjo si umij roke! Ne jej ne prevroče, ne premrzlo, ne prehitro! Jeje toliko časa, da je krožnik prazen! Po jedi si osnaži zobe in izperi usta!
Zunaj :
Jabolko -operi ali olupi, predno ga Ješ! Ne puščaj, da te drugi otroci ali od-raščeni poljubljajo na usta! Tudi ti ne poljubljaj na usta drugih ljudi! Ne devaj denarja v usta! Ne devaj v usta igrač drugih otrok, n. pr. piščak, trobent ali harmonik! Ne pljuvaj po tleh! Če hočeš zakašljati ali kihniti, deni prej robec pred usta! Če moraš pljuniti pljuni v izlivek ker se steka deževnica v zemljo.
Predno greš spat.
Umij si obraz, vrat, prsa, hrbet in roke! Vsaj enkrat na teden se moraš kopati in z milom dobro umiti celo telo!
O počitnicah.
Snažnost in skrb za zdravje ne poznata nobenih počitnic! Hodi pogosto na izprehod! Uči se plavati! Igraj se kolikor mogoče na prostem! Ne igraj se pa z otroki, ki niso ravno tako znažni kakor ti! Tudi se nei graj z otroki, ki vedno kašljajo in pljujejo! O počitniških potovanjih ti bo tvoj gospod učitelj prav rad svetoval! Ne pij ne vina, ne piva, ne žganja, tudi ne za šaloi Tudi ne pokušaj teh pijač, kajti za otroke so strup!
Po teh nasvetih se ravnaj vsak dan, po leti in po zimi, in ostal boš zdrav,' velik boš in močan, veselje in ponos svojim ljubim starišem!
bode to doseči posrečilo in da dosežemo je le od tega odvisno, da se vsak za se potrudi za pridobitev tega. kar bi koristilo vsim skupaj.
Ne bodimo leni, ne plašimo se za-mozatajevanja, pač pa storimo vse to, da z močmi in dobrimi lastnosti posameznika dosežemo to, da bode cel naš narod na dobrem glasu in upljivu. Če pa dosežemo to. -potem pride očitek: "ti si kriv" ob veljavo in rekli bodemo vsak posameznik je delal v dobro za celoto.
Torej z delom naprej in nikdar nazaj!
MIR BOŽJI.
Spisal Ksaver Meško.
IZ PARLAMENTARNIH GO VOROV.
Pomankanje in draginja mesa izha haja predvesem iz tega, ker se ljudj ne množe sorazmerno z živino. Jako važna panoga poljedeljstva je torej re ja živine, kateri se ima tudi za čast prištevati Da, gospoda moja, če va rujemo (mi) živino, varujemo tudi sebe.
* * *
Po mnogih blodnjah sem prišel sled njiič na gnojnico, ki me je dosedaj po polnoma zadovoljila; tudi masten smrdljiv gnoj mora vsakega človeka napolniti z veseljem. Gnoj in gnojni ca sta za umnega kmetovalca to , kar nektar in ambrozija za stare Grke. — Najboljši pa je in ostane masten krav-
jek,^ katerega vam ne morem dosti * * *
Nas poljedelce grize vsak dan druga uš, in k temu moramo še reči da in amen.
• * *
Kjer so živinozdravniki, tam so vendar tudi živinske kužne bolezni in kjer
so advokati, tam so pocesi.
» * *
Divja zajec napravi marsikaj, kar se mu ne more prepovedati; zato se to zgodi.
♦ * ♦
Kdor noče jesti, naj tudi ne dela! * * *
Že marsikdo se je vprašal po smrti: "Ali je bilo vredno, da sem sploh živel?"
NEKAJ DOBRIH NASVETOV NAŠIM MALČKOM.
Če hočeš postati velik in močan, moreš ostati vedno zdrav. Največ otrok zboli vsled nesnažnosti: kajti lc snažnost nam .čuva zdravje! Zato pa poslušaj in si dobro zapomni sledeče dobre nasvete, pa se tudi po njih ravnaj:
Zjutraj pred šolo:
Umij si obraz, vrat in roke! Osnaži si nohte! Oznaži si zobe in izperi usta! Vsak otrok mora imeti krtačico za zobe! Ne pozabi žepnega robca!
Na potu v šolo:
Hodi pokonci, glavo kvišku, prsa izbočena! Usta imej zaprta in dihaj samo skozi nos! Ne pljuvaj po ccsti! V veži si osnaži čevlje!
V šoli:
Sedi pokonci! Kadar listaš v računici, berilu ali zvezniku, si ne slini prstov! e griži svinčnika in peresnika! e vtikaj prsta, svinčnika ali peresnika v usta, nos in ušesa! e jej kruha, sadja in sladkarij, ko jih že drugi otroci obgrizli ali imeli v ustih! Ne pij z drugimi iz enega kozarca ali vrča t Čašo si prinesi od doma! Pljuvaj v pljuvalnik! Ne pljuvaj na šolsko tablo ali na gobo! Če prideš iz stranišča, si umij roke!
TI SI KRIV!
"Ti si krav!" — vsacega to zadene ker vask ima pregreške in pregreške. Če prašamo, kdo je kriv, da nismo složni, odgovoriti mora vsak rojak "Jaz -em kriv!". Da ne napredujemo,' kakor bi mogli, da smo si eden drugemu nevošljivi, da se ne izobražujemo, itd. NTa vse te očitke posameznik nima zagovora, pač trkati se mora na prsa in reči: "Jaz sem kriv!" Kakor trdijo posamezni deli celo telo, tako tvori posameznik del celote rodbine naroda. 1 n kakor zadevajo pogreški celote posameznika, tako zadevajo pogreški posameznika celoto. In ga pregreški posameznika zadevajo cel narod, to vidimo ravno pri nas in skušamo najbolj pri lastnem narodu. Če vprizori kak rojak rabuko, ali kar si bode, takoj
drugi narodi zvračajo in rečejo G.....
Austrian«! In če ima celi narod po-grešek, je prav gotovo, da ima zle posledice isti, ki je član tega naroda.
Če se hočemo spolniti, toje, da pripravimo na višjo stopinjo, tako moramo odstraniti najprej pogreške posameznika, da ne bode radi njih trpela celota.
V prvi vrsti mora vsak posamezen rojak opustiti zloglasno nevošljivost, ki toliko škoduje narodu na napredku. Kjer se je nevošljivost urenila, tam je edinost nemogoča in ravno ede-nist rabimo če hočemo priti naprej. Nevošljivost je pa needinosti največja opora in če te ne opustimo jc vse zastonj, da bi bili edini. Torej če nismo edini, zadeva krivda vsacega Slovenca in lahko mu očitamo vsakemu posameznemu "ti si kriv, da nismo edini in složni in da ni napredka."
Vidimo torej, da pogreški poedinega so velika škoda skupini, zatorej pa glejmo, tudi sami, da se spopolnimo, to je, da opustimo vse iste grde navade in razvade iz katerih izvirajo zle posledice za celi narod. Znabitf se
Vse dni svojega življenja sem z največjim hrepenenjem koprnel po enem — po utehi in po srčnem miru.
Ko vprem svoj pogled nazaj na prehojene steze svojega življenja, vidim za seboj križev pot. Vije > se daleč tja nazaj proti moje detinski dobi.' Ob straneh ceste stoje ciprese, in njihova žalobna tema jo senči. In glej, kakor daleč sega oko, vso stezo zre oškropljeno s krvjo mojega srca in omočeno s solzami moje toge.
Sam sem stopal po ti otožni poti, j sam nesel svoj križ: nikogar ni nikjer bilo, da bi mi ga malce privzdignil ter mi ga za hip pomagal nesti. Nikogar nisem nikjer srečal, da bi mi otrl pot in mi obrisal pekoče solze: med žalujočimi cipresami sem stopal kakor po neskončni stezi v deželi mrtvih kropeč jo s srčno krvjo in s oolzami dušne žalosti.
Na vsem tem potovanju sem z neizrekljivim hrepenenjem želel tolažbe in miru. Da bi mi kdo dal tolažečo besedico — večje bogastvo bi mi dal, kakor kraljestva zemlje. Da bi prišel vsako večnost le en trenutek, ko bi mi oni gles, ki me je silil naprej po križe-vem potu, velel: "Postani in odpočij!" ... A nikofi mru, nikjer tolažbe. Moja duša pa je s slednjo mislijo drhtela po tolažbi in miru____
Včasih sem pač ves nevoljen odložil križ kam ob pot in krenil raz to stezo. In komaj sem stopil iz mraka cipres, glej, kako žareče mi je zasijalo naproti solnce božje, lepo in veselo in srečno kakor deva ob poročnem dnevu. Pred zavzetimi očmi so se sprostirali cvetoči logi in gaji z božajočo senco, z belimi šetališči in napol skritimi počivališči. Vitke postave v dolgih, belih oblekah, tankih in prozornih, da so se belili izpod njih ki peči udi, so stopale po belih potih med svežim zelenjem. Gledal sem jih ter se čudil: čuj, kako radostno in brezskrbno zveni njihov smeh, glej, kako se bleste biseri v njihovih laseh, kako jim rde lica od notranjega ognja, kako jim mlade oči krešejo iskre ter se prešerno ozirajo naokoli. Njihove pesmi se združijo s smehom in veseljem zaljubljenih parov v čudežno harmonijo: himna srečnih in blaženih je to. Dozdeva se, da je večna, nikdar izpeta, glaseča se iz raja do konca sveta.
(Dalje prih.)
Kansas City, Kans,.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastelo in Jakob Juvanich. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričer. Millwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg(Cleveland): John Lekan. Pittsburgh, Pa.: George Weselich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo.: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Staunbaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelich. Valley, Wash.: Miss Mary Torkar Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Youngstown, Pa.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Uprav. "A. S."
DRAGINJA
na vseh tiskarskih potrebščinah je lina odkar je nastala vojna. Nekateri stvari stanejo po dva do tri in petkri' več, kakor pred vojno.
Naj bi to cenj. naročniki upošteva'1 in poslali naročnino točno, ker drugi1 če ni mogoče lista jim pošiljati. Seveda so naročniki vredni zaupanja, 1 to ne plača stroškov; treba je torej, d« vsak pošlje naročnino čimprej mOjgjr"
če ali vsaj ko prejme tozadevni op"l min, ker takrat je zadnji čas.

Pri prehladih
▼drgnite vrat la pršu, kukor tudi stopala • Dr. Rlchter-jevem
PAiN-EXPELLER
Učinkuje takoj olajšljlvo in prijetno.
Jedino pravi s varstveno znamko sidr*
35c. In 65c. t lekarnah in naravnost oa F. AD. RICHTER & CO. 54-80 Washington Street, New York, N.

WAR
Savings Stamps
CENA TEKOM JULIJA:
Ena znamka stane $4.18, poln certifikat z 20. znamkami pa $83.60.
Leta 1923 bo vredna ena $5.00. Kupite jin lahko vsepovsod.
Pri nas lahko kupite eno znamko ali več do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi.
Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in se 16 centi za priporočeno Vam pismeno poiiljatev znamk.
Pišite po nje na:
Amerikatiski Slovenec
1006 North Chicago Street JOLIET - - ILLINOIS
Lokalni zastopniki(-ice) "A. S."
Aurora, Ill.John Kočevar Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Bridgeport, O.: Pos. Hochevar. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kusljan
Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovich Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich Gilbert, Miren.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan. Iron Mountain, Mich.: Louis Beret. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin.
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
tla prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali p« pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
K
ROBT. T. KELLY. pr«d. CHAS. C. PEARCI
CE.ItaUr

• .
PRVI IN EDINI SLOVENSKI POGREBNISKI ZAVOD
USTANOVLJEN L. X805.
ANTON NEMANICH IN SIN
1002 NORTH CHICAGO STREET Garaža tta 205-207 Ohio Street, Joliet, Illinois
Priporočamo slavnemu občinstvu svoj zavod, kije eden največjih v mestu.
Na željo preskrbimo avtomobile za vse potrebe, zlasti la slučaje krstov, porok in pogrebov. Na pozive se posluži vsak Čas ponoči in podnevi.
Kadar rabite kaj v nafti stroki se oglasite all telefonajte. Chicago telephone «67* ali N. W. 344. — S\()J K SVOJ Ml !
—■■■■■■—■■■■■■■■«■«—Ml—■■■—■■■—I
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1*14.
Tzjbdinjknih bržavah skvisrntt amkrike.
Sedež: JOLIET, ILL.
Inlurp. T dri. 111., M. maja 19K Inkorp. t dri. Pa., 5. apt. 1*16
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vs«."
glavni odbor:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I- podpredsednik ........JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, IU.
H. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St, Pittsburgh, Pa.
Tijnik.................JOSIP KLE PEC, 1006 N. Chicago St.. Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St, Joliet, IU.
Blagajnik...................JOHN P ETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
nadzorni odbor:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, iii
\ K
0
finančni in porotni odbor:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. §?UA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC. JOLIET, ILL.
po Srbiji, Albaniji, Mekedoniji, Franciji, Rusiji in po strašnih ječah Av-stro-Ogrske.
Pa zopet: nismo protestirali. Naprej gremo! Fanatično verujemo y u-speh, ker pokreta Svetlobe ne more nihče zastaviti. Tekom štiriletne vojne smo videli mnogo brodolomov, slišali mnogo kletev, sarkazma ter grobosti, ali ono, česar nismo mogli izvesti v mirnem času, to baš sedaj v naj-kitičnejših časih polahko dovajamo v red in soglasje. Mi se namreč vidno organiziramo, imajoč "pred očmi kot vzor brate Čeho-Slovake. Jugoslavija brez krepkih političnih in ekonomskih organizacij je truplo brez krvnih žil. To je nam vsem vir življenja.
Tri naše moči v Ameriki so: Srpska Narodna Odbrana, Hrvatski Savez in Slovenska Narodna Zveza. V vseh treba, da bije le eno srce! To so naši sveti trije kralji, kateri se bodo poklonili nekega dnes plemenitimi darovi rojstvu jugoslovanskega Krista. Mi prostovoljci v daljnem svetu pošiljamo vroče pozdrave in poklon močni Slovenski Narodni Zvezi, katera se je tako sijajno izkazala na elevelandskem zboru.
Slovenci! Prejmite naše krepke in bratske častitke. Čvrsta organizacija je naš supreme lex! Vaše oči naj bodo uprte v Ljubljano, kjer nosijo sinovi
PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Penn-•ylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridruži' jo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo te moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte te lahko za $500.00 in $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrt-nine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije.
s. d. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker noče imeti »itnosti radi nizkih asesmentov.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj r kateri slov. naselbini v državi III. ali Pa. zeli navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obrne na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, IU.
Joliet, IU., 24. julija. — Društvo sv- Družine, št. 1, D. S. D., bo imelo v nedeljo 28. t. m., svojo polletno sejo na katero se pozivljejo vsi člani, ker na tej seji bo nadzorni odbor izdal Sv°je poročilo o poslovanju in finanč-nein stanjudruštva.
Na tej seji bo tudi volitev zastopnikov za 3. zborovanje D. S. D., ki se bo Pričelo v torek 3. septembra 1918 v Jolietu. Naše društvo je po ustavi deležno poslati 10 zastopnikov. Naj 1 se te volitve udeležili vsi člani, a bo društvo zamoglo izbrati si na-sPosobnejše može za zastopnike.
Sklepalo se bo tudi več stvari za dobrobit društva in D. S. D. Kdor 'zmed članov ima kaj na srcu in želi, a se njegova stvar in želja izvrši, naJ pride na prihodnjo sejo in izrazi fv°je mnenje, da bo društvo sklepalo naročilo svojim zastopnikom kaj i-na 3. zborovanju D. S. D. predaj Sati za večj; naprej^ jn pr0cvit "stva in organizacije. vnadi, da bode ta seja obiskana Po|noštevilno, ostajam
Z bratskim pozdravom,
Jos. Klepec, tajnik.
motivi patra zakrajška.
, . (Nadaljevanje s 2. strani.) KaJ bode
Jr t-
Žfal°St"e sadove bo rodila med Ne'., ^fanatična protiverska gonja.
Umn' S.°cijalisti 50 Pozabili svoj ne-c. 1 socijalizem in so bili samo Nem-
«aši	Vsi drugL Boljševiki in
Piti j°C1Jallsti so se dali tako zasle-svo'i i a S0 ^aj'li svojo lastno kri, du h lastni narod. Ne svobode naro-. temveč rapubliko! Raje nič, ako , l0. kar '
v usodnem trenotku z nami!
tlaialsko?
jaz hočem! Ali ni to iz-
J
očiT1?0; Sl0ve"sk° Uudstvo odpri svoje Desc,k [ami se! Iztrebi si iz svojih oči
dajalci.T"6*3 SV nasuli tv°j; iz"
, Ja,Cl! Spregelj! čuj, Wilson ti kli-JUgoslavija vstani! Vstani! Zdra-
ce
mi se! S»daj je čas, da vržeš od sebe tisočeletne spone sužnosti! Sedaj je čas, da se otrese svojih krutik rabelj-nov, ki so te morili tisoč let! Ne poslušaj sleparjev, ki so te slepili do sedaj in ki te še sedaj slepe in pomagajo tvojim rabeljnom, da te bodo obdržali še dalje v sužnosti!
Rojaki! Berite po raznih angleških listih, po raznih "magazinih" krasne članke, spisane o nas, o naših pravicah. Berite izjavo naše vlade, našega predsednika Wilsona, Lansinga! Vse to vam kaže da nam ponujajo svobodo. Vse to nas kliče na delo! Na noge! Žrtvujmo, delajmo! Brez žrtve, brez krvi, brez denarja, berz dela ni nič! Nikdar ne mislimo, da nam bodo svobodo prinesli na krožniku kakor dar! Ne mislimo, da nam jo bodo izvojevali samo bratje Hrvatje ali Sr bi. Ne, sami, sami moramo na delo, sami v boj! Slovenska Narodna Zveza je sprejela v svoj program vse točke, katere more podpisati kakor največji socijalist, samo ako pošteno misli, da, samo ako je rodoljub, tako du Odprla je vrata vsem- slojem, dala je hovnik, učitelj delavec kmet, vsakdo, v odboru vsem slojem enake pravice, enak dostop. Tu ni samo klika ene politične stranke, tu ni kaka klika fanatikov, tu so možje, ki so na vse pozabili, kateri so sprejeli za svoj princip samo eno: svobodo na roda!
Kot Amerikanci posebno pa še moramo iti za Zvezo! Zveza zastopa načrt vlade! Zveza dela v smislu programa te velike naše domovine! K-dor dela toraj z Zvezo, dela z ameri-kansko vlado, pomaga nji, pomaga njenim načelom in njenim namenom!
Na vsa druga izvajanja tega članka "Eksekutive" pa ne morem odgovarjati. Časi so preresni, da bi igrali pustne šeme ali da bi se zmerjali kakor kake branjevke. Sedaj je resen čas dela. Kdor hoče delati, naj dela. Kdor noče delati, proč ž njim iz naše javnosti!
Sapienti sat! Norcu pa itak nikdar ni dosti!
Rev. Kazimir Zakrajšek.
Slovenije na ramah neustrašenega dr. Korošca. Vse žene vrše plebiscit — pa da bi imeli potem mi moški ostati nevtralni! Hranite testament dr. Janeza Ev. Kreka v svoji duši, s toliko za-vesetjo in plamenom, s kakršnjo pije-teto čuvate sliko spomina svoje svobode, Vsi pricipi, izraženi v aprilski deklaraciji, so ljudski prncipi, znak kulture ne svetlobe. Brez njih ni miru, ni sreče, zadovoljstva in pesmi!
Otroci naši naj jih vsesavajo z materinskim mlekom. Mi smo ponosni z vami, Slovenci! Tri grla naj ore enim glasom! Mi smo veseli, ker vidimo, da kri naša ne bo pala brez plodu na pesek. Če postoji svobodna izamorska republika Liberija, mO|Ta brez kakih natezanj in tajne diplomacije obstojati kulturna Jugotslavija, zemlja srca, lepote, zavednosti in vere, taka, kakoršno narod sam želi.
Z veliko napetostjo zasledujemo vaše nadaljne korake.
Živeli zavedni Slovenci v Združenih državah in v bajni Sloveniji!
"Kdo on je, ki vstaja čez veke na dan?
Kdo ta je junak velikanski?
Poglejte v obraz mu, obraz vam je znan:
Ta narod je — narod slovanski!
Simon Gregorčič. Bizerte, Afrika, meseca maja 1918.
Prostovoljci jugoslovanskega polka.
ni
NOVICE IZ STARE DOMOVINE
IZJAVA JUGOSLOVANSKIH PROSTOVOLJCEV;
^VORITELJEM CLEVELANDSKE DEKLARACIJE.
t. Jugoslovanski prostovoljci v Bizer-Sl0v N?' POs1ali na Klavni urad kateri ;zr - . ® nasle<lnjo izjavo, v Pricipi yazaj0. POPolno solidarnost s <lelovanjaVeZe priznavanJe njenega
"'ilih^n ?ai" prihaiajo vesti od Vas
2animani lh oceona' a,i naie *at0 vam ,nje Se nič nc zmanišuje,
'iatno krL! ,aj' "prav pozno- Ponosu , , dopls' n"e solidar-C'evel* i °'n Zbora Slovencev v
iskoand8"a deklar«ija s Krfsko, POitula, m Dunajsko v*ebuje enake ate za reienje gordijskega voz-
EDINOST IN SVOBODO.
—»i
la jugoslovanske bodočnosti. Če se za ta vozel ne najde med zavezniki desnice Aleksandra Velikega, mi sami bomo z zamahom svetlega meča razbili klopko avstrijskih kač, divjih "kul-turtraegerjev" in megalomkanskih gospodarjev.
Velike so sence naših pradedov, svete so kosti naših prostovoljcev po celi Evropi, mučeniške so glave naših trpinov v domovini. Kdor ima oči, da gleda — je videl. Kadar nekdo od svetskih grmovnikov, brez ozira na naše gigantsko delo, na tisoče izjav in protestov, zahteva samo dokaze v krvi, ranah in mesu, treba, da ve, kako je že Jugoslavija dala s svojih prs cvet junakov, da se zlomi in raztepe
STAJERSKE NOVICE. (Dopis Slov. Narodu iz Celja 11. apr.)
Z obvezanimi glavami hodijo od Bele nedlje naprej nekateri od celjskih nemški junaki, ki so šli v Št Janž po batine. Nalašč so preložili za Belo nedeljo napovedani protestni shod v Celju na 14. t. m., da se je moglo čim več celjskih razgrajačev peljati v Št. Janž, pomagati podpirati ..sveto nemško stvar". Zanimivo je, da so med temi junaki tudi taki, ki so baje zaradi aprovizacij oproščeni. Ali to opro-ščenje velja tudi za razgrajanje in nameravano razbitje slovenskih shodov, je več ko dvomljivo, in bodo o tem vojaške oblasti.
V Slovenske roke je prešla graščina barona Wittenbacha v Kapli pri Vranskem. Kupil jo je posestnik J. Kokol.
20 letnico župnovanja slavi meseca maja g. Josip Šinko, posestnik in župan v Središču, kljub svoji vsoki starosti še vedno trdna korenina. Vrlemu narodnjaku in zasluženemu možu, ki je z oblastmi izvojeval nešteto bojev za pravice slovenskega jezika, naše prisrčne častitke ter še mnogo veselih in zdravih let ob nujni kapljici iz ljutometrsko-ormoških goric!
Živila iščejo naši glavarji in ozož-niki po vlakih. Na Pragerskem, v Celju, Zidanemu mostu, itd. ter po vseh južnoštajerskih železniških progah se potnikom preiskujejo prtljaga in odvzemajo živila, osobito ubogim Kraševcem, ki bi si radi — ko so se po dolgih letih vrnili v domovino — posejali svojo otl granat razorano zemljo; kar si ti reveži nakupijo pri nas na Slov. Štajerskem,dobe d kmetov iz usmiljenja in narodnega sočustovanja od onega bornega dela, katerega jim je pustila oblastvena in vojaška rek-vizicija. Da se pa odzvema ljudem, ki spravljajo živila od nas, da jih v Tustu in drugod za naravnost neza-slišen denar prodajajo, ki toraj delajo za svoje žepe raču ubozega ljudstva, proti temu nimamo nič. Kako je bilo na primer mogoče,— da so gališki židi na Blagovni v jeseni nakupili od kmetov v šentjanžki in ponkovski o-kolici po 50 k škaf pšenice, v Trst pa prodajali po 300 kron? Zakaj pa takrat niso pristojne oblasti posegle v-ušesa?
