LETOX DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED SREDA, 15. OKTOBER 1980 ŠT. 10 30 let samoupravljanja v naši DO 28. oktobra letos praznujemo v naši delovni organizaciji pomembno obletnico — 30 let samoupravljanja. V vsa ta leta so vloženi napori vseh delavcev za boljšo rast in dvig podjetja, ki se je ustanovilo iz majhnih žag in žagalnic in preraslo v današnjo lesno industrijo. Ko govorimo o samoupravljanju, moramo poseči v 19. stoletje, v obdobje Pariške komune. Takrat so se že kazale prve oblike, ko so se delavci odločali za stavke in štrajke po podjetjih. Vzporedno z delavskim gibanjem doma in po svetu pa je rasla potreba, da delavci prevzamejo tovarne v svoje roke. Veliki teoretik delavskega gibanja Marx je v letu 1859 dejal v knjigi H kritiki politične ekonomije: »Ne določa zavest ljudi njihove biti, temveč obratno, njihova družbena bit določa njihovo zavest.« V Manifestu komunistične partije pa pravi: »Proletariat se v borbi proti buržoaziji nujno združuje v razred. Z revolucijo se spreminja vladajoči razred in kot vladajoči razred odstranjuje s silo stare odnose.« Moč delavskega razreda je v postopni povezavi s širšimi ljudskimi množicami rasla, prav tako pa se je večala stopnja razvitosti delavskega gibanja. V naši ožji domovini zasledimo prve začetke samoupravnega odločanja po podjetjih v letu 1950. 27. junija 1950 je bil izdan Temeljni zakon o gospodarjenju v delovnih kolektivih. V tistem času so ustanavljali delavci prve delavske svete — to so bili prvi začetki na poti demokratizacije. V našem lesno-industrijskem podjetju je bil 28. ok- tobra 1950 ustanovljen prvi delavski svet, sestavljalo ga je 43 članov. Prvi predsednik je postal tov. Matija Pfeifer. Na tem zasedanju so tudi izvolili 11-članski upravni odbor, kateri je imel 11 namestnikov. Odbor je prevzel razne zadolžitve. V osnovnem pregledu lesno industrijskega podjetja Bled — v prvem zapisniku je razvidno, da se je s 1. januarjem 1950 razdelilo Gozdno gospodarstvo na dvoje podjetij, to je Gozdno gospodarstvo, katerega naloga je izključno nega in vzgoja gozdov. Naše lesno industrijsko podjetje pa ima naloge eksploatacije ter žagarske proizvodnje. Z odločbo — 11. 3. 1950 je registrirano naše podjetje s sedežem na Bledu. Razdelitev je navedena po gozdnih manipulacijah. Dela so razdeljena v gozdno in žagarsko proizvodnjo, v lesno industrijske in pomožne obrate. Podjetju primanjkuje delovne sile, kar je razvidno iz priloženih tabel. V tem zapisniku je podan plan proizvodnje. Najvažnejši plan končne faze izdelave je plan proizvodnje žaganega lesa za izvoz. Proizvodnja zabojev se je vršila v prvih mesecih v tem letu. Posebno pozornost je potrebno posvetiti odvajanju hlodovine za izvoz. Dalje je priložena analiza računovodstva, investicije, delo ekonomije, analiza komercialnega sektorja in pregled o stanju kapitalne izgradnje. V glavnih sklepih so zapisane naslednje zaključne ugotovitve: 1. Plan gozdne proizvodnje je izvršen v zadovoljivi višini v fazi poseka. 2. Posebno pozornost je še v nadalje dati spravilu in izvozu gozdnih sortimentov iz gozdov za posebno hlodovino, da ne bi prišlo do zastoja žagarskih obratov ter jamskemu in celuloznemu lesu, ki sta namenjena za izvoz. 3. Na žagarskih obratih polagati pažnjo na odvajanje blaga za izvoz ter odgovarjajočo kvaliteto izdelave. 4. Izkoriščanje prevoznih sredstev žičnic in konjske vprege spraviti in obdržati na višini zmogljivosti. Zmanjšati na minimum zastoje in izpade pri spravilu in prevozih z režijskimi konji. Polagati veliko pažnjo varčevanju s konjsko krmo in jo oskrbeti v potrebni višini, ker je sedanje stanje zelo kritično in smo takorekoč brez zalog sena. Stalež režijskih konj z odprodajo in oddajo takoj skrčiti, in sicer pri onih konjih, ki iz kateregakoli vzroka niso sposobni za uporabo pri spravilu in prevozih lesa. 5. Povečati delovno disciplino in zmanjšati število izostankov. Danes, ko prehaja celotno podjetje v upravljanje po delovnih kolektivih, je to tudi garancija, da bo izvrševanje plana celotnega podjetja v bodoče potekalo v skladu s planskimi nalogami, da bodo uspehi pod novim upravnim vodstvom doseženi še v mnogo boljšem merilu. Vse sile za petletko! Prehojena pot v takratni situaciji ni bila lahka. Za uresničitev zastavljenih nalog so delavci namenili vse svoje sile. Delavski svet je bil v začetku bolj posvetovalnega značaja, postopoma pa je prevzemal vedno več nalog samoupravnega odločanja. Politika razvoja v smeri finalne predelave je še bolj zaživela, ker so bili položeni temelji delavskemu samoupravljanju. V prvem desetletju je naše podjetje začelo s predelavo lesa v končne izdelke. Najprej se je proizvajalo stavbno pohištvo, lesna moka, medtem ko je bila lesna volna uvedena v proizvodnjo v letu 1950, zaboje pa smo proizvajali že ob ustanovitvi. Vzporedno z rastjo proizvodnje pa je rasla samoupravna zavest delavcev LIP. 10. 5. 