Politični ogled, — Slovensko-Hrvaško. Letos junija se vrSijo na GorišTcem, kakor smo že poroCali, volitve za deželni zbor, Obe katoliški stranki, slovenska in italljanska, se pridno pripra\ijata za volilni boj. ;GoriŠko Ijudstvo je v ogromni večini y taboru katoli&ke stranke. Libieralcem prede zelo slaba. Slovcnski liberalci, Kateri so spravili veS denarnili in gospodarskib zadrug 'do poloma, so izgubili ves svoj upliv. Ljudstvo jih ne mara. Enakb se godi italijanskim liberalcem. Ti so pa oelo med seboj razdvojejii. Ponudili so Eatoli&ki italijansKi stranki zvezo za volitve (kompromis), a katoliški Ttalijani so to ponudbo odklonili. Upati je, da bjosta dobili obe kršfeanski stranki znatno veSino v svoje roke. — Tudi Slovenci v Trstu se prav pricl-no pripravljajo na deželnozborskie volitve. Dan za 'dnevom prirejajo volilne sihiode. — V Zagrebu so imeli zadnii teden obCinsEe volitve, Mažaroni, ti se obešajo na hrbet Mažarom, kakor naSi nemškutarji Nemcem, so grdo propadli na celi črti. Zimagale so v vseb ratzre. dih hrvaške domoljubne stranke, Ei so se me& sebo] podpirale. — Avstrija. Cosar je djie 26. aprila zaprisegel novega dtfnajslcega nadšEofa Pitfla. — Z nameravano spremerabo volilnega re'da v Galiciji v najbližnjem času ne bo ni6. Katoliški Skolie 90 namreč, kakor s-mo že zadnjiS poroSali, spoznali, da bi bil novi volilni red prikrojen takb, da bi židje in liberalci dobili večino, V Lvovu se sedaj vr&e zopet pogajanja med strajiEamu Listi poročajo, da je zadnji čas zopet ve8 upanja, da se doseže sporazum. Ce pa se to ne zgodi, bo vlada gališki deželni zbor najbrž razpustila. Tudi med Celti in Nemci na Ceškem se vrSe pogajarija za delamiožnost CeŠkrega deželnega zbora. Baje namerava vlada skiicati deželni zbor Še v maju na kratkb zasedanje. Radi zamotanega politiCnega položaja v Galiciji in na CeŠKem, se dr?avni zbor pred 15. majem ne bo aklical. Vlada se boji, da bo državni zbor radi galiŠEo-Češkib zamotljajev delanezmozen. Radi tega straši po listih zopet par. 14. Vlada bi iiajmreS v slu&aju, da z državnim zborom ne bi šlo sreSnb, poslala istega domov in bi vladala s j.ar. 14. — Obravnava proti morilciu poslanca Šijmajerja, Pavlu Kunšaku, se bo vršila 19. In 20. maja. — V Šleziji so zaSeli rudarji ŠtrajKati, ker jim lastniki nidokopov niso hoteli poveČati plač. Stevilo štrajkujofiib je vsak dari večje. Bo 28. aprila je Strajkalo že 75.000 rudarjev. — Ogrsko. Ogrski državni zbor bo baje slklic-an na dan 5k maja k zopetnemu zasedanju, Socialni demokratje nameravajo prirediti ta dan po Budimpešti obbod, na katerem bi zopet protestirali proti znani ogrski volilni preosnovi. Stranke manjši-ne pridrto prirejajo političpe sbode, ma kajterih' vistrajno delujeio oroti večini. — Vlada je razptfstila Košutovcem v Arpadu neko politično društvo, Ki je delovalo za uneljavo ljudovlade na Ogrskem. Tak duh se širi medMadižari na Ogrskera, In kljub temu se delaio Madžari za zglo domoljutme državljane. — Evropa. Zadnjic smo poroSali, kaico so s-8 v JSferaSiji visoki At)ja.ški dostojanstvenEki dali podkupovati od tovarnarjev orozja.. Vse poštene nemSke straiike obsojajo to grdo pocetje. Upokojeni bodo baje radi te i!inaz,ane zaileve 3 generali. St&claj pa je nemški državni zbor sprejel zafcon, Ki naravpost bije pravici y obraz in po katerem se določi zopet 200 milijoriov državnega denarja za poEupovanje poljskili posestev. Neraci bi radi one Slovane, Ki še bivajo v NemCiji, unicili, 23ato uporabljajo celo denar diaivko;jlačevalcev. Proti tej krivifini postavi je glasovala tudi nemška katoliška stranka (oentru'm). A liberalci in zagrizeni Nemci so dobili veSino za to postavo. — SoloSni štraik v Belgiji je končan. Social;ii deraokratje sio zadnji 6etrtek sklenili .na shodu v Bruslju, da^ se prenelia s štrajkom in se imai zopet prifeeti z delom. Izvolili so si volilni odbor, ki ima nalogo, delovati na to, da se vpelje v Belgiji splošna in enaka volilna praivica. Da so rdeči voditelji tako hitro proglasili konec Štrajka, je pripisovati dejstvu, ker je na tisoče delavoev ob.rnilo brbet sooialni deraokraciji, ker so spozimli, da židovski voditelji delajo samo na to, da bi ubogega delavca izžpmali, ga bujskali proti obstoječemu družabnemu redu in svoje mDšnje napolnili. — Francosko vojno brodovje bo imelo letos nove velike p-oletne vaje v Sredozemskein morju od 2. db 21. junija. — Na Portugalsfcem so izbrulinili nemiri. Nesrečpo dezelico vla'dajo liberalci. Ljudstvo z ljuUovlado ni zadiovoljno, ker ni sedaj nobenega reda v deželL V ve8 mestib je izrazilo ljudstvo glasno nevoljo proti liberabiemu načinu vladanja, Da bi potlaČili glas Ijudstva, so liberalni pristaši ljudovlade uprizorili zadnje clni v Lizboni in drugih portugalskih mestih obbode in nemire, pri katerib so glasno klicali slavospeve ljudovladi. — Ainerlka. V severoameriškili preirtogokopih v okolici mesta Kanava je trajal ŠtrajiV rud.arjev nad eno leto. Rudarji' so zahtevali ve<5je plače ia kraiši delovni čas. Mnogokrat je ^a Sasa Štrajka priSlo do nemirov in pobojev. Dne 26. aprila pa so lastniki rudokbpovi deloma povišali delavcem plaBe, na kaf so šli ti zopet na delo. Orgajiizaoija, katera je podpira. la delavce za casa štrajka, ni soeialrtodeiiiokraškrt. ainpak n^politična strokovna organizac-ija, katera ne zala.ga svojib ^-oditeljev s tisočaki, ampaJč pošteno vodi svojo blagaj!no. — Listi poro&ajo, 3a je sedaj v Amerild vsled zadnje velike povodnji blizu pol milijo na delavcev brez kruba,. — V Mebiki še vediio ni miru. ZaSetkam meseca junija bi se jiaj vršila volitev novega predsednika Ijudovlade, a, Ker so boji medčetami prejšnje in sedanje ljudovlatfe §e vedno na dpevnem redu, je vlada volitev zopet preložila. V vasi F\ks^ro ob južni mehikanski meji so vstaSke cete zažgale katoliško oerkev, župnik-a \>a so ustrelili. Tako je tam, kjer vlada nevera.