Malik, znani vsenmeški kričač in hujskač vparlamentu, katerega so Rusi predmeseci izpustili iz ujetništva vsoke starosti, je sedaj izobčen iz občestva schoenerijansko- vsenemških svetnikov. Tako v saj poročajo nemški časniki, da mu je pisal "Allduet-scehr Verein fuer die Ostmark", pismo, naj javno izpove, da če prisega na Schoenerjevo zastavo in če obsoja "slabotno postopanje" poslanca Ira ter odpad dr. Jacgera Wiesta. Malik na to pismo ni owgovoril. Sedaj mu navedeni "Verein" poroča, da mora smatrati da se (Malik) ne priznava
vec k 'Gesinnungsgemeinschaft" pod Schoenerjevem vodstvom. Tako so Ba torej iz Schocnerjevih nebes pah-mli, kar je pa sicer za nas vseeno, kajti vemo, da bo ta 60 letni buršak povsod gonil isto prostaško in kričečo protislovensko politiko, kakor prej.
Iz Gorice. Neštetokrat se je pisalo, da beži v Gorici sami in v celi okolici nebroj eksplozivnih enovi. Nevarnost vsak dan večja, kajti ko bo trava zrastla in zakrila te vražje snovi, ne bo naš kmet več varen stopiti na svoja polja in travnike. Žalibog se še danes pravi približno 20 dečkov in de klic poškodovanih po eksploziji račnih granat in rakat. Tudi več vjakov je bilo že močno poškodovanih. Ali ni že skrajni čas, da se naša zemlja očisti teh snovi? — Na državnem kolo dvoru povsod stražijo samo nemški napisi. Gospoda pri državni želez niči še noče razumeti, da teče ta železnica po izključno slovenskih tleh. Mogoče, da se bodo spet drznili imenovati naše vasi s spakedrankami "A-uzza", itd. Tudi na južnem kolodvoru se še šopiri napis "Goerz — Go-rizia" — Eksplodirala je municija v neki kavarni v Grojni pri Podgori. Detonacija je bila silna. Nesreče ni bilo. — Na razrušenem goriškem pokopališču so našli izpostavljeno novo-rojenod ete. Brezsrčne matere še niso izsledili.
Smrt na begunci. Danes so pokopali v Ljugljani Blaža Špacapana, posestnika iz Renč. Star pe bil 72 let
V lika tatvina vina v Trstu. Deset sodov vina so bili 9. t. m. odpeljali tatovi iz skladišča trgovca Frana Mai-nentija v ulici, Ecconomo. To vino so potem v ulici Barriera zvečer skla dali v buffet M. Kuzmaniča. Dva *o-darja sta to videla, ali ker nista islu tila, da bi bilo vino ukradeno, sta jih pustila v miru. Drugi dan je policija pri Kuzmaniču aretirala tatov vina, ko so ravno preštevali bankovec. Vina je bilo 24 hektolitrov za 15.000 kron.
Pasje meso. — "Naše Jedinstvo" po-roča: Bedna obitelj Z. v Splitu živi skrajnem pomanjkanju. Oče je pri vojakih, družina nima nikake podpo re, da bi si mogla kupiti mesa, zato pa je nekega dne ubila svojega psa, ga posolila in pojedla.
Umrl je v bolnišnici pri sv. Ivanu pri Trstu poštni uradnik g. Lovro Sancin, iz Skadnja, . V Trstu je umrl ognjičar Karel Medvešček, 28. bat, rodom Tržaščan.
val od vas... Vi ste jako zaostali. Znanec se je prestrašil — in bil je vže tedaj jednacih mislij, kakor butec.
—	Kako krasno knjigo sem danes čital — pravi mu drug znanec.
- Za Boga! vzklikne butec. Ali vas sram? Ta knjiga ni nič prida; vsi so vže davno mahnoli z roko nanjo. Vi tega ne veste? — Vi ste jako zaostali.
I ta znanec se je prestrašil — in butcu pritrdil N. N., — govoril je butcu tretji znanec. — Da v istini plemenito bitje!
Za Boga! — vzklikne butec. N. N. je znan malopridnež! Vso svojo rod1 bino je oropal. Kdo še tega ne ve? Vi ste jako zaostali.
Tudi tretji znanec se je prestrašil in pritrdil butcu ter izneveril se svojemu prijatelju. In kogar kali in kar koli so pri butcu hvalili, na vse je imel jeden in isti odgovor.
Le v časih je dostavil očitaje: — Tedaj vi še verujete v avtoritete!
"Čmeren človek!" začeli o njem go-oriti njega znanci. "A kaka glava!"
—	"In kakšen jezik!" dostavili so drugi. "O, on je talent!"
Končalo se je s tim, da izdavatelj nekih novin ponudi butcu kritični del.
In butec je kritikoval vse in vse, prav nič ne promenivši ne svoje navade, ne svojih vzklicev.
Sedaj je on, ki je nekdaj kričal zoper avkoritete — sam avktoroteta — mladeniči pa ga spoštujejo in se ga boje.
In kako bi drugače, ubogi mladeniči.
Če prav se ne spodobi, — da govorim v obče — spoštovati ga... no, ako ga sedaj nes poštuješ, — si tudi ti človek, ki je zaostal.
kako življenje imajo butci mej mavžami!
Meseca aprila 1878.
jo je

PRIMORSKE VESTI (Slov. Narod, 13. aprila.)
Goriški deželni odbor zopet v Gorici.
Goriški deželni odbor prične 16 t m zopet uradovati v Gorici "Begunski oddelek goriškega deželnega odbora" bo uradoval še nadalje na Dunaju.
Županstvo občine Sovodnje poroča,
da se s 15. t. m. zopet preseli v domačo občino, kjer bode od tedaj naprej poslovtlo.
Prepričan dokaz.
Ona: "Ti vedno trdiš, da me ljubiš; ali ti smem tudi zaupati?"
On (kramar): "Zaupati? Ako mi zaupa Petričič, ako mu zaupa Souvan in ako mi zaupa Mayer mi moraš tifdi ti zaupati."
Slavljenec.
'Kako sted anes radodarni in veselil" .
Zakaj bi ne bil, saj sem danec slavljenec."
"Tako?"'
"Danes je ravno 25 let, od kar mi je moja žena — ušla..."
Navadno tako.
Bronson je šel v Evropo zaradi svojega zdravja." "Kako pa je prišel ob zdravje?" "Pridobivaje denar za potovanje v Evropo."
Da se čuva razburjenja.
Zdravnik: "Dragi prijatelj, pregledal sem Vas in nič drugega Vam ni-nam povedati, samo: da se čuvate vsakega razburjenja."
Bolnik: "Hvala, gospod doktok. Ko--liko sem Vam dolžan za pregled?" Zdravnik: "20 kron." "
Bolnik: "In Vi še pravite, naj se čuvam razburjenja?!"
Preodkritisrčnica.
Gospod: "Gospodična, ali bi mogel govoriti z gospo mamko?"
Dekle: "Ali to se razume; mamka že na to čaka!"
za kratek čas.
J
111SSSS1S1SI1
Moderna ljubavna izjava.
Ona: "Pa me bošnosil vse žive dni na roki?"
On: "Smešno, na roki — vozil te bom v aeroplanu!"
Zadnja stopnja.
"Smatrala sem vedno tega Teecha za bebca, ampak zdaj žg vem, da je." "Ali te je morda zasnubil?"
Amerikanski humor.
Dva amerikanco, prijatelja, sedfta v gledališču. Po predstavi opazi prvi da mu manjka ena izmed dveh njego vih denarnic. Prijatelj se skuša hitro opraviti, da on ni tat, nakar mu prvi odvrne šaljivo:
"Prav rad ti verjamem, da nisi tat, saj mi je vendar ena denarnica še o stala."
Razlaga.
Sin: "Oče. kaj pa je to: barantija Oče: "Zapomni si: barantija, to je denar drugih ljudi."
Zagovoril se je.
Prijatelj A je dražil in begal svoje ga prijatelja B, kolikor je mogel.
B: '"Beži no, beži, kaj se boš delal iz mene — norca!"
A: "O jej, koliko norvec se pa da napraviti iz tebe!"
B (v naglici): "Več že, kakor iz te be!"
POEZIJE V PROZI.
(Nadaljevnje s 3. strni.) grozna podoba pred menoj.
Tn kam se nisem metal, kakor zajec, kadar za zapode?... vse to vže! vse to vže!
—	Postoj! mislim si! — Prevariti jo hočem. Nikamor dalje ne pojdem! — in usedem se za trenotek na zemljo.
Starka stoji zadaj, dva koraka od mene. Jaz je ne slišim, le čutim, da je tudi ona tu. Na jedenkrat pa zagledam: ta črna podoba za menoj plava, leze proti meni!
Bože! Jaz se ozrem nazaj... Starka gleda naravnost na me — brezzoba nje usta pa so skrivljena na smeh!...
—	Ne uideš! —
Meseca februarja 1878. * * ♦
Butec.
Živel je na svetu butec.
Dolgo časa živel je veselo, kmalu pa pride do njega sluh, da povsodi slovi neumneža.
Butec je osupnil in začel žalostno misliti o tem, kako bi prečital te neljube govorice?
Nenadna misel zasveti slednjič njegov temni um... On pa, ni malo obo-tavljaje se, začel jo je takoj izpolno-vati.
Na ulici ga sreča znanec, kateri začne hvaliti znanega slikarja.
Za Boga! —vzklikne butec. — Ta slikar vže davno dejan v arhiv... Vi tega ne veste? — Tega nisem pričako-
Ženska.
Najboljša je tista žena, o kateri se ničesar ne govori; slaba je žena, o kateri se mnogo govori; najslabša je tista žena, ki sama preveč govori.
O ti otroci.
Anica ima napraviti naslednjega dne izlet. Zvečer moli v posteljici: "Daj ljubi Bog, da bo jutri deževalo!"
"Kaj pa ti pride na misel?" vpraša mati začudena.
In Anica odgovori, kakor da se razume samo ob sebi: "Saj Bog tako zmeraj ravno narobe naredi!"
V Varšavski gostilni.
Ko so v Varšavi še Rusi gospodarili, je zadela tudi to meso prepoved alkaholnih pijač. V neko gostilno pride gost, pa zahteva kosilo. Stražnik mup rinese, kar se je dobilo. Gost bi bil rad tudi nekoliko pijače. Toda natakar se brani češ, da je prepovedano. Čez nekoliko časa se mu približa natakar zopet, pa mu reče, naj bi šel k telefonu. Tujec se čudi, ker nikogar v mestu ne pozna. Kdo neki bi ga klical. Natakar vztraja, da mora sam iti k telefonu. (Za pogovore pri telefonu je navadno prirejena mala govorilnica, ki se zapre, da je moč razumeti, kaj se po telfonu sporoča.) Tujec gre, pa ke kmalu vrne, si briše brke ter praša natakarja, če bi mogel še enkrat telefonirati...
V računu je našel pa sledeče postavke: KcSsilo 1 rubelj; za dvakratno telefoniranje 1 rubelj.
V lekarni.
"Prosim praškov za bolhe." "Za koliko?"
"Kaj jaz vem — najmanj za sto!"
par
Drago pohištvo.
"Tvoj gramofon je pa res fina stvar ca."
"Toda presneto draga; ne leto me stane celih 120 kron." "Kako to?"
"Gospodar mi je stanarino za toliko
zvišal!"
Vspeh.
"Ne zamerite, prijatelj, da vas nekaj povprašam! Za svoji hčerki, kise učita peti, plačujete kar po štiri krone na uro? Ali ima to učenje kak vspeh?"
"Mislim da: Glejte, sosedovo hišo so lani cenili na 70,000K — letos sem jo pa jaz dobil za 50 tisoč kron. Ali ni to lep vspeh?"
Brzojavka.
Živinski kupec Govedina kupi an oddaljenim sejmu dva para volov. — Zvečer pa brzojavi svoji ženi tako-le: "Ljuba žena, ne morem priti danes domov, — ker ta vlak ne vozi volov."
Pri zdravniku.
Postaren mož, ki je že večkrat iskal pomoči za svoj bolno nogo: "Gospod doktor! Kako neki je to da se kar ne mara obrniti ni bolje?"
Doktor.: "Ja, moj dragi, to stori starost."
Moi: "To pa že ne, gospodd; moja leva noga je prav toliko stara kot desna, pa ji nič ne manjka."
Ta je pa tudi debela.
Švrkarjev Jože, ki je bil svoj čas v Ameriki, je pfavil, kako debeli hrasti tam rasto.
"jaz sem enega že dva dni sekal." — pripoveduje — "in ko se le nič ne nagne, grem nekoliko pogledat, kakd dolgo bom moral še sekati. Ko pa grem okoli debla, zagledam na nasprotni strani tudi enega sekača, ki je že tudi dva dni sekal, pa celi čas se nisva videla, in ne slišala. Zdaj si pa mislite, kako debel hrast je bil to!"
Eden izmed mnogih slučajev.