1952 so bile volitve v oba odbora delavskega sveta. V letu 1954 smo ustanovili višje disciplinsko sodišče ter komisijo za odpis osnovnih sredstev, ki je bila podrejena delavskemu svetu. Posebno važno je bilo leto 1963, ko je bila sprejeta nova ustava ter nov zakon o volitvah delavskih svetov. Delavski svet je imenoval 11 komisij za gospodarsko, finančno, kadrovsko in stanovanjsko področje. Ustanovili smo komisijo za oddih in rekreacijo. V SR Sloveniji so delovne organizacije v kasnejših letih dobivale vedno večje samoupravljalne pravice, katere so bile usklajene s potrebami v gospodarstvu. Uveljavile so se tudi neposredne oblike samoupravljanja kot zbori delavcev, referendumi itd. V vseh 30 letih so bili pri nas, v naši delovni organizaciji doseženi dobri rezultati, še posebej po sprejetju ustavnih amandmajev, ko so se ustanovile organizacije — temeljne organizacije združenega dela. Vloga delavskih svetov pa je postala še pomembnejša, ko je bil sprejet zakon o združenem delu. Samoupravljanje se je v resnici preneslo na neposrednega proizvajalca. Vloge delavskih svetov se od nekdanjih razlikujejo tudi v pravici odločanja o dohodku. V naših samoupravnih aktih smo bistveno razširili določila zakona o pravicah ter dolžnostih delavskih svetov za LIP Bled. V tem letu šteje naš delavski svet 17 članov, ti opravljajo svoje delo ter poslovanje v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi TO v DO LIP Bled. V DS temeljnih organizacij in ostalih samoupravnih organih v TO DSSS in DO je vključenih 218 članov, v zboru združenega dela ter samoupravnih interesnih skupnostih je 131 delegatov. Na področju samoupravljanja smo v 30 letih uspešno delovali, zasluge pa gredo vsem, ki so kakorkoli s svojim vloženim delom pomagali pri izgradnji in razvoju naše delovne organizacije. Reševali so pomembne in odgovorne naloge. S svojimi pravilnimi odločitvami, s pomočjo vseh delavcev v vseh obdobjih smo uspeli zgraditi našo lesno industrijo do takšne mere, da se predeluje celotna surovina v finalne izdelke. Na svoje uspehe smo ponosni. Želimo, da bi tudi v prihodnje bilo v samoupravnem delu tako ali še bolj uspešno. Za skupne cilje se bomo trudili! Predsedniki delavskega sveta LIP — BLED od leta 1950 dalje: 1950 - 1953 Matija Pfeifer 1953 — 1955 Ivan Robič 1955 — 1957 Franc Mencinger 1957 — 1959 Zdravko Cerkovnik 1959-1962 Niko Taler 1962 — 1965 Ciril Kocjančič 1965 — 1967 Vinko Čuden 1967 — 1968 Avgust Delavec 1968 — 1969 Zdravko Knaf- lič 1969 — 1970 Janez Žitnik 1970-1974 Franc Lap 1974 — 1978 Stanko Iskra 1978 — 1979 Jaka Repe 1979 — 1980 Janez Kovačič 1980 — Janez Cundrič Matija Pfeifer — prvi predsednik DS Nove gradnje v TO Tomaž Godec Ko se je lakirnica preselila v nove prostore, smo pričeli iskati dokumentacijo za spremembo namembnosti objekta stare lakirnice v skladišče lakov in lahkohlapljivih snovi. V januarju 1980 smo dobili vso potrebno dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem in seveda takoj pričeli z adaptacijo. Obnovili smo notranjost objekta (omet, zamenjava oken in vrat, razsvetljava in strelovod ter ogrevanje in fasada). Okoli objekta pa bo zgrajena še varnostna ograja. Objekt bo oddan v uporabo takoj, ko bo opravljen tehnični pregled, ki je predviden v mesecu oktobru. Tudi nadstrešnica sušilnih komor je že zgrajena. Objekt je armiranobetonska dvokapnica, sistema »PRIMORJE AJDOVŠČINA«, tlorisne velikosti 15,00 X 50,00 m. Z gradnjo temeljev smo pričeli 26. 6. 1980, z montažo 23. 7. 1980, zaključili pa 28. 8. 1980. V nadstrešnici bosta montirani dve sušilni komori, s ka- paciteto 70 kub m, katerih roizvajalec je Slovenijales — ičnica Ljubljana. Montaža se bo izvršila takoj, ko bodo napravljeni temelji, le-ti pa so že v gradnji. Drugi del nadstrešnice pa bo služil za skladiščenje gradbenih plošč in žaganega lesa. Omenim naj še to, da je vsa gradbena dela na obeh objektih izvajalo Gradbeno podjetje Bohinj, montažna dela nadstrešnice pa SGP Primorje Ajdovščina. LF Ostanimo na tleh Zaradi pomanjkanja surovine v obliki žaganega lesa za domače potrebe in prodajo bo treba pri proizvodnji te stremeti za boljši izplen. K temu nas sili tudi spoznanje, da bo treba za nakup hlodovine pa tudi žaganega lesa že danes in v prihodnje odšteti velike vsote denarja. Upoštevajoč navedeno bodo morali gozdarji kot lesnoindu-strijci bolj načrtno obravnavati proizvodnjo gozdnih sorti-mentov. Vrednotenje bo treba zajeti že v smotrni gojitvi, izkoriščanju gozdov in krojenju v gozdu. V nadaljnji fazi bo nadvse važna obdelava oblovi-ne v smislu izkoriščanja in kvaliteti izdelkov. Za smotrno izkoriščanje gozdnih sortimen-tov pa bo potrebno tesnejše sodelovanje med gozdarji in lesnoindustrijci. Prizadevanja ne bodo smela biti usmerjena le v izbiro mehanizacije, pač pa bo treba več strokovnosti usmeriti v smotrne sečnje, strokovno delo na strojih in samo obdelavo izdelkov. Pri obdelavi oblovine pa bo poleg trajnostno trdnostnih vrednotenj pri obdelavi odločilen izplen takih sortimentov, ki so trgu najbolj potrebni. Dejansko izkoriščanje pri proizvodnji v žagalnici pa je le tako, ki pogojujejo sposobnost sortimentov, obdelanih za nadaljnjo obdelavo ali prodajo. Zato moramo lesnoindustrijci poznati: — potrebe po vrsti lesa, — potrebe po količinah žaganega lesa, — potrebe po kvalitetah žaganega lesa in — potrebo po dimenzijah žaganega lesa. Da pa bomo zadostili zahtevam, je treba: analizirati surovinsko osnovo v vrsti lesa, analizirati kvaliteto oblovine, analizirati preseke oblovine in izdelati lesno bilanco na razpoložljive količine oblovine. Za čimboljše izkoriščanje pri žaganju pa je treba organizirati: — sortacijo hlodovine po debelinah, — žaganje mnogokratnikov na osnovnih strojih — organizacija takega žaganja za hitro proizvodnjo iskanih dimenzij — kvalitetno žaganje v est-tetskem, trdnostnem in trajnostnem smislu. Tako bomo žagarski obrat obravnavali v dveh vejah proizvodnje: a) primarni del proizvodnje (žaganje mnogokratnikov) b) sekundami del proizvodnje (razžagovanje mnogokratnikov). Pri tem pa moramo upoštevati skladišče žaganega lesa kot vmesno skladišče. Tu je poleg žaganega lesa, ki ima že dokončne oblike za obdelavo ali prodajo tudi več vrst mnogokratnikov. Te s pravilnim razvrščanjem sveže, zračno ali umetno suhe pripravimo za obdelavo na elemente, ki jih proizvodnja ali trg potrebuje. Izkoriščanje pri žaganju hlodovine