Mr. F. T. Lapitz, Britt, Iowa, piše: "Ker aabim Trinerjevo Grenko Vino že 12 let, ne morem priporočati boljšega zdravila, kakor je ravno Trinerjevo, posebno za družinsko rabo je neobhodno potrebno." V tisoč in tisoč druzih družinah se to stično potrjuje.
To ni pijača, negozdravilo, ki se mora jemati po navodilu, in kakor se je izrazil Mr. D. C. Ondshorn, 26. nov. 1915, kemist zdravniškega oddelka za State West Virginia, se mora vštevati med medecinskimi izdelki. Ako trpite z zapahnjenjem, neprebavo, g'avobol-om, turobnostjo, nervozno-tjo, splošnim oslabljenjem, se smete zamašati na to zdravilo. Cena $1.10 Po lekarnah. Trinerjev liniment je najbolje z-dravilo proti revmatizmu, nevralgiji, putiki, spahkom, oteklin, itd. Po lekarnah 35c in 65c, po pošti 45 in 75c. — Joseph Triner Company, 1333—1343 S. Ashland Ave., Chicago, 111. —Adv.
gEaBaaBBaBaBBBaaBaaaBBBBBBBaaaaBBaBBaaB Teodora pa zve, da je utekla — in
g! i
i g
g g gf
g g
M
ar
Pod svobodnim solncem
Povest dLec^nllci dedo^r SPISAL F. S. FINŽGAR (=
ll
D
0
gi
sfflaBaaaaaBBaaaBaaasaaaaBasBBBaaBaaaaaaa
(Dalje.)
In danes je Azbad vstopil nenado ma pred zaveso despojne s ponosnim korakom. Vsi so vztrepetali, vsi se poklonili in povfesili oči. Magister equitum je korakal med njimi po nosen, z dvignjenim čelom. Prav tikoma vrat si je pritegnil oblastno z nogo krasen stolec in sedel najn da se je vslu snop solnčne luči na • njegov zlati oklep. Od bleska je za ščemalo zavidljivce po očeh in srce se jim je skrčilo v prsih. Zakaj Az-badovi značaji pogledi so oznanjal zmago.
Preteklo je komaj nekaj trenotkov ko sta dva evnuha dvignila zaveso in mu velela vstop k despojni v zlato dvorano. Zavesi sta sestrnili, pogledi vseh nevidni prosto qH-zo gledi vseh čakalcev so se zapletli v rese in prodirali skoznje v nevidni prostor. Vsi so čutili, kako je trčila koleno na tla, tako je tiho šumelo po preprogi, ko se je magister equitum bližal despojni.
Ko ošabni palatinec, ležeč po dolgem na tleh, poljubil drobni biser no koncu svilnega sandalčka, se je dvignil na koleni:
"Sveta despojna! Najnerevnejši hla pec prosi milosti!"
Teodora je z drobno roko trčila ob zlato naslonjalo v znamenje, da naj govori.
"Prihajam kot grešnik, vračam se kot izgubljeni sin..."
Teodori se je razlila tiha slast po licu. Zagledala se je v zlato sfingo, na katero so se vsipali žarki skozi blesteče fenicijsko steklo.
"Prihajam, da poravnam nekaj svoje krivde. Epafrodit, žlahtnik peklenskega psa Cerbera — je pokopan v morju!"
Azbad je komaj vidno obrnil oči pod trepalnicami, da bi razbral vtisk te novice na obrazu Teodore.
Ona ni obrnila pogleda od sfinge. Z belimi, prozornimi prsti je zatre-pala po naslonu in rekla:
"Lažeš!-Grk ni tako nespameten! Ne verujem!"
"Pri sveti Trojici, pefekt Rust)ik iz Topera ga je videl, kako se je po-greznil z ladjo vred v morje!" Teodora še ni okrenila glave. "Tedaj je poblaznel!" "Prokletstvo Kajnovo ga je tiralo v smrt!"
"Naj mi osveti I.ucifer! Sicer ne veš ničesar!" "Našel sem Ireno!" Carica je vztrepetala. Kakor bi jo prešinila ;krivnostna iskra, se je obrnila proti Azbadu. Črne oči so se ji zasvetile sredi široko razprtih vek.
"Ireno? Privedi jo takoj — pred de-spojno!" "Ni je še v Bizancu, prejasna!" "Kje torej? Po-, njo!" "V Toperu pri stricu — prefektu Rustiku!"
Teodora je dala znamenje. Suženj je prišel, razvil kos pergamenta in omočil trst.
"Rustik je v Bizancu," je omenil boječe Azbad. "V Bizancu?"
"Prišel je sporočit o smrti Epa-froditovi!" "Se ni še vrnil Flavij?" "Vihar je bil nevaren brzojadrni-c(!"
Todori je obkrožil ustnice škodoželjni smehlaj — in izginil, ko se
Vedel je, da so se mu z današnjim dnem zot odprla vrata do Teodore Kljub temu pa nib il zadovoljen. Ni ga grizlo, ker je bila despojna tako hladna, ni ga bolel trn, s katerim ga je pikro zabodla, ko mu je rekla, da je on nevaren jastreb za golobico Ireno. Začutil je nenadoma v srcu drugega črva, ki se je zbudil in kljuval, da mu je palo po žilah. Zagorela je tista tiha iskra, na katero je sicer na valil gomilo prokletstva in sovraštva raskošni palatinec, pa je ni ugasil. Ka kor se o tihi polnoči sredi smradljivega močvirja izza ustudne golazni naen krat ukreše plamenček, zatrepeta pla sno nad sluzasto vodo in razsvetli i noč zagrebeno ostudnost, tako je za-plapolala ta iskra na d Azbadovim srcem. Obdala ga je bolj z grzo kakor radostjo. Nad vse dvorjanice, nad vsako gizdavo hotnico se je dvigala naenkrat Irena, kakor plamenček nad močvirje in razsvetlila s svojim žarom kalužo, po kateri je brodil Azbad. Dav no je že zaigral vero v poštenje, v značaj, v resnico. V jezikom je klical Krista, v srcu je žrtvoval malikom. Ali danes je dihnila despojna v nje govo dušo in razpalila žar, kateremu ni vedi imena. — Roke je snel izpod glave in jih skenjene priitisnil na čelo.
Ali sem ljubosumen na Ireno? Kaj jo še ljubim? — Ljubim? Ali nisem že davno izstrošil zadnji nihljaj srca, ki bi mu utegnil reči — ljubezen? Ljubezen — fanto. Užitek — ras-
nica. — In Vendar---"
Azbad je planil iz ležišča in hodil nemirno po marmoru. V srcu je čutil vulkan. Kakor neprozorni valovi se je dvigalo nekaj iz prsi in pljuskalo v njegovo glavo. Iskal je skale v teh valovih, da bi vrgel sidro, iskal jo je — in ni jen ašel. Gledal je na velo-vih Ireno, katero muči na smrt maščevalnost Teodore. Iz valov je bleščal njen bledi, solzni obraz, uSehle roke so segale po penah in se lovile za nje — tonile in se pogrezale v brez-danje v globino. Zdelo se mu je, da kliče Irena, na pomoč, da je izrekla s tiho udanostjo njegovo ime in ga o tila, naj se spomnil jubezni, katero ji je nekdaj prisegel ter naj jo ot-
m£.---
Razburjen, omotičen in razdvojen se je zgrudil Azbad na trdo ležišče, veke so se strnile, vihari sen je zagrnil čezenj peroti...
Drugo jutro je sedel truden ob mizi V obraz mu je svetilo solnce. Na o-i brazu mir, kakor gladina tihe Propon-te. Odmaknil je roko d glave, udaril krepko po mizi in se. glasno sasrhe-jal samemu sebi.
"Nisem pil — in vendar sem bil pi jan snoči! Smešno! Človeku zavre kri in iz moža se rodi zaljubljen deček. Pomni, Teodora! Tudi hlapec zalire peni po polni skledi. Ostanki so pa za pse. — Irene ne dobiš — ona bo moja. — Golobico si otme za večerjo jastreb in zob — lisice!
Azbad je zagrebal prste obeh rok v razmršeni neiimite iti nemaziljene lase, zaklopil oči in se zamislil ob mizi. Sužnja Melita je prinesla zaju-trek na srebrnem plošču: sadja, sirovega masla, sladišč in zavretega vina. So parne meglice so kipele iz pozlačene vinske čaše. Melita jes tala ob Azbadu kakor svečanica pred malikom,
je prehitel prefekt.
'Sporoči torej prefektu, da takoj odide i ji privede Ireno. To je odločna volja despojne."
"Prefekt je — stric — in kri je kri! Ko bi presveta poslala mene, nevrednega hlapca, po Ireno!"
"Jastreba po golobico! — najprej se nasiti despojna — morda ostane tudi grižljej za hlapca! — Rustik pojde po njo!"
Carica je zgenila z drobnim sandalč-kom, Azbad ga je poljubil in odšel.
TRINAJSTO POGLAVJE
Sužnja Melita -e je bridko varala, ko je venčala kabulik svojega orla z rožami in potresala z dehtečim žafranom. Azbad ni prestopil praga tisti večer.
o se je vrnil od Teodore, je poiskal najprej Rustika, katerega je zadovoljil in nalagal, da mu je pot v Bizanc uglajena. Zakaj despojna ne pazabi nik •dar, da ji je prvi sporočil o Epafro-»litn in obljubil Ireno njemu, kar ga je že dolgo srčna želja despojne.
Prefekt je bil zadovoljen in je šel v pretorij iskat znancev, katere je povabil v Zeuksipove kopeli na bogato večrjo.
Azbad je pa legel dom'a v pisarniški sobi na trd otoman, prevlečen s kravjim usnjem. Koke je sklenil pod glavo in se zazrl v stropy pod katerem je vodila solnca.
je spomnila Flavijeve žalosti, ker ga ( kateremu žrtvuje kadilo. Vročina je iz
puhtevala iz vina, magister equitum >e ni Uganil. Meliti so se dvigali razburjeni prsi, odložila jc zajtrek na ka-menito mizico, pristojila k Azbadu in se dotaknila z belo lehtjo njegdve roke. Vztrpetal'je, dvignil glavo, se o-zrl in je^no velel: 'Proč! Miruj!"
Udana sužnja, ki ga je blazno ljubila, je molče odšla; pred vrati se je se-sedla in na rdeči kamenček v mozaični zvezdi so tekle njčne solze...
Dolgo ni še ganil general pala-tincev. Zajtrek je omrzniil nedotaknjen na mizi, pred vrati je zastonj pritiskala Melita uho na zavese, kdaj se zdrami iz težkih misli njen sokol.
Naenkrat je pa planil Azbad od mize. Vse niti kovanega načrta so se združile v tesen vozel, problem jc bil rešen.
"Tako se zgodi! Hlapec bo obedoval, despojna bo pogrešala drobtin! — Torej jaz ne smem po njo. — Pojde Rustik. Naj gre.! — Jaz pa napišem Ireni list — dobim tečaka in ga odpošljem še danes. Razodenem ji načrt Teodore, prisežem svojo ljubezen — ponudim ji denarja, da ubeži, preden se vrne stric. Dam ji naslov v Adrianopl na prijatelja — odpovem se vsaki želji — zarotim jo pri svetem Trojstvu, da sem storil to iz gole ne-samoprodne ljubezni. — Irena se zboji dvora, verjame meni — in ko b<o pri prijatelju — bo kmalu tudi pri meni!
Aurora quatlrigo mladega
jaz bom imel priliko, da se ji osvetim, ker ni zaupala meni!"
Takoj je sedel in pisal list Ireni. Popoldne je že dirjal zanesljiv tekač s pismom in denarjem iz Blzanca po Solunski vesti v Toper.
Rustikovo poročilo o Epafroditovi smrti je vznemirilo ves Bizanc. Senatorji so na forih glasno govorili o sarašni božji usodi, ki je gotovo zalotila žalivca svetega despota in šutar-ja naroda zoper despojni. Z najživali-nejšo domišljijo so prekašali drug drugega, ko so slikali, kake muke je pripravil satan nad nu pekla za tega izdajavca krščenikov in branitelja barbarov. Kadar so pa sedeli doma za dobro zapahnjenimi vrati, so iskreno pomilovali njegovo usodo in premnogi kratko in malo niso mogli verjeti, da bi bi šel Grk sam v smrt. Zato so na trgu še glasneje širili javno mnenje o njegovi pogibeli.
Še veliko večje je bilo zanimanje za bogatega Epafrodita po nizkih ta-bernah ob Zlatem rogu, kjer se je zbirala množca. Tudi ta je na glas klicala Luciferja, naj zakuri največji kot za Grka. Ob pozni uri pa, ko so sence sumljivih dvornih ovaduhov po-izginile, so se nagnili v stisnjene kroge preko lončenih vinskih vrčev in z napol pogltnjenimi vzkliki kleli U-pravdo in častili Epafrodita-svetnka na zlatem toun,bzlrirogkdkek zlatem tronu, blizu same svete Sofii-je, v nebesih.
Ob takih pogovorih se W zbudilo vnovič veloko zanimanje za Slovena Iztoka. Z napeto radovednostjo so pričakovali novic od sevra in stavili med seboj, je-li Sloven utekel, ali ga je dohitela konjenica preganjavcev. Pozabili so ob tem celo na vojsko v Italiji; generala Belizar in Mundus nista bila predmet toliko govorom kakor Iztok. Nobenega ni bilo med barbari, ne med sužnji in celo pri vojakih ni bilo nikogar, ki b prvoščil Iztoku, da bi ga pritirali nazaj v Bizanc. Marsikdo je zastavil zadnje statere za Iztoka samo vsled iskrene želje, da bi utekel preko Donave.
Nad tm nevarnih vulkanom, kateremu je v srcu vrela nezadovoljnost in sovraštvo do despota, je sedel visoko v svoji palači Upravda in pisal za vojsko nočindan prefktom nve davke za vojsko "in za stavbo cerkve sv. Sofije. Cele tolpe lačnih posetnikov, ki so pustile zemljišča, so se nateple v Bizanc ali uskočle preko meje k sovraž-niko cesarstva, ker niso mogli zmagati davka. Udanosti, ljubezni zvestobe ni bilo nikjer. Vse se je klanjalo, vse klečeplazilo, srca pa so gojila same kletve in upor.
Zato je zašumelo mesto v skrivni radosti, ko so se vrnili vojaki, ki so zasledovali Iztoka. Vse taberne so bile nabite, na forih je bilo stebrov-jc preozko, da bi sprejelo vse množice odličnjakov.
"Utekel! Utekel!" je šlo skrivnostno pd ust do ust. Na glas pa so donele kletve in se dvigale pe^ti ter žugale severu z novim Hilbudijem. Vojaki, ki so šli čez hem za bežečim Iztokom, so bili svobodni gostje, pri vsaki družbi. Stokrat so s ilnim pretiravanjem ponavljali v grozotah, katere so videli v Trakiji in po Mesiji. Pripo-' vedovali so, kako strašno je gospoda-ril bežeči Sloven, razdiral kastele, u-žugal cele legije, naropal orožja in blaga, gonil samega Tunjuša in prebrodil Donavo pri razvelinah trdnjave Turris, kjer je bil pred kratkim to-stran reke nepremagljiv Hilbudijev o-strog. In ko so se vračali s Tunju-šem, katerega je pozval pred se U-pravda, jih je dohitelo nekaj Hunov, ki so jih -.poročili, da je Iztok porazil vso vojsko, Antov, ki so bežali biti in klani kakor čede plahih ovca do reke Tiarantus in preko nje do'doma Var hunov.
ztok je slavnejši od Belizarja Mundus je centurio — ne pa genral v primeri s tem barbarom! Nad Bizanc pride! Naj pride! Prizanesel bo ljudstvu. Ampak Teodora in Azbad — vajini koži bomo kupili za stater in jih dali stroparju za jermena!"
Tako so-tajno ugibale gruče ob pozni noči.
Drugo jutro, ko jep rišel Tunjuš, ki e moral od ugrabljene Ljubince z Iztokovim zasledovalci v Bizanc, pred Upravdo, je došlo nenadoma poročilo, da so Huni pridrevili v Moesijo, pretopili že reko Panyus in da prete Trakiji. Justinijan je bil zbegan. Pozval je nekaj senatorjev, poklical Belizarja — toda pravega izhoda iz zagate ni našel. Belizar si je drznil,, da je očital despotu občevanje s Tunju šem. Varalica je! Naj mu ne x&upau Despot je za to zvestega zmagavca-nagradil s tem, da mu je črtal iz vv»j-ke najboljšo legijo, ki mora ostaiti v Bizancu za obrambo {iroti barbarom. Nato je takoj dovolil vstop Tunjušu.
Hunu so se pojavile sive pege na obrezu, katerega je pritiskal na preprogo pred Upravdo, ko mu je despot jezno očital, da Huni ropajo po cesarstvu.
"Niso Huni! ni so ljudje izpod mojega povelja Varhuni so, ki napadajo tudi mene, katerim sem zadal že mnogo porazov. Toda številni so kakor kobilice — in njih povodenj požira
bbsbbbssssbbbbbbbbsii a	gi
ffl Abstracts of Title to all Real gl
SI
J
Estate in Will County.
oliet Title arid Gaurantee Co.
[*] Kapital $50,000.00.	j*]
gl	gl
g] Kadar kupite HISO ali ZEM-	g]
| LJIŠČE, pridite, da Vam ure-	|
gl dimo abstract. ■	gl
g]	g]
g] Phones: 421 and 422.	g]
g]	gl
gl CHAS. N. HOSSACK, Mgr.	gl
gl	gl
gl 114 N. Chicago St., Joliet, Ills,	gl
gl	gl aaaaBBaaaaaaaaaaaBas
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, Kf NO, ZMLET KAMEN, OPEKO,
VODOTOČNE ŽLEBOVE, t »t
i
vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago telefon 50 N. W. telefon 21J
STANDARD BUFFET
Sretlicic & Tusliek
317 N. CHICAGO ST., JOLIET.
Edina slovenska-hrvatska gostilna * osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicagc in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst.
DOBRODOSLIl
C. W. Robson, Jr.
Real Estate
LOANS and RENTING
INSURANCE OF ALL KINDS. Phone 297.
Prodaj'am lote v Rockdale in okolici.
204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL.
Michael Terdich. Math. Terdich.
Chicago Phone 2502.
Terdich & Terdich
STARA SLOVENSKA GOSTILNA
Pivo, žganje, vino in vse vrste pijače dopeljemo na dom.
Alpentinktura za moške in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček J8. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčlč Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni,kakor^n£ste v mladosti imeli; 1 flaša $1.75. — \Vahčič Fluid kateri odstrani reumatizein. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaša 2 dol. 50c. — Kurje oži ali bradovioe na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 cei^ov. Za potne noge rabite Kneipov praSek, pije pot, odstrani slabi dnh in ozebline, bafesa75c. Elsa žaulm zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, lišaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba jo velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiši. Ce želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahč^č "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege ln drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za 15. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa Je menj kot dolar, se pa v znamkah poScv pismujpoSlje. Zavsedrugo pišite po cenik, knterega pošljem zastonj.
JACOB WAHČlC
Rojaki in rojakinje I Kadar imate fe moške ali ženske obleke ali peril«! očistiti in gladiti, ne pozabite ' našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut > Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 8H Pokličite nas po telefonu in naš avtt mobil odpelje in pripelje obleko t vaš dom. Naše cene so zmerne & delo garantiramo.
3f
Profesional Cleaners and Dyeri
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cas«
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
Oscar J. Stephen
Sobe «01 in 203 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS
JATNI NOTAH
ni
j*	Kupuje in prodaja že: i=j	v mestu in na deželi. [*l	Zavaruje hiše in pohištva progi	ti ognju, nevihti ali drugi pO-®	škodbi.
H	Zavaruje tudi življenje proti
gj	nezgodam in boleznim.
(*]	Izdeluje vsakovrstna v notar-
gl	sko stroko spadajoča pisanja.
gl	____
g]	-
g]	Govori nemiko in angleško-
saBBaaaaaaaaaBaafflS®
J. C. Adler & Co
203 RUBY STREET, JOLIET, ILL. 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
priporoča rojakom svojo
Iv
Mesnica
Telefon 101.
JOLIET,
Zaupno zdravilo dela čudeže
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravita uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino


m
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol 2gubi svoje stališče. Izmed vsiji boleani jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo Ie potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarna
1
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum-bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož-
najnovejk nagrade so dobila trinerjeva zdravila v mednarodnih razstavah: gold medal—san francisco 1915, grand prix—panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemists
1333-1343 South Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
s
RS
ilnut*
1. 814.
is avtt leko * teme
Jacob Mejak KROJAČ
RUBY STREET, JOLIET, ILL.
OSIP I/LEPEC
I0SIP V
l| Javni Notar
z 10 let. skušnjo
izdeluje vse pravno in postavnoveliavne listine za vse slučitje. Ce vhid kdo plaCo parniSira; Ako imate odkoga v drugem mestu plaio za tir-jati; če hočete svojo plačo prepustiti; če potre-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111

yen
Cas*
483.
n
jiŠč«
props-
iroti
t»r-
DR. A. MATIJACA
SLOVENSKI ELEKTROPATJI
ZDRAVNIK
)e "tvoril svoj nov velki urad v drugem nadstropji sobe 103-104 Loughran Bldg
403 CASS ST. (vogal Chicago St.), JOLIET, ILL. ® dobil nove elektro-zdravilne aparate, da je njegov urad eden najmodernejši) i najpopolnejih elektro-zdravilnih uradov v državi Illinois. Istotako ima veliki X-RAY STROJ s katerim lahko pogleda notranje de'le telesa.
Dr. Matijaca leči kronične (zastarele) in vse druge bolezni mož, žen in °trok brez vsakoršnega trpljenja ali operacije. — Ker mu je mogoče telo popolnoma pregledati in z najnovejšimi sredstvi isto zdraviti, mu je mogoče priti v zadevi do najboljših uspehov tudi v onih slučajih, kjer so drugi zdravniki obupaij — Posvetovanja zastonj.
Pojasnila in preiskovanja: Vsak dan od 10. do 12.; od 2. do 4, in od 7. do 8. Ure zvečer. Ob nedeljah le v jutro od 10. do 12. ure. — Telefon: 5310.

aaamwmaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaamaaaaaaaaaaaaaaaaaaammaamaaaaaaaaaaaaaar
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko
v Jolietu
Tlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Hranilnica
Nad 12,000 najboljših Ijndi t Jolietn ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
a"'M'^'9U»»mmmmmmmmmammmmmmmmmmammmmmmmmammmmmmmmmmmm»mmmi

ZoPet se je odprla sezona za po-"Zijati hiše.
^odpisani prevzamem vse vrste star-beno de,o bodisi iz lesa, cementa, ope-4,1 kamna in druge tvarine. Vdelam hišo po vašem okusu, ka-
ko
s»mi želite.
Na "I* . a zeljo izdelam proračune in načrte.
AV
K0 vam manjka denarja, vam ja« Preskrbim posojilo.
delavci «o zavarovani, da se Vam n« bati sitnosti.
Se
SI
Priporoča
Joveiuka ttavbinska trrdka
Prank Grum
1100 N. Broadway, Joliet, Illinoi*
Chicago Phone 4635.
Slavnoztiani
SLOVENSKI POP
proti žeji — najbolje sredstvo
Čim več ga piječ tembolj se ti priljubi
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za okrepčilo.
BELO PIVO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenife Bott. Go.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480 913 N. Scott St. Joliet, 111.
a
an ffiis iiffl 151 si
is i® 11 lil a®
Naša velika in moder-1| no urejena tiskarna
ISSBSSSJS" i^eluje najhitreje in najličneje fflSBBfflffifflS] H®
Isiffl ®® VSE VRSTF TISKOVINE ZA fflfflHfflffllBBiffl|
ISffilmS!	raixiffiffl
slavna društva, cerkve in šole,
trgovce in obrtnike, ter zasebnike.
j|iB šli®
®m®®
lili
11®®
ffl S) ®11
iss" il® ffl
lil® 11®® mrnm $1®® iS®® Sl®ffl
ffl ffl ffl m
SpS 11®1
Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno.
IS ffl ffl ffl BI ffl ffl® ffl ffl ffl ffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl
fflfflfflffl fflfflfflffl
fflfflfflffl
fflfflfflffl fflfflfflffl
fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl
fflfflfflffl fflfflfflffl
fflfflfflffl
■ t	[*J ffl m ffl
g ffl 11	re(lno naročite tiskovine, kakor: Pismeni ffl H ® ffl
papir' kuv«rte, vizitke, nakaznice pobotnic, pra- ®®®ffl HH® VUtt in poroči,a' a,i bovine za prirejanje ve- ®®®| lil® 8eUc ,n razne ,Irut,lke 8t™rl.' Pišite nam za ®ffl®ffl M®® Cem,> da Prihranite denar.	g g ffl H
»mi®™	i®®®
I s UlSSS^^MnHummmmumn«nmmmmm g1g |
(Nadaljevanje
s 6. strani.)
—C__
moje tebi zveste molojce."
Justinijan je pomenjljivo pogledal Belizarja, ki je stal ob tronu. Belizar je ponižno sklonil glavo, dasi je videl sumljive pege na Tunješevem licu.