bomo morali obravnavati na osnovi realnega iz-plena. Tega obravnavamo od izmere hlodovine do oddaje lesa iz skladišča žaganega lesa. Seveda pa moramo biti osveščeni z možnostjo: — da smo žagovce, izdelane na prvem stroju, oddali, prodali brez odbitkov v količini zaradi pravilnih dimenzij, — da so žagovci, obdelani v naslednji fazi (obdelava mnogokratnikov) oddani, prodani brez odbitkov v količini zaradi nepravilnih dimenzij zaradi nestrokovne obdelave. V prizadevanjih za boljše izkoriščanje pa ima boljše možnosti tisti, ki uporablja, prodaja debelejše Sortimente in Sortimente slabše kvalitete (katerih cena je dobra). (Nadaljevanje na 4. strani) Dopolnitev struženega pohištva Proizvodnja masivnega pohištva v TO »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici vključuje poleg ostalega tudi struženi program. Predvideno je, da letno izdela 15.000 kom. kar predstavlja polovico celotne vrednosti realizacije. Proizvodnja tega pohištva je v večini, to je dve tretjini, usmerjena na tuje tržišče (ZDA, Švica, Francija). Proizvodni program obsega: program postelj z nočnimi omaricami z različnimi struženimi profili in demenzijami. Program struženih postelj in nočnih omaric smo vključili tudi na domače tržišče. Sčasoma se je pokazalo, da prodaja postelj ne steče tako kot bi morala. S strani kupcev je bila postavljena zahteva po zaključenem ambientu, ker sama postelja z nočno omarico nima veljave. Želja je bila izražena vsaj za garderobno omaro. Zato smo razvili SISTEM omar, kateri je lahko izvedljiv v naši proizvodnji pohištva z obstoječo strojno opremo in deloma s kooperantom, za tisti del, ki je iz ivernih plošč. Sistem omar je oblikovalsko zasnovan kot stil klasičnega pohištva s poudarkom izrezov, struženja in profilov, kar naj se sklada s posteljnim struženim programom. Sistem omar zajema štiri izdelke, ki se ločijo po frontalnem izgledu. Krilo omare je iz masivnega smrekovega lesa I. razred. Sestavljeno je iz okvirja in polnila. Okvir je konstrukcijsko sestavljen s pomočjo moznikov. Polnilo je vstavljeno v utor okvirja in z letvami pritrjeno na notranji strani. Za odpiranje krila služi masivni ročaj v obliki krogle. Obod in polica je oplemenitena ivema plošča 19 mm z mikro folijo v imitaciji smrekovega lesa z ravno zaključenimi robovi. Hrbtišče je furnirana vezana plošča — koto. Polica leži na, kovinskih čepih. Pod polico je vstavljena kovinska palica, ki služi za obešanje (garderobe). SISTEM OMAR: 05a ,05b,05c, 05d 05a 05b K — ^ n / 7 Ć. \ / S, 3 3 7 ... - y s \ y s j 1 7 % 7 z S / \ - se 7 v 7 s Ć 7 N L- 1 05c 05 d Sistem omar se loči po dodatni okrasni letvi (tip 41, tip KOBLA) in kroglah, vstavljenih na moznike na obodu omara-stega elementa. Fronta je lahko samo tabelna ali pa ima dodatno točkovno lepljene stružene masivne stebričke, kateri se pojavijo v končnicah struženega programa postelj. Omarasti elementi so v celoti sestavljeni in demontažni. Sistem omar bo v dveh barvnih tonih, in sicer naravnem smrekovem tonu in temno rjavem tonu, enak kot je barvni ton programa postelj in nočnih omaric. Izdelani so bili štirje modeli — prototipi, ki so bili predstavljeni na Zagrebškem velesejmu od 12. 9*do 21.9. 1980 kot dopolnitev k programu postelj za analizo kupcev in trgovcev. Izdelani so bili anketni listi z naslednjimi vprašanji: 1. Ali vam je všeč kombinacija omar k obstoječim posteljnim programom? 2. Ali vam omare estetsko in funkcionalno odgovarjajo? 3. Za kateri barvni ton bi se odločili — naravni ali luženi? 4. Pripombe! Rezultati ankete so pokazali, da odklanja stružepo pohištvo le 9,3% anketirancev. To kombinacijo omar k posteljam odklanja le 24 % anketirancev. Estetski izgled pohvali 70,9 %; funkcionalnost pa 50 % anketirancev. 50 % se odloči za naravni barvni ton in 50 % za luženi ton. Kot posebne pripombe pa se nanašajo na cene, velikost omar in na še širšo dopolnitev struženega programa (zaključeni ambient). Anketa je pokazala zelo dobre rezultate v prid novim omaram, zato se bodo akcije nadaljevale in v kratkem pričakujemo naročilo prve serije. Šifrer Ana Sklepi samoupravnih organov 4. zasedanje DS TO, lesna predelava Rečica (22. 9. 1980.) 1. DS je obravnaval dogovor o temeljih plana občine Radovljica za obdobje 1981 —1985 ter potrdil pripombe, katere je predlagal strokovni kolegij DO. 2. DS je obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma SIS elektro Gorenjske in ISE Ljubljana ter nanj ni imel pripomb. 3. Potrdil je nov cenik za stavbno pohištvo z veljavnostjo od 22. 9. 1980 dalje. 4. Zaradi težje manipulacije pri sortiranju, žaganju in zakladanju bazena s hlodovino v lubju letne in jesenske sečnje, se za obračun takega lesa predlaga in sprejme 10 % povečanje izdelavnih časov tehničnih normativov od 1. septembra 1980 dalje do konec leta. V kolikor se bo nato žaganje take hlodovine še nadaljevalo, je potrebno opraviti ponovno snemanje. 2. Z veljavnostjo od 1. 10. 1980 dalje je potrdil naslednje začasne normative za podboj B-6; 4011-12 Pribijanje sidrnih letvic, Tk norma na 8 ur vrtanje za prijemnik in nasadila ter montaža prijemnika 5.4682 3335-00 Vrtanje pokončnika 10, 15 cm 0.4958 3335-01 Vrtanje prečnika 10,15 cm 0.4001 7022-01 Embaliranje žičnikov za 10 cm 0.8909 7022-02 Embaliranje žičnikov za 15 cm 1.0597 7012-00 Kompletiranje podboja B-6 9.5330 351 kom 1936 kom 2400 kom 538 kom 453 kom 101 zavoj 3. Potrdil je nabavo naslednjih osnovnih sredstev: 2 kom Titan strojček za embaliranje podboja B-6 v skupni vrednosti 7.600. — din 1 kom transportne rolce širine 150/100 x 60, dolžine L= 1300, H = 300 za sortirnico v znesku 56.000.