"Pomoči mi je treba, jasni despot— in v pomoč bi mi bili Anti, katere sem z velikimi žrtvami razprl s Sloveni."
"Govori, kaj želiš?"
"Podari Antom opustošeno zemljo tostran Donave — in moja skrb je potem, da jih naščuvam zoper Varhune. Razplete se boj v Moesiji — in v Tra-kiji bo mir. Klali bodo drug drugega — in nihče ne prestopi Hema. Tudi Sloveni udarijo gotovo čez Donavo. Tam jih pa sprejmem jaz in Anti tako, da ne prestopijo izlepa več na desni breg.
"Dasi nosiš pesjansko glavo med rameni, vendar pi nespameten tvoj nasvet. Največji despot se poniža in pohvali tvojo misel. S teboj pošljem poslance. Pokliči starejšine An-tov v Turris in tam se jim izroči zem- Pr>sojalo dvoru.
je, v gosti senci, kljuboval dnevni vročini.
"Prejasna, ali nadaljujem?"
Sužnja je razvila svalek med prsti in čakala povelje.
Irena ji je dala znamenje z levico, naj pergamente spravi. Ni si upala pregovoriti glasno, kakor bi se bala, da izgovorjena beseda razžene mistične sanje, v katere se je zapletala njena duša.
Odkar je ubežala Bizancu in dvoru, odkar ji je usoda ugrabila -nadražji bitji — Itoko in Epafrodita— se je zatapljala čezdalje večkrat v koprneče sanje. Življenje v Toperu je ni nudilo ničesar. Kadar je šla v javnost, se morala vselej zakopoti v skrivnostnim nimb dvornih šeg. Težka, bogato vezana stola, posuta z žlahtnimi kamenjem, se ji je zdela breme, veriga, plašč hinavstva. V družbi sicer odličnih žensk — pa vendar provin-cijalk — je morala govoriti sepetaje, pritajeno, da je čuvala skrivnost in bo-žanstveni značaj, katerega je ljudstvo Zato je bežala pred
ffl 31 fflffl
—uBunEDuuuniaittjaiiffliai
Amerikanski Slovenec
Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki. m ~ V lastnem domu.~1006 N. Chicago St, Joliet, IU. g |
lja, ki je doslej moja last, in sklene pogodba, da za plačilo odbijajo napade Varhunov na mje carstvo. Odpo-tuješ še danes s poslanstvom.
Tunjuš je pripognil čelo zopet (lo tal, dvignil glavo in z drobnimi očmi prosil še besede.
"Jasnidespot naj ne pozabi, da je (pot nevarna. Sam sem —- nimam spremstva, tolovaji se pa množe kakor gosenice."
"Dam ti pismo, ki te bo čuvalo. Iz kastelov te spremijo legionarji. Brez skrbi boš potoval."
"In taberne ob poti so se podražile. Nihče ne sprejme potnika zastonj. Denar sem iztrosil, ko sem, zvesti hlapec, sejal boj med Anti in Sloveni."
"Tudi plačilo ti da tisti, ki je največji pravičnik na zemlji!"
Tunjuš je odšel iz palače. Po hrbtu je čutil clrke potu. Poiskal je gostilno in z divjo slastjo tri koščice pečene perutnine in goltal vino, da se mu je pocejalo po redkih kocinah .
Ko se je nalastil z obilnim obedom, je sunil z nogo mizico, da se je prevrnila in se zleknil po kameniti klopi.
"Pri Atilovi pameti, zopet sem ga preslepil! Kaj meb rigajo Varhuni in kaj mi je mar njegovo carstvo? Tunjuš se brika zase — in za njegovo lepo Ljubinico."
Divjak je zacmakal z ustnicami in s širokim jezikom obliznl od vina mokre kocine pod nosom. Vzbudilo se mu je neizmerno koprnenje po ugrabljeni Ljubinici. Srce, se mu je razburilo, da nivzdržad več na klopi. Z divjim truščem je udri iz pivnice in poiskal žida, ki je prodajal dragoceni lišp za ženske. Nakupil je polno ned-rije narokvic, uhanov korald, zlatih zapon in zaponic, da odene z njimi lepo devojko.
Ko se je vračal v stražnico na dvor, kjer je imel dobiti pismo od Upravde in denar, je godrnjal:
"Če bi vedel Uptavda, da bo Iztokova sestra ovečana z njegovimi bi-zatinci — ha — pri Atilovi modrosti — zavrtelo bi se mu na tronu. — Pe-sjansko glavo nosiš — mi je rekel. Toda v njej so možgani, ki so v žlahti z Atilo. 1 n Atila je bil vladar — ti si pa babjak, oven, hudič — Nahrulim narode — resnica — pa ne tebi v ko-rst. Ti plačaj voli — meso bo užival Tunjuš — Zapleše boj — jaz se umek-nem proti jugu — in svetujem z Ljubinico. — in še pismo mi daš. — Hvala lepa! Bom brez skrbi ropal! — Kaj res upaš, da ponesem ilvojo glavo pod Iztokov meč?" —---
Ko je legel večerni hlad na Bizanc so jezdili trije odposlanci skozi Adria-nopolska vrata s Tunjušem na čelu. Nosili so s seboj carska poblastila, da sklenejo zavezo z Anti zoper Varhune Slovene. * Vinjeni Tunjuš je teli-z levico težko možnjo zlatih bi-zantincev, ki ^ih je dobil v dar od Upravde, in godrnjal s hripavim gla-om hunsko pesem o beli golobici in sivem sokolu.
Skoro ob istem času je drdrala pri Zapadnih vratih iz Bizanca Rustikova dvokolnica. 1'refekt je namreč vese-, ljačil v mestu nekaj dni.Azbad ga nalašč ni opozoril, da moratakoj v Toper po ubeglo dvorjanico. Hotel je dobiti Časa za njen beg.
n res je tedaj Azbadov dirjač že izročil pismo in denar Ireni v Toperu.
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE.
Na prefektovem vrtu pod platano sta sedeli Irena in Cirila. Razbeljeno nebo je bilo požoltno z žarki zahajaj čega solnca. V vrhovih platane so listi nihali večerni veter po hladnih valovih in pobožal razžgano zemljo kakor bi .po resnem čelu trudnega težaka potegnila mehka roka.
Cirila je -edla na nizkem stolčku ob Ireninih nogah. V naročju so se krivili med prsti pergamenti apoka-lipse. Velike oči je upirala sužnja Ireno, ki je -donela ob deblu platane in z napol odprtimi očmi hrepenla nekam — za žoltimi žarki tonečega solnca. Njena desnica je počivala na be kamenu in pila iz njega hlad, k
leni
javnostjo, iskala tihih vrtov, samotnih logov, kjer je v belem platnu prosto uživala svobodo in glasno odpevala odkritosrčni prirodi. Kadarkoli se je vrnila iz javnost, je snemala v gnevom in studom težkeobleke, kakor bi se otresala verig. In vselej je ponavljala govor škofa Synesija: "Kaj ste Rimljani boljši, odkar se odvedete.v škrlat in posipate z zlatom? — Komedijanti v kamenitih plaščih — kuščarji ste, ki se ne upate glasno govoriti, ki si iz lukenj svojega lipša ne upate | nal uč, da vas ljudstvo ne spozna, da ste kljub temu ljudje —"
Ob taki priliki ji je srce z neizmernim koprnenjem zahrepenelo po — barbaru Iztoku. Gledala ga je v pr-teni halji, videla, kako so zapluli ne-maziljeni kodri, ko se je popel na konju v hipodromu. Tedaj ga je zaljubila — preprostega, svobodnega — brez verig, brez krinke... inSedaj je šel — odvrgel oklep — in tam za Donavo jezdi na čelu vojnikov, kakor nekdaj v hipodromu... Ali misli nanjo? — Ali pride ponjo?...
Dnevi beže — tedTii sev lečejo — in sla ni od juga in ni ga od severa.. .
In njene misli so se napotile po neznanih potih in iskale ljubljenega po gozdih, ga klicala v gorah, prosile popotnike ob cestah, naj ga piščejo, ponujale trgovcem zlatih staterov, da jo vzemo seboj v deželo Slovenov...
Cirila je poznala gospodarico. Vselej se je tiho umaknila, da je cestovala Irena sama s tihim koprnenjem in s sladko žalostjo-za Iztokom. Tako je odšla tudi ta večer z vrta in se napravila po Toperu.
Na stisnjenem foru pred malo baziliko so se gnetle toperske deklice. Vzkliki začudenja so se glasili iz množice, ko so prihajale svilene nosilni-ce, v katerih so sedele žene častnikov, bogatih trgovcev in davčnih zakupcev. Ni jih bilo mnogo v Toperu —• zato •so bile toliko bolj češčene in spoštovane.
Tudi Cirila — dasi svobodna sužnja je uživala velik ugled zaradi dvor-janice Irene. Deklice so se ji umaknile, ko se je stisnila za belo nosilni-co, da pride do prodajalnice in vidi čuda, katerim se divijo ženske.
Trgovec je pstavil ob kameniti plošči, za katero je stal, dva lepa kande-1 afera. Veselo je migotal na njih bleščeči plamen grškega goriva. Ciriline oči so se-široko razprle, ko je zaža'rel pred njo razprostrti lišp. Magična luč je povečala sijaj zapon, zlatih uhanov, draguljev, vdelanih v narokvice, jantarja, korald in snožno-belih kostenih glavnikov. Stotero željnih oči se je paslo z neslado po krasnem lipšu in tiha zavist se je dvigala v dušah, kadar je bogata trgovka segala po dragocenostih in jih izročala sužnji v mahagonijevo skrinjico.
"Na samem svetem dvoru nimajo lepšega nakita!"
Cirili je ušla polglasno ta sodba, ki so jo prestregle deklice v njeni bližini in jo šepetale sosedam. "Na svetem dvo^ru nimajo lepšega!" Cirila se je prestrašila. Zato je hitro popravila s0dbo in govorila glasno:
"Na svetem dvoru, pravim. Toda sveta despojna — ha — to so smeti, če bi videli njeno krasoto!"
Tedaj je sužnjačutila, kako so se zapičile vanjo drobne oči trgovčeve. Ozrla se je vanj. — Po hrbtu jo je preletel mraz, mravlje so zagomezele po vseli udih in splašena je i-kala gazi da bi utekla. Trgovec ji je prijazno namignil, prijel z dolgimi, šilastimi prsti zlato zapestnico — dva zbita delna, posuta po luskinah z beril ji in topazi, v očeh granate — in jo dvigni proti luči, da je zablestelo.
"Samo sveta despojna nosi lepšo za-pastnico, ali si jo spoznal na dvoru?"
Cirila je zbirala/moči in pritajevala da ne bi izdala razburjenosti. Zakaj v trgovcu je spoznala — evnuha Spiri-diona.
Ko je bežal Epaf rodit in je Numi-da v Toperu poiskal Ireno, da ji je povedal o rešitvi Iztoka in begu Epa-froditovem, ni omenil evnuha Spiri-diona. Zato je sužnja slutila v evnu liti dvornega spijona, ki je pod krinko
trgovca poslan od despojne, da stika za Ireno.
Ko je pa trgovec vprašal, če je bila na dvoru, se je razveselila, misleč, da je evnuh ni spoznal.
"Cirila je živela na dvoru", oglasi se žena najbogatejšega trgovca.
"Sužnja je dvorjanice Irene, ki biva med nami!"
Sužnja bi bila rada stegnilar oko in pritisnila bogati gospi dlan na usta. Ali bilo je prepozno. Videla je, kako se je evnuh začudil, kako sklenil roki na prsih In se priklonil — da je c čelom skoro dosegel razloženo zlatnino.
"Jasno dvorjanico iz svtega Bizanca imate! O Toper! raduj se časti neizmerni! Povej, sužnja, prejasni gospodarici, da se klanja trgovec Teofil iz Soluna in prosi, če bi smel pred njo, od sijaja presvete despojne ožar-jeno lice. Nevredni hlapec je srečen, če sme poljubiti nogo tisti, ki je hodila z največjo despojno vesoljne zemlje!"
Gospe in deklice so se ob trgovčevih besedah priklanjale, kadarkoli je izrekel Spiridion — Teofil — ime de-spejna. Cirila je bila zbegana. Priklanjala se je po dvornih šegah, kakor bi stala pred samo carico — pa beseda ni mogla preko ustnic. Zato je izpre-govoril vnovič Spiridion:
"Sužnja, govori, kje biva jasna dvorjanica?" Ali more pred njeno lice hlapec?"
"Gospodarica sedi na vrtu pod platano in razmišlja."
"Sužnja, Splača te Krist, ki je dober, ako me vedeš prednjo. Glej, zapestnico ji podarim, če me vedešdo nje. Zakaj Teofil se boji Boga in če podarim njej, v duhu sveti despojni. In kar damo svetemu domu, damo Kri'Stu, in Krist jedober; nas nagradi!"
'Večer je, Teofil! Poglej ljudstva! Ne utegneš nocoj 1"
'Da govori tako sužnja! Ni te n^vz-dihnila Sofija! Nikoli! Kdo poreče pod solncem: Ne utegnem, če ga kliče prilika, da padeš na obraz pred carico zemlje in morja? In kdaj so pognale črvu peroti, da bi sedel na kupolo cr-ske plče? Vesel je, da leze na travnato bilko in se ogreje v solncu. — Jaz grem s teboj!"
Trgovec je takoj položil zapestnico v baržunasto škatlji«^, pospravil zlatnino ročno v zaboj — postavil k njej krepkega sušnja za variha in odšel skozi gnečo izpod zazilike za Cirilo. Množica ga je pozdravljala, on pa je s povešeno glavo mrmral:
"Blagor tebi, Toper! Blagor, blagor!"
(Dalje prih.)
Carl Schreiber
Chicago Phone 3496. 519 Marble St :: Joliet, Illinois. SLOVENSKI BARVAR IN SLIKAR. Barvam poslopja, znotraj in sun*), ter opravljam vsak posel, ki spada v barvarskega obrta področje.
Obešam stenski papir.
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate .caj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
IZ UPRAVE "A. S."
Na naše naznanilo se ie odzvalo mnogo starih naročnikov, katerim je že prej naročnina potekla, ali jim bi kmalu.
Mnogi so plačali list za deljčasa v-naprej po stari ceni.
Od 1. julija 1918, pa velja nova cena, ki je:
Za celo leto............$2.50
Za pol leta....."........1.50
Za četrt leta..............1.00
Oni naročniki, kateri imaji list že plačan, ne rabijo ničesar doplačevati, le ko jim bo sedanja naročnina potekla, naj plačajo isto po novi ceni.
Prosimo one naročnike, katerim je pred kratkim potekla naročnina, da isto ponove, ker mi ne moremo in tudi ne smemo predolgo čakati, kar je zoper poštno postavo pošiljati list, ako ni plačan.
Spoštovanjem
UPRAVA "A. S."
Marko Belaich,
DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke.
205 Indiana St. :: Joliet, Illinois.
Bratje Slovenci in Hrvati I Posetite brate Dalmatince v moji poslovnici, kjer najdete mnogo zdrave zabave, razvedrila in okrepčila.
VSI DOBRODOŠLI!
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v stare prostore, in sicer na
209 INDIANA STREET.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst.
JOSIP LEGAN,
GOSTILNIČAR, 209 Indiana Street	Joliet, 111.
Phone 4857.
MAT. OMOTA
Slovenski krojač /P
Izdelujem obleke, vrhne suknje, pravljam, čistim in gladim moške in ženske obleke.
201 Jackson St.,
National Studio
R. PAWLOSKI, lastnik.
Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki že-nitovanj. — Chicago telefon 3245. Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet.
POMLADNE IN LETHE OBLEKE.
Cedn« in modern« obleke za odrasl« in mladino se doke pri nas, kakor tud; delamo v popolno zadovoljstvo oblek« p« meri.
Velika zaloga najmodernejih klobu kov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih cev Ijer visokih in nizkih za moške, žen ske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate kolare itd. Vs« nase blago jamčim« ter povrnemo denar, ako ni v popoln« ladovoljnost.
Z vitkim nakupom dajemo 4 odsti vrsdn« cntmke ali pa register tiketi iivnmii na oblekah delanih po meri
Vaši naklonjenosti se priporoči "Prva Slovanska Trgovina" na severq strani mesta.
Frank Juričič
MM N.
k jourr. il
po-
Joliet, Illinois.
Kadar se mudite na vogaln Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje potteeieni. Fino pivo, najboljia vina in tmodkt.
Wm. JVletzger
Ruby and Broadway JOLIBT
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A. SCHOEHSTEDT & CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, IU.
R. F. K0MPARE
»lovenski p r a v ni &
ADVOKAT

V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial A v«
Te'efon: South Chicago 579.
Metropolitan Drug Stori?
N. Chicago & Jackson St*
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI21
REVMATtZJIU
Mtcwosn
BOLESn • KOLKU
MUSTM . OMOH
NEVRALQJI nem«
orwuwn Mk
UKIW KKjU
SLABOST« t OEMEM
hjufrm M now
UKAZEN ju «Irvoru VNETJU cms Ml FRBHLAJBUI BOLESTIM . LOJU
ffiBUUBBISa S 11 S 11 51 ffl®
BE
MOJSTER SIMON,
a t--.-1 B
@ | Silhueta. Sp. Silvin Sardenko. | B
B I--i.a
BBBBB B ® BBBSBBSffl
V	samostanu Brezmadežne so bratje praznovali praznik njenega kronanja.
Mogli bi se sešteti dnevi, odkar stoji v svetišču podoba Marijina, a milost, ki jih je ona svojim otrokom naklonila na tem kraju, so neštevilne.
Komaj je prvikrat iznad svojega vi-sokegap restola v svetišču pogledala po verni množici, že si je z ljubeznji-vim pogledom in milim obličjem osvo-jilasrca vseh.
Kadar je sirota, brez očeta in brez matere, pribežala k njej, jo je Devica sprejela v materinsko varstvo: "Ne toži! az sem tvoja mati."
Objokani vdovi, ki ni mogla preboleti izgube svojega moža, je ona z gorko tolažbo segla do srca: "Ne jokaj, jutri ga vidiš."
Preganjani in potrti so prihajali iz njenega svetišča z velikim upanjem, ki ga jim je vlila v dušo milostipolna Mati: "Potrpite! Tudi vi se skoraj vrnete iz Egipta."
Mladeniču je v težkih dvomih in bojih usmiljeno svetovala: "Ne veruj svetu, zaupaj mojemu Sinu! Svet je laž, moj Sin pa resnica."
Ona je bila res kakor putranje soln-ce, ki prijazno pogleda izza gorskih slemen in se gorko nasmeje v dolino solza.
Ljudstvo je žvio čutilo svoj neizmerni dolg pri Brezmadežni in -se ji je želelo vsaj nekoliko oddolžiti.
Zagrmelo je med množico visoka beseda: "Kronajmo njo in njenega sina!"
Zagrmel je in glas hvaležnosti se je slišal daleč naokolu in je odmeval v vseh srcih.	__ __
Odpirala so se srca in perišča in kmalu je bilo dvoje jasnih kron poslanih v samostan Brezmadežne.
Dan kronanja je napočil.
Pod visokim in ozkim prestolom na rdeči blazini jež arela ena manjša, druga večja krona, in čakala, da ovenča čelo Kralju in Kraljici. Devica je gledala iznad trona in s ponižnim pogledom nak rono, kakor bi hotela reči: "Čemu to? Glej, dekla sem Gospodova! Storila sem, kar sem storiti Kogla."
A vernim srcem se je zahotelo kronati podobo.
V	okronanje je bilo treba spretne, oprezme, a tudi pogume roke. Samo-sctanski bratje so to delo poverili mlademu mojstru Simonu.
Mojster Simon je bil izučen stav-bar in je dotlej nadzoroval in zgradil že nekatero stavbo, a kronanje svetega kipa je bilo zanj, dasiravno samo vnanje delo, vendarle nekaj novega, prevažnega in prevlikega.
Simon je pomišljal, kakor bi se obotavljal. Tisti čas je bil ravno ženin.
"Visoko je. Razen lestve nobenega oprijemka. Zdrsne se mi krona izpod rok. Morda ene? Morda obe? To bi bilo huje, kakor če bi prišel ob vso doto svoje neveste."
Mojster je strmel v jasni kroni na baržunasti blazini in se jih ni dotaknil.
Neka nevidna moč mu je velela: "Simon, stori!"
Simon je vnovič zamislil. Samostanski bratje so menili, da le preudar-ja, kako bo delo započel; on pa je le sodil, da ga ne bi započel.
tc »ni noga izpodrsne, izpodleti delo? To bi bilo sraniotneje, kakor če bi prišel ob vso stavbinsko veljavo. Morda tudi res pridem ob njo?"
A skriven «1«* jeu kupoval in pO-gM čftkajoših bratov je prosil: "Si-pion, stori!'*
^ "Bi Storol" — srce mu je odgovarjalo — "a pomisli, ženin si! Ravnokar si zaročil svojo mlado življenje z drugim mladim življenjem. Če se ponesrečiš- Dve kroni... dve srci raniš."
Skrivnostna moč mu je prigovarjala še odločneje: "Simon, stori vendar! Moji angeli te bodo varovali in pride dan, ko ti jaz vse povrnem."
Ta glas je zmagal v duši mladega moj>tra.
Z desnico je varno prijel kroni, eno v drug in dvignil se je po lestvi navzgor do obličja Brezmadežne.
Spodaj so trepetala srca, a noge gori na lestvi se niso tresle, zakaj * angeli so varovali mojstra in vodili njegove roke, dokler ni bilo važno delo dovršeno.
Simon je stopil raz lestvo, ovc-ieijeni liratje so mu čestitali na spretni izvršitvi, oče Jivstahij mu je segel v roko: "Tu sie maestrot"
Mojster Simbn je odšel V Xftvesti, da je storil eno rtajčistenješih del v svojem življenju. Pozneje je šel večkrat tam mimo samostana Brezmadežne in se včasih spomnil onega kronanja in nemara mu je v duši zazvenel tudi oni glas: "Angeli te bodo varo-'vali in pride dan, ko ti vse povrnem."
Visoka oMjba se je morala izpolniti.
Minula so mnoga leta. Mojster Simon je postal oče srečne družine, v kateri stas talno prebivala mir in lju-bezn. Prvi oblak, ki se je zgrnil n»d družino, je bila očetova bolezen.
Mojster Simon se je odpeljal na sra-
mostno letovišče, da si utrdi zdravje.
"Čutim se vedno krepkejšega," je zatrjeval ženi in otrokom, ko so ga prišli od časa do časa obiskat.
Zasijala je jasnobela angelska ne-leja. Praznik onih svetih varihov, o katerih je rečeno: "da ga bodo varovali."
Simon se je veselo razgovarjal s svojo skrbno ženo, ki jeb ila ta dan pri njem na obisku. Tam zunaj za leskovimi grmovi je prepeval pastir in bral ravnokar dozorele lešnike sv. Jerneja. Pri pol uri oddaljeni župni cerkvi sv. Janeza Krstnika so pritrkavali zvonovi ubrano pesem od angelov varihov.
Mojstru Simonu je postalo nenadoma slabo. Mož se je zgrozil v duhu in ženo je bridko pretreslo do srca.
Smrt je pogledala skoz okno. Simon jo je videl z napol osteklenelimi očmi, a izpregovoriti ni več mogel. Kaj bi bil rad povedal?
-"Moj Bog! Zadnji trnutek, pa sem tako daleč od večne luči, pa tako daleč od duhovnika." To bi povedal.
Ona davna visoka obljuba se je morala izpolniti nad njim, ravno v tem najvažnejšim trenotku se je morala izpolniti.
"Simon, ne boj se! Moji angeli te bodo varovali; prišel je dan, ko ti vse povrnem."
Zena, sama potrebna tolažbe, se je •sklonila ob umirajočim možu in tolažila njegovo dušo s pogledom na božje neizmerno usmiljenje.
Simon se jes pomnil vseh svojih sanj in dejanj, a srce mu je vzkipelo ob tolažilni misli na božje usmiljenje.
"Simon, obžaluješ?" je rahlo vprašal prijazni glas verne žene.
Vprašanju je sledil lahen prikimek.
Dve veliki solzi sta pritekli skoz zaprte trepalnice.
Zadnji bridki solzi. Eno mu je iztisnilo kesanje, drugo mu je izžemela smrt.
Počasi ste polzeli po bledm licu u-lffirajočega.
Simon ni mogel več dvigniti roke, da bi si otrl solzi, obrisala ji je skrbna roka njegove žene.
eŠ eno misel je zamislila Simonova duša, zadnjo misel v umirajočem telesu: ti ha in molčeča misel, a globoka in ljubeča:
"Žena! Ti si angel, ki ga mi je poslalo za mojo srečno odhodnjo."
In pot k sodbi.
"Ne boj se, Simon! Moji angeli te bodo varovali, in priden dan, ko ti vse povrnem."
Tisti dan je bil torej angelska nedelja.
Bog, ki je ustvaril njegovo dušo, je vedel za njegovo dobro misel in voljo. Bog je poznal nemo skrb njegovega srca in mu jo je hotel odvzeti.
Tam gori v blaženi večnosti.
Tam, kjer sei dopolni vsaka polo-vičnost, zjasni vsa meglost, izpolni vse hrepenenje božje stvari: večni mir in večni pokoj.
Simon je izdihnil.
Obraz njegov je bil miren in pokojen in v slovesno smrtno tišino je razodel veliko resnico: "Zase si nas u-stvaril, o Bog, in naše srce je nemirno, dokler ne počiva v tebi."
V >obo so prisijali žarki večerne zarje. Vse poslopje in vsa okolica je plvala v lahnem rožnem sijaju in zlati potoki solnčne luči so velovali po tihi dolini. Vrhovi gora so se bleske-tali, kakor bi prodirali od njih živi plameni.
Iz neznanih daljav pa je zvenel skrivnosten glas: "Moji angeli te bodo varovali, in pride dan, ko ti vse po-yrnem."
m ---------, £
a I	PRAVLJICA	| Wi
Si O TREH VITEZIH. Is
Ljubo Mrak.

Za daljnjim morjem v deveti deželi je živel kralj. Imel je hčerko, krasno kakor -olnce, milo kakor luna, nedolžno kakor golobica in veslo kakor z-dravo dete.
Mnogo vitezov iz vseh dežel se je zbiralo pri njem. Vsak bi rad presadil prekrasno cvetko iz krajlevega gradii na svoj vrt, ker dobi s čarobno cvetko tudi mnogo svetlih cekinov in dija-mantov ter lepo in rodovitno zemljo.
Toda vsak vitez se jev rnil prazen
damov, ko je Ae 1 »nubit.
Ni »a odpodil kralj, belobradi starec, ni ga odslovila njegova hčerka, le sreča ni bila nikomur mila, ta je v-a-kega odgnala.
V	širni kraljevni dvorani je bllfi postavljena miza iz cedrovine, pokrita z rdečini škrlatoni. Ka mizi so stale tri skrinjice. Nft pfVi je bil naslikan Salomon, okrog roke se mu je ovijala lusnikinasta kača iz umetno sastav-ljenega mot&ika, na desni rami mu je čepela sova. Na drugi skrinji je bila naslikana Venera, boginja lepote, z dijamanti okrašen šal ji je pokrival alaba-tersko telo. Ka tretji •skrinjici je bil pa modeliran navaden meč.
V	to dvorano je vodil kralj Viteze
snobače. Vsak si je izbral skrinjico, ki se mu je zdela najljubša, in je poizkusil svojo srečo.
Tako so prihajali vsak dan novi vitezi in odhajali. Vsak je moral molčati o dvorani in o skrinjicah, kakor tudi o svoji smoli, kajti s smrtno kaznijo je zažugal kralj vsakemu, ki bi kaj izdal.
Enkrat pa so prijezdili na kreljevi dvor trije najimenitnejši vitezi tiste dežele: Leposlav, Modrosvit in Hrab-robor. Odlikoval se je vsak po svojih posebnih lastnostih: prvi je bil najlepši, drugi najmodrejši, tretji pa naj-hrabrejši vitez vsega kraljestva.
Kamor je stopil Leposlav, povsod so ga pozdravljali prijazni obrazi lepo-aic, vsaka se je kakor na povelje naenkrat vanj zaljubila. Srečo je imel pri nežnem spolu, in zato se je držal vd^lo in ponosno kakor zmagavec, ki je svest svoje zmage.
Peljal ga je kralj v dvorano in mu pokazal skrinjice. Gledal je vitez krasne podobe na njih in bil preskr-ben, kakor vedno. Zanesel se je na svojo srečo in izbral si ono skrinjico, na kateri jeb ila naslikana Venera.
Odprl je kralj skrinjico in, glej! Mrtvaška glava se je zažarela iz nje. Okrog lobanje je bil pa ovit listek z napisom: "Kdor je izbral mene, je izbral najslabše, če ne verjame, naj me ogleda — ostanek minljive lepote!"
S poveššeno glavo je za pustil vitez dvorano.
Vitez Modrosvit je bil največji prijatelj učenjakov, zato je izbral skrinjico s Salamonom takoj, ko jo je zagledal. In kralj je odprl.
V črno usnje vezana knjiga je ležala v nji in na nji je bilo zapisano.: "Najmodrejšemu!"
Odprl je vitez knjigo in bral: "Nisi izbral slabo, ker si izbral mene, edino vredno, da me bereš. V modrsti je cilj tvojega hrepenenja in ta ti bo pot k popolnosti."
Vitez Hrabrobor je bil samo najpo-gumnejši, ampak tudi najnesrečnejši vitez kraljestva. Preveč je hrepenel po bojih ter čudnih doživljejih in zato njegovo bolestno hrepenenje ga je delalo zelo nesrečnega. Kadar je zmagal sovražnika, si je zaželel snova še hujšega in močnejšega. Njegovi pod-ložniki so ga ljubili, kajti do njih je bil dober kakor otrok, popival se ž njimi v vaški krčmi ter jim pravil o zmaju, ki pride k njemu, da se poi-skusita. Poslušali so kmetje, kimali in strmeli. Prijel je debelo podkev ined dva pr-ta in jo,upognil; udaril je ob rob mize in rob je odletel. Za-vriskal je in se zasukal ter zopet pil.
Pri vitezih tovarišh ni bil v veljavi; tudi njih hčerke so se ga ogibale, kajti bil je bolj podoben kakemu kla-tivitezu, kakor vitezu-junaku. Vendar jc poiskusil še pri kraljevi hčerki, če bo tu imel srečo.
Trdih korakov je prištorkljal vitez v dvorano in stopil pred mizo. Zagledal je skrinjico z mečem., ,?able-stelo mu je oko, napele so se mu mišice na roki, zašumelo 11111 je v glavi in sam ni vedel, kdaj je potegnil, meč in ž njim preklal skrinjico. "To -i '/.-birani!" je pri mahljaju veselo vzkliknil. Ko se je zavedel, kaj je storil, se je prestrašen ozrl.
Poleg njega sta stala kralj in njegova hči. Smejale so se junaku hčerine oči in ga pozdravljale. D110 ra/.bite skrinjice se je zabllščalo junaku naproti. Kralj je dno privzdignil. S čfkami iz dijaniantov so bile na njem zapisane be.-ede: "S pogumom -e pribori sreča in pogum je vreden ljubezni. Kdor pa nima poguma. ni vreden življenja in -re:e!"
Objel jev itez starega kralja in viteza je objela kraljičina. S pogunuvm, vitezom se je kmalu potem pe'ja'a kraljičina, krasna kakor solnce, mila kaor luna, nedolžna kakor golobica in vesela kakor dete, v zlati kočiji h poroki.
True translation tiled with tlie postmaster at Joliet. 1U . on July 25, 191H, as require:! by the act of October 6,1917.
Rojak obtožen puntarstva?.
Duluth, Minn.-, 24. jul. — Predhodna zaslišba obtožbe zaradi puntar-skili be-ed proti Joseph Ahlinu, županu v McKinley, Minn., se je vršila danes popoldne pred Združenih Držav komisarjem Hermanom Engle.
GLAVOBOL.
Skoro ni dneva, da ni v družini kdo trpel na glavobolu. Raditega boste z veseljem čitali sledeče pismo prejeto od Mr. Jos. Neck^rt, White Pine, Minn., z dne 24. sept. 1917: "Pošiljem Vam svojo zahvalo za Severove krog-ljice zoper glavobolin nevralgijo. Kajti oni so izvrstna pomoč v slučaju glavobola. Jaz sem vzel le eno in bolečina je izginila v nekolikih minutah." Severove krogljice zoper glavobol in nevralgijo (Severa's Wafers for Headache and Neuralgija) so na prodaj v lekarnah vsepovsod. Cena 25 centov za škatljico v kateri je 24 krogljic. W. F. Severa C., Cedar Rapids, Iowa.
b b b b s b b b llill
B tfi
MALI OGLASI.
Is
sauna a a bbbbbbbb
KJE SE NAHAJA PETER ŽUPAN-
čič, doma iz Krasinca, številka 18, Občina Podzemelj? Pred 13 letit je bival v Reading, Pa., potem se je preselilv Tower, Minn. Že kateri izmed cenjenih rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani ali naj se sam oglasi bratoma—Martinu in Michae-lu Zupančič, 4909 Plum Alley, Pittsburgh, Pa	70-31.
VI LAHKO PRISTOPITE
v naše veliko društvo, istotako vaša vsa nad 16 let stara družina ne glede če bivate v Jolietu ali kje drugje. Ako hoče pristopiti, oglasite se, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $1.00, ki še potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejet. Če niste sprejeti se vam denar vrne. Na sejo ne rabite priti. K zdravniku greste v svojem mestu.
DOLŽNI STE zaradi svoj« iene in otrok, da se bolj zavarujeta za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu
Društvo Sv. Družine
(The Holy Family Society) iter. 1 D. S. D, Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, ▼si za enega, eden za vse."
NA PRODAJ—10 AKROV FARMA
s fino hišo, hleyom, vse first class. Vrt ima 250 sadnih dvevesc. Proda se ceneje kot je stalo novo, ker se seli lastnik. Več pove A. Nema-nich & Son, 1002 N. Chicago St. Joliet.	69—4t.
POTREBUJEM SEKAČEV (WOOD
choppers.. Plačam po $2.75 od cor-da, 4Yi feet. Lepa šuma. Dela za 2 leti. Več pove Jerry Laurič, 208 Jackson St., Joliet, 111. 69-4t.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olji in firnežer. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskeg> papirja po nizkih cenah.
A lexander Harass
e\ ChL Phone 37« gj N. W. •» 120 Jefferson St JOLIET, ILL
POZOR ROJAKINJE!
Odbor sa leto 1918.
Predsednik.........G«orge Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik	«Joi. Klepec.
1006 N. Chicago St., Joliet, I1L
Zapisnikar..............John Bartrich.
Blagajnik.........Anton Nemanich st
Bolniški načelnik.....Nick Jurjtvich.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Stublar.
To društvo sprejema rojak« in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuj« bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan ca 50c na mesec. Zavarujete se lahko aa $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi člani-vojaki so deleini v bolezni cele potlpore in ccle smrtnine.
To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in j* do zdaj že izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom (icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob L uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko ie napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku.
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni nsi1
' M
boljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerijei
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrste drugo sveže in p»s
kajeno meso *er vse druge pedmeWj
ki spadajo v področje mesarske in cerijske obrti.
Priporočam svoje podjetje vsem |W| jakom, zlasti pa našim gospodinja® | Spoštovanjem
John N. Pasdert*
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St, Joliet ®
College
Saint Thomas
SAINT f AUt, MINNESOTA Under the Control asi Direction of ArtUufc*
Collegiate, Academic, Commercial and Preparatory Courses A COLLEGE COMBINING FINEST CATHOlK TRAINING WITH MILITARY DISCIPLINE
Designated V War Departn»e«J, as "Honor School .
—A distinction' reserved to ten b** Military School' in the Unite4 States
BoUs*. Ground t, Library V> Equipment
Junior an" Senior P»' visions of tlj Reserve O1' ficers' Traim» Corps.	j
Eight bund'' and forty-«* student« re*1
tered la »t year. For'catalof address Very Rev.
.Movnihan.D.D.P'*
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
-e dobijo najboljše sveže in prek« jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Jolietske novice.
Jugoslovanski slioil v Puui^kcKa dvorani v sredo zvečer je bil vkljub
skoro. neznosni vročini prav dobro obiskan, tako da je zmanjkalo sedežev in so mnogi udeleženci morali sta ti. Govorili so: G. Paul Schneller, Rev. Relič, dr. Bogumil Vošnjak. g P. Mla lineo iz VVashingtona, I). C„ častnik Borkovič, g.- Zorič, g. Rada-kovič, g. Zatar ill dr. Več prihodnjič
— G. Max Rolih, brat g. Louis Roliha. Jackson St, je prvi slovenski prostovoljec iz Jolieta, ki se pridruži srbski armadi na Balkanu. Danes od potuje v Kanado v vežbališče, z dru gimi jugoslovanskimi radovoljniki iz Jolieta.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas 1 jašej mesnici in groceriji na vogalu -oadway and Granite Strref
•I1
*ne 27 N. W. Phone 1113
.Jotuxiu*
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts. Both Phones: 26. JOLIET, ILLINOIS'
Naročite zaboj steklenic novega piya,
=ki se imenuje:
Eagle Brew
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
OBA TELEFONA tO" South Bluff Street # JOLIET, ILLINOIS