— din 4. Za delegata v komisijo IO za usklajevanje in pospeševanje izvozne usmerjenosti lesarstva pri Splošnem združenju lesarstva Slovenije je bil imenovan Drago Primožič. 5. DS TO je obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne SIS za PTT promet Kranj za obdobje 1981 — 1985 ter se s pripombo, katero predlaga DS DSSS strinja. Mladi v enotah teritorialne obrambe so bili na vzgoji Teritorialna obramba je množični del naših oboroženih sil, ker se oblikuje po republikah, pokrajinah in občinah ter večjih OZD. Enote teritorialne obrambe pokrivajo celotno ozemlje SFRJ. V primeru vojne bi se v njih bojevalo veliko število naših ljudi. Teritorialno obrambo sestavljajo enote, štabi in ustanove teritorialne obrambe. Organizirajo se v divizije, brigade, odrede, bataljone, čete, samostojne vode, pa tudi različne diverzantske enote. V primeru vojne pristopi k teritorialnim enotam tudi milica. Sile teritorialne obrambe se organizirajo in pripravljajo v miru, aktivirajo pa se v primeru neposredne vojne nevarnosti, v miru pa se pripravljajo, izvajajo vzgojo, aktivirajo pa se v primeru raznih nesreč. Enote teritorialne obrambe izvršujejo naloge samostojno ali v sodelovanju z enotami JLA: na fronti, v nasprotnikovem zaledju ali našem zaledju. Vrhovni komandant lahko, če je potrebno, med vojno preimenuje posamezne enote TO v enote JLA. Za ravzoj teritorialne obrambe skrbijo republike, pokrajine, občine in organizacije združenega dela. V enotah teritorialne obrambe so razporejeni mladinci in mladinke-prostovoljke, kateri pa so po dajanju svečane obveze enakopravni po dolžnostih in pravicah z ostalimi pripadniki TO. V mesecu septembru so imeli mladinci in mladinke v centru obrambne vzgoje vzgojo, na kateri so si pridobivali veščine, potrebne za uspešno sodelovanje v enotah teritori- alne obrambe. Pouk je obsegal taktične vaje. bojno streljanje, moralnopolitino vzgojo ter kulturno zabavno aktivnost. Občinski štab je skupno z občinsko konferenco ZSMS izvedel kadrovanje mladine po srednih šolah, organizacijah združenega dela in med študenti. Odziv mladine je bil velik, saj je na vzgoji sodelovalo šestdeset mladincev in mladink. Z vso resnostjo je mladina sodelovala pri vzgoji, kar se je posebej odražalo pri rezultatih streljanja, kulturno zabavnih aktivnostih in glasilu »Mladi teritorialec«. Na kulturno zabavnem večeru, ki so ga pripravili mladinci sami, je sodeloval tudi partizanski pesnik Matej Bor. ki je v spominih na NOB opisal svoje doživetje med vojno. Mladinci in mladinke so ob navzočnosti predstavnikov družbeno političnih organov na svečanosti v centru obrambne vzgoje dali svečano obvezo, sprejeli po končani vzgoji pohvale in priznanja ter sklenili, da se bodo še udeleže- vali vzgoje, saj so se se na tej veliko naučili. S pesmijo so se poslovili iz centra obrambne vzgoje na Boh. Beli ter z zavestjo, da se tja še vrnejo. Ì Zgodovina oktobrske revolucije V-----------------—-----------------------------) Več kakor šest desetletij poteka od časov velike oktobrske revolucije v Rusiji. Osvetlimo njeno zgodovino: Rusija je bila za vojno le slabo pripravljena v prvih letih dvajsetega stoletja. Z vladajočo carsko kliko je bil nezadovoljen tudi del buržoazije. 8. marca 1917, za Dan žena so se v Petrogradu sprožili veliki nemiri in stavke. Carska vlada se je vdala, ko je vojska prešla na stran demonstrantov. Bur-žuazija je sestavila začasno vlado. Nastalo je dvovladje: peterburški sovjet in začasna vlada. Boljševiki so bili tedaj v sovjetu v manjšini. Aprila 1917. se je v Petrograd vrnil Lenin. Njegov prihod pa je bil velikega pomena za partijo in revolucijo. Lenin je napisal v Pismih iz daljave: »Delavci, pokazati morate čudeže proletarske in vseljudske organizacije, da bi pripravili svojo zmago na drugi etapi revolucije.« Pred široko ljudsko množico je zaključil svoj govor z naslednjimi besedami: »Naj živi socialistična revolucija!« Nastopil je v Tavrijski palači s takoimenovanimi aprilskimi tezami. Le-te so zgodovinskega pomena in so postale okvirne v programu boljševikov. Vsebina v glavnem vsebuje: oblast je prevzela buržuazija, revolucija je končana, do demokratičnega miru se pride s strmoglavljenjem buržoazije in z diktaturo proletariata, popolnejša oblika države od parlamentarne republike je republika sovjetov. Lenin je bil odločno proti takojšnji vpeljavi socializma. V maju 1917. leta je bila v Petrogradu 7. vseruska konferenca boljševiške stranke. Proletariat je sledil boljševiškemu geslu: »Vso oblast sovjetom!« Kasneje — v juniju 1917. leta je sledil polom manjševikov. Začele so se množične demonstracije, prelite je bilo veliko krvi. V Petrogradu se je položaj resno zaostril. Začasna vlada je razglasila obsedno stanje, začela je zapirati in pobijati komuniste. Lenin se je moral umakniti na Finsko. 7. oktobra istega leta se je skrivaj vrnil v Petrograd. V tistem času je Lenin natančno razložil teze o revoluciji: »Z revolucijo se ne da igrati. Dokler revolucija traja, je treba dosegati uspehe, pa če so še tako majhni.« Čas revolucije je dozorel. Najpomembnejši korak je bil storjen, ko je oddelek začasne vlade napadel boljševiško časnikarsko stavbo PRAVDA. Tedaj je boljševiška stranka poklicala v boj rdečo gardo in revolucionarne ljudske množice. Le-ti so pognali napadalce iz poslopja. Ogenj se je razplamtel. V naslednji novem-berski noči je Lenin prispel v Smolni. 7. 11. se ni vdala le Zimska palača. Toda tudi tu so se dokončno predali. 7. novembra 1917 se je zbral sloviti 2. vseruski kongres sovjetov. Tam so sprejeli tri znamenite odloke: odlok o miru, brezplačna razlastitev zemlje in prehod le-te v upravo vaškim razlastitvenim odborom, odlok o ustanovitvi revolucionarne vlade, njen predsednik pa je Lenin. Od oktobra 1917. leta do januarja oz. februarja 1918 se je revolucija razširila po vsej deželi. Oktobrska revolucija je zmagala, na čelu delavskega razreda je stala boljševiška partija. Začela se je v takšnem trenutku, ko je bila imperali-stična vojna v polnem razmahu, buržuazne države so si bile v dveh sovražnih taborih. Véliki praktik delavske revolucije — Lenin je uresničil teorije Marxa in Engelsa, ki sta s svojimi idejami utrjevala pot socializmu ter komunizmu. Naš samoupravni socialistični sistem se je vzgledoval po teh idejah. Učili smo se na poti pri izgrajevanju samoupravnega delavskega procesa. Iz oktobrske revolucije smo se naučili veliko: delavski razred prevzame s široko pomočjo ljudskih množic oblast v svoje roke, z revolucijo podre star družbeni red. Lenin sam se je učil od Marxa: »Marxizem uči proletarca, naj čimbolj energično sodeluje, naj se čim bolj odločno bori za dosledni proletarski demokratizem, da se približamo socializmu!« Mnogo smo se naučili iz časov oktobrske revolucije. Na delavčevih plečih sloni bodočnost našega naroda, zgodovina pa je že tedaj kazala pot svetli prihodnosti. Vesna Pestro izobraževalno delo DU Radovljica Na Delavski univerzi se v šolskem letu 1980/81 izobražuje v rednih večernih šolah za odrasle okoli 150 slušateljev. Prvih letnikov letos niso odprli, pač pa nadaljujejo s poukom v oddelkih od 5. do 8. razreda osnovne šole, 2. do 4. letnik ekonomske srednje šole, na 2. letniku poklicne administrativne in 2. letniku srednje komercialne šole ter na delovodski šoli za lesarsko, strojno in tekstilno stroko. V oktobru vpisujejo kandidate tudi na tečaje za upravljalce težke gradbene mehanizacije in upravljalce centralnih naprav. Razen tega nameravajo tudi letos nadaljevati z jezikovnimi tečaji za odrasle in šoloobvezno mladino predvsem za angleščino in nemščino, s tečaji krojenja in šivanja, strojepisja, za higienski minimum in varstvo pri delu. Prvič bodo razpisali tudi tečaj za usposabljanje varuhinj v domovih starostnikov. Predvideno je, da bodo pričeli s predavanji na šoli za starše in s poukom obrambe in zaščite, ki bo obvezen za vse prebivalce. Po načrtu idejnopolitičnega usposabljanja imajo letos v programu uvajalne seminarje za člane ZK, občinsko politično in občinsko mladinsko politično šolo ter druge oblike idejnopolitičnega usposabljanja za člane DPO, za delegate in samoupravljalce. Razmišljajo tudi o delegatski šoli kot stalni obliki usposabljanja delegatov. Bržkone bo našlo svoj interes za izobraževanje v prihodnje tudi precej delavcev iz naše delovne organizacije. L. R. Milanski sejem pohištva I/ m •Ä Mednarodna razstava pohištva, ki je bila od 19. do 24. septembra v razstavnih prostorih milanskega sejma v Milanu, je praznovala 20-letnico uspešnega delovanja in priznanja v svetu. Na 290.000 kv. m od tega 114.000 kv. m čiste razstavne površine je razstavljalo preko 2100 proizvajalcev pohištva Italije in iz 30 drugih držav. Med njimi so bili tudi trije razstavljalci iz Jugoslavije in sicer: novogoriški MEBLO, sarajevski ŠIPAD in ljubljanski SLOVENIJALES. Med ostalimi tujimi državami bi navedel le skupinski nastop: Brazilije, Finske, Francije, Velike Britanije, Filipinov ter Makajskega polotoka pod imenom »RUE DE PARIS«. <** '■'.c I « 'cö.VwSS*v*:-* SALONE INTERNAZIONALE DEL MOBILE- EUROLUCE Propagandno sporočilo mednarodnega salona pohištva in svetil (EULOLUCE) so zaupali umetnosti Mimma Rotella, v kateri ujame linije enotnosti, ki jih pogosto srečamo v vsakdanjosti. Poleg razstave pohištva je bil v sklopu sejma še mednarodni Salon pohištva, aparatov in pripomočkov za pisarne Smau 80, na katerem je sodelovalo 100 razstavljalcev. Poleg sodobne pisarniške opreme in stolov je bila razstava nagrajenih, dobro oblikovanih izdelkov za pisarne v obdobju zadnjih 20 let, ki jih nagrajujejo na vsakem Salonu Smau. Za popestritev mednarodnega salona pohištva je bila še mednarodna razstava svetil imenovana EUROLUCE, na kateri je razstavljalo preko 330 svetovno znanih proizvajalcev svetil ter svetlobnih teles, svoje novosti in proizvodne programe na 24.000 kv. m razstavne površine. Največ razstavljalcev je bilo seveda domačinov, ki so razstavljali na lično opremljenih razstavnih prostorih. Italijanski proizvajalci pohištva s ceno, obliko, kvaliteto, udobnostjo ter široko ponudbo dajo pohištvu življenjsko vrednost. Vse te bonitete pa jim omogočajo, da so postali največji svetovni izvoznik pohištva. To so dosegli z velikimi napori, kajti vezani so ekonomsko na uvoz osnovne surovine, ki pa jo v neki meri nadoknadijo s tehničnimi in konstrukcijskimi rešitvami. Izdelujejo vse vrste pohištva v širokih programih in izbirah, pri tem jim seveda pomagajo njihova dekorativna oprema blaga in ostalih cenjenih materialih, ki jim krasijo sedežne garniture in postelje. Drago- Ostanimo na tleh (Nadaljevanje z 2. strani) Pri žaganju hlodovine pa bo treba žagati take mnogokratnike, katerih uporabnost bo z minimalnimi dodatnimi obdelavami večnamenska. Razvoj obdelave oblovine v v žagan les je usmerjen predvsem v uporabo takih rezil, ki imajo ožjo pot. Največ pozornosti pa bo treba posvečati obdelavi kvalitetnega polboč-nega dela stebla. Zato bo tudi v bodoče treba kritično obravnavati osnovni stroj za žaganje (jarmenik, tračne žage, krožna žaga). Za realizacijo proizvodnje žaganega lesa pa nista nič manj važna robilnik in čelilnik. Na teh strojih se delo vse bolj avtomatizira, programira. Pomanjkanje in dražitev surovine pa narekuje racionalno obdelavo hlodovine v smislu večjega izplena in kvalitete izdelave. Hlod ima v svoji masi različno vrednost. Razžagan v deske ima večjo ali manjšo vrednost glede na strukturo, teksturo in napake lesa. Deske, nažagane iz bočnega in srčnega dela stebla niso zaželene. Iskane pa so deske, pridobljene iz polbočnega dela stebla. Seveda pa izkoriščanje pri žaganju pogojujejo različni faktorji: — pri polnolesni hlodovini je večje, — hlodovina ne sme biti kriva, gnila, razbita, — če žagamo oblovino s tanjšimi rezili, — če žagamo debelejše Sortimente, — če uporabljamo manj nadmere za osušitev. Ob vsem tem delu pa je prisoten tudi faktor strokovnosti zaposlenih (priprava rezil, obdelava na strojih, skladiščenje, sušenje lesa). O izkoriščanju pri žaganju oblovine govorimo šele takrat, ko je potrošnik žagan les lahko uporabil, ne da bi ga izločil zaradi nepravilnih dimenzij. Vse kaže, da bomo morali v bodoče porabiti več časa za racionalno obdelavo oblovine pri sekanju v gozdu in nadalj-no obdelavo v naslednjih fazah proizvodnje. Manj ozkosrčni bomo morali biti pri priznavanju pomembnosti te vrste proizvodnje, potrebe po strokovnosti in priznavanju realnega dohodka delavcem pri delu. V primarni in sekundarni obdelavi lesa bo pomembnost in potrebna strokovnost vplivala na boljše izkoriščanje pri obdelavi, kvaliteto izdelkov in večjo proizvodnjo v krajšem času. Pri načrtovanju strojev za obdelavo oblovine pa bo treba upoštevati naslednje: — uvajati tehnologijo z manj zaposlenimi in z manj fizičnega dela (avtomatizacija), — v čimkrajšem roku naža-gati potrebne količine, — žaganje najugodnejših sortimentov za nadaljnjo obdelavo in prodajo, — strokovno razvrščanje sortimentov za nadaljnjo obdelavo ali prodajo. To pa bomo lažje dosegli: — s strokovno obdelano hlodovino, — z zadostno količino hlodovine, — s strokovno sortirano hlodovino, — s sodobno tehnologijo pri žaganju hlodivne, — s strokovno usposobljenimi in samoupravno izobraženimi delavci. Tand ceni les vsekakor poudarjajo in ga pretežno pustijo v naravni barvi, če pa ga lužijo, ga v temnih rjavih tonih in črnih odtenkih. Za izdelavo sistemov pohištva uporabljajo svoje znane kvalitetno izdelane lahke panelke, ki jih furnirajo z raznimi furnirji (v največji meri jesen, oreh, topol, bukev, tanganika, maha-gonij v manjši meri pa jelka, smreka, bor, hrast). Robove pustijo včasih ne-furnirane in s tem pokažejo strukturo plošče, ki deluje dekorativno. Posamezni sistemi so oblikovno (manj funkcionalno) dopolnjeni z masivnimi elementi (letvami ali palicami), ki za ceno oblike terjajo celo komplicirane proizvodne oziroma strojne obdelave, vendar vsi ti težki in rafinirani detajli so zelo estetsko in kvalitetno izdelani. V precejšnji meri se uporabljajo masivne okvirne konstrukcije z različnimi polnili pogosto so to lami-nirane površine. Masiven les skorajda ne uporabljajo za celotne pohištvene sisteme, vendar za posamezne elemente pohištva, ki si jih lahko sestavlja oziroma se z njimi arhitektonsko gradi v prostoru oziroma v ambi-entu. Vendar to so majhni omarasti več namenski sestavljivi elementi, izdelani iz jelke ali smreke ter obdelane v naravni barvi. Primer sistemsko rešenega pohištva je bil prikazan program VENTO, ki je realiziran v treh globinah, štirih širinah ter sedmih višinah, proizvaja pa ga MARANGON iz Padove. S svojo zmogljivostjo sestavljanja in razstavljanja pohištvo omogoča funkcionalno opremljanje prostorov ter s tem doseže svojo pohištveno motivacijo — prestiž, ki ga poudarja še linija oblik ter odlična površinska obdelava. Zanimiva je njihova ponudba informacij z idejnimi rešitvami oprem prostorov, ki jih nudijo v katalogih z 10 ali 30 primerki, ki služijo kot nasvet kupcu ali oblikovalcu. Pohištvo je namenjeno predvsem opremi stanovanjskih prostorov možna pa je tudi oprema večjih knjižnic. Drugi primer sistemskega pohištva je sistem TOP tovarne Bimor, ki ima posamezne detajle rešene z masivnimi dodatki kot so okrogle palice, ki dajejo pohištvu bolj stiliziranost kot funkcionalnost. Za nas proizvajalce masivnega pohištva je interesanten program za opremo stanovanjskih prostorov proizvajalca PINE PRO-SERPIO. Kljub njihovi reklamni trditvi, da je pohištvo izdelano iz pravega masivnega lesa, so posamezni deli omarastih elementov furnirani (police, stranice, hrbtišča, mizne plošče). Fronte so izdelane z okvirno konstrukcijo ter zapolnjene z letvami. Vsi ostali elementi pohištva so izdelani iz masivnega bora. Program je konstrukcijsko zelo enostaven in prilagodljiv. Med tujci velja omeniti predvsem Skandinavce, ki so s svojimi kvalitetnimi izdelki verjetno dober prodajalec masivnega pohištva v Italiji. Med njimi so bili najmočneje zastopani Finci, ki so bili predstavljeni s številnimi proizvajalci dobro oblikovanega pohištva. Med njimi: ASKO, SAJO-TAN, FINNBO, FINN-SALPAUS, KALUSTE-KIILA, POLAG DESIGN, LAUKAAN, PUU, LIIAS in ARTEK, ki so vsi pretežni izvozniki pohištva v svetu. Občudovanja vredni Finci so prikazali svoje preprosto pohištvo z dobrimi konstrukcijskimi in tehnološkimi rešitvami. Oblike pohištva sledijo na- činu življenja ter njihovi kulturi. Veliko pozornost zaslužijo stoli in sedežne garniture, ki so antropo-metrično preštudirani in udobni za sedenje. Presenetljiva je tudi obdelava in kvaliteta lesa. Med konstrukcijskimi novostmi so bila interesantna tesnila na vratih garderobnih in knjižnih omar, ki preprečujejo pra-šenje notranjosti. Opaziti je bilo tudi velik pristop k opremljanju stanovanjskih enot z omara-stimi stenami, v katerih so vključena tudi vrata in so bila obdelana ter pritrjena z omarastimi elementi. Momentalna gospodarska situacija ni preveč obetavna, zato tudi perspektiva za pohištvo ni rožnata. Na podlagi tega se bo pohištvena oprema pri nekaterih proizvajalcih spremenila na podlagi spremembe življenja stanovalcev zaradi energetske krize. Kot kaže se nekateri že zavedajo, kajti občutiti je ponujanje enostavnosti, udobje in toplino v pohištvenih opremah. Papier Zvone Montaža okovja ter dodatnih elementov na vhodna in garažna vrata (foto Noč) Zapisnik iz seminarja za tajnice Arhiviranje Delo z arhivskim in registra-turnim materialom — gradivom razdelimo na tri področja: urejevanje, varstvo in stik z arhivskim gradivom. Vsaka delovna organizacija mora imeti pravilnik, v katerem je opisan način izvajanja materialnega varstva arhivskega in registratumega gradiva, roki hranjenja ter način odbiranja gradiva. Pri urejevanju mora že določiti vrste gradiva. Ločiti moramo pojm arhivsko gradivo (pisano, risano, fotografirano, računalniško gradivo). To gradivo ima trajno vrednost ter pomen za znanost in je družbi potrebno, ne glede na njegov izvor. Registraturno gradivo je dokumentarno gradivo, ki nastane v delovni organizaciji združenega dela, ne glede na trajnost. Urejanje gradiva pomeni, da gradivo spravljamo v nek določen red, ta red je pogojen z načinom posameznih delovnih organizacij. Vsak spis se mora evidentirati. Na osnovi evi- denc se hrani gradivo na zato določenih mestih — prostorih. Gradivo se evidentira po šifrah, številkah, vsebini, abecednih označbah ali pa kaj podobnega. Delovna organizacija ima za svoje poslovanje POSEBEN PRAVILNIK, kje se hrani gradivo, kdo je odgovoren za ravnanje s spisi, kdaj se izločijo ali se hranijo. Delovna organizacija mora sprejeti poleg splošnih določil o varstvu dokumentarnega gradiva tudi določbe, kako se dela z običajnimi spisi, kako se pristopi k izločanju (»izločitveni seznam«), kako se predaja gradivo Zgodovinskemu arhivu. Delovne naloge arhivarja morajo biti opisane. Med gradivom so tudi spisi zaupnega gradiva, za katerega pa je potreben poseben pravilnik za poslovanje zaupnega gradiva. Zaupni spisi se hranijo v posebnih blagajnah. Kaj je »tekoči arhiv«? To je tisti arhiv, ki nastaja v določenem času (1 — 2 leti), v pisarnah, kjer se tekoče uporablja gradivo za sprotne potrebe. Po preteku določenega roka (1 — 2 leti) se gradivo prenese v stalen arhiv, kjer mora biti za to dobro izbran prostor, kjer gradivo ne sme biti odloženo malomarno. Delo v stalnem arhivu je težko in odgovorno. Spise moramo tu nalagati tako, da je najstarejši spis pri vrhu, da se bere kot knjigo. Dolžnost delovne organizacije in arhivarja je, da se gradivo lepo tehnično opremi, da so zadeve opremljene z registratumimi znaki in napisi. Gradivo mora biti hitro dostopno za tekoče potrebe ter izločanje po preteku dobe hranjenja. Trajnost gradiva določa pravilnik, ki ga oddelki oziroma delovna organizacija določi in priredi po svojih presojah. Delo arhivarja ni več tako zahtevno, če vlada v stalnem arhivu red, če se natančno vlaga dokumentarno gradivo. Gradivo evidentiramo po določenih klasifikacijskih sistemih. Najbolj enostaven je 1. numerični sistem — po de-lovodnih številkah. 2. abecedni sistem je precej razširjen, kjer se določene serije gradiva odlagajo po abecedi klientov. 3. Decimalna klasifikacija je najbolj razširjen sistem, to je sistem odlaganja spisov v okviru desetih glavnih skupin. Nekatere delovne organizacije so si klasifikacijske sisteme same ustvarile (npr. po datumih zbrano gradivo). Za evidentiranje se uporabljajo razni obrazci npr. delovodniki — numerični delovodnik, 0, 11C in 0,25 DZS, trivrstični delovodnik, petvrst-ni kombinimi delovodnik). Poseben obrazec za pregled došle in odposlane pošte ni pri evidentiranju arhivskega gradiva priporočljiv. Za numerični delovodnik je nujno potreben INDEX — v knjigi ali kartoteki in je urejen po strogem abecednem redu. Evidenco vodimo po arhivski knjigi — ves inventar se vpisuje skozi vse leto. Arhivar pa mora voditi tudi knjigo za vrnjeno gradivo. Arhivsko in registrirano gradivo sta zavarovana z zakonom (1., 2. in 3. člen zakona o arhivskem gradivu in o arhivih Ur. list SRS št. 34/73). Arhivsko gradivo je splošna družbena lastnina, ne sme se ga odtujiti, ne dati občanu, ne uničevati, izločiti ali oddati v tujo državo. Za varstvo arhivskega gradiva morajo biti posebni prostori, ustvarjalci morajo skrbeti za vzdrževanje pred poškodbami, uničenjem ter izgubo. Arhivski prostori morajo biti suhi, ognjevarni, kjer je konstantna temperatura 15—22 stopinj, vlaga naj bo od 40 — 70 stopinj. Prostor mora biti oskrbljen z merilnimi instrumenti za vlago in temperaturo. Arhivi morajo imeti določeno število gasilnih aparatov. Tu so arhivske police. Dobre so kovinske pomične police. Gradivo, ki se prenaša po potrebi delovne organizacije, mora biti spravljeno v posebnih, kovinskih zabojčkih (po zahtevi SLO). V delovni organizaciji imamo arhivska gradiva, ki so trajne vrednosti: osebni dokumenti delavca, delavske knjižice, personalne mape, lista z osebnimi dohodki, samoupravnimi akti, zapisniki raznih samoupravnih organov. Dokumentarno gradivo trajne vrednosti se po preteku 30 let oziroma po dogovoru z Arhivom SRS izloči. Sestaviti se mora pri tem primopredajni zapisnik. Odbiranje gradiva je treba opraviti na podlagi rokov, ki so določeni v vnaprejšnjem izločitvenem seznamu. Potem, ko se registraturno gradivo izloči, lahko delovna organizacija proda del neuporabnega gradi- va podjetju za prevzem starega gradiva — papirja. Naloge in dela arhivarja so pravzaprav obširne. Toda če ima delovna organizacija lepo urejen arhiv, ne bo v zadregi, kadar bo treba poiskati kak dokument. Prihodnji rodovi se bodo učili iz naše zapisane preteklosti. Vesna Alpska hiša na Slovenskem NADALJEVANJE Francoska revolucija: Francoska revolucija uniči blagostanje plemstva. Ker pa je plemstvo poleg cerkve najbolj podpiralo in gojilo lik umetnosti, propade tudi gradbena kultura. Dobro organizirani cehi propadejo in pridejo ceneni delavci, ki pocenijo delo, nimajo pa dovolj strokovne izobrazbe in ljubezni do poklica. Vpliv baroka je še vedno bogat, le oblike se poenostavijo ter polagoma izgine smisel za aranžma. Do tega obdobja se je slog oblikoval več desetletij, sedaj ga skušajo ustvariti posamezniki. Tako nastopi doba individualizma. Ta najde razumevanje le v višjih krogih, izgubi pa vpliv med narodom in stik z njegovimi potrebami. Za plemstvom, ki je bilo visoko izobraženo in je imelo izreden okus, prevzame vodilno mesto meščanstvo, ki pa še nima umetniškega čuta za oblikovanje in tudi ne zadostnih sredstev. Zahteve meščanstva so skromnejše, zato nastopi dekadenca. Klasicizem: Zahteve po preprostejših oblikah rode klasicizem, v Franciji empire, v Avstriji in Nemčiji bidermajer. Vpliv empirà je viden na zunanjosti meščanskih hiš, bidermajer pa je slog notranje opreme meščanstva. Na kmečke niše je ta slog vplival malenkostno. Vidi se razširitev meščanstva, ki ima vso moč. Devetnajsto stoletje: Proti koncu devetnajstega stoletja preneha vpliv na oblikovanje alpskih kmečkih hiš in njihove opreme. Razvoj kmečke hiše je v tej dobi popolnoma zastal. Hiše so popolnoma izgubile svojo značilnost in tudi svojo lepoto. Prevladovale so lesene hiše, v poslednji dobi pa so se naglo spremenile. Zidana hiša naglo prodira pod vplivom manjše požarne nevarnosti. Prej so bile v alpskem predelu zidane le bolj premožne hiše posebno ob glavnih cestah in bližini mest, sedaj pa zidava naglo spodriva les. Med tem ko se je za gradivo uporabljal predvsem le rezan kamen, služi v ta namen sedaj opeka, v čedalje večji meri pa cement oziroma beton. Poleg materiala se je alpska hiša preoblikovala tudi po občih vidikih evropske civilizacije. Dandanes je hiša v vseh predelih modernizirana, že od srede 19. stoletja se neprestano predeluje in izgublja mnoge stare prvotnosti. Namesto starih peči se uvajajo štedilniki, okna, nekoč majhna, se povečujejo, tudi pritlične hiše dobivajo pod streho sobe, le redko se še delajo izrezljani okraski na balkonih. TIPI NASELIJ PO RAZVRSTITVI DOMOV Eno najznačilnejših svoj-stev v zunanjem videzu naših naselij pomeni medsebojna razvrstitev kmečkih domov: v kakšnem redu stojijo ali ka- žejo prav določen tloris in koliko so oddaljene med seboj. Na obronkih alpskega sveta lahko na hribovitih pobočjih zasledimo kako samevajo domačije oziroma kmetije. Vsaka zase stoji na pobočju, kjer si je izbrala položnejši pregib ali širšo teraso. V ravninah je slika povsem drugačna. Domovi stojijo v vaseh tesno skupaj v večji ali manjši skupini. To sta osnovna tipa alpskih naselij. Kot predhodni tip imamo še manjše ali večje skupine bolj vsaksebi stoječ dom, kjer niso povsem samotne kmetije, pa tudi ne sklenjene tesno v vas. Taki tipi se pojavljajo na obronkih hribovitih in goratih alp na obronkih gosto zaraščenih gozdov. Na podobnih planinskih področjih so se iz razloženih vasi razvile sedanje vasi. TIPI KMEČKIH DOMAČIJ Kmečka domačija obsega poleg hiše še nekatera posebej postavljena poslopja. Redko kdaj stojijo vsa pod eno streho. Sledijo pa sledeči tipi, ki ležijo v alpskih dolinah in kotlinah, redki so v samem visokem alpskem gorstvu. Najbolj razširjena oblika je domačija v gruči. V tej obliki stoji hiša in gospodarsko poslopje vsako zase, seveda blizu skupaj tvoreč skupino zgradb, razporejenih brez reda in sistema. Hlev je postavljen tako, da je najhitreje dostopen iz hiše, skedenj pa tako, da ima možen dovoz, kar velja tudi za kozolec, ki je najtipičnejše znamenje slovenske domačije. Največje in najbogatejše domačije v gruči so v alpskih Karavankah, kjer štejejo domačije tudi do deset poslopij, pa tudi več. V takih primerih sta po dve ali tri hiše, hlevi so za vsako živino posebej, sledijo pa jim še ostale shrambe. Druga oblika je, da so nekatera poslopja združena v enoto. V takih primerih sta združena hlev in skedenj in sicer tako, da je hlev spodaj, skedenj pa nad njim, tako rekoč v prvem nadstropju. Vhod na skedenj vodi čez most, ki je po navadi prilagojen zemeljskemu terenu, tako da je lahek dovoz brez večjega vzpona. Včasih se vendar le zgodi, da se hlev in skedenj (v prejšnji obliki) priključi s čelom k hiši in imamo potem tako vse pod eno streho — stegnjeni ali enotni dom. Kozolci tudi v teh primerih stoje vsak zase. Te oblike so posest manj premožnejših kmetov. Organizirane vasi imajo razporejene domačije na poseben način, ki so zapaženi v naslednjih variantah: dom v vzporednih zgradbah je urejen tako, da stoji v obcestnih vaseh. Hiša je s koncem ob cesti, z njo vzporedno pa gospodarsko poslopje. Poslopja se zamenjujejo, vedno pa stoji eno ali drugo nasproti hiše, tako da teče kmečko dvorišče podol-gem z izhodom na cesto, v ozadju pa stoji še kozolec. V organiziranih vaseh stoje včasih hiše tako na gosto, da se Kmečki stil vhodnih vrat (v Zgoši) ne dovoljuje prostor za domačijo v vzporednih zgradbah, temveč so vsa gospodarska poslopja nanizana v eni vrsti pravokotno na cesto. Kozolec tudi v tem primeru stoji samostojno. Zelo interesantna oblika domačije je niša na vogel. Hiša stoji z gospodarskim poslopjem kot enota pod eno streho, toda tako, da je domačija sestavljena iz dveh v pravem kotu stikajočih kril. Domačije na vogel stojijo v alpskih dolinah v precejšnji količini, po obliki so precej podobne’ novejšim atrijskim hišam. OPIS ALPSKE HIŠE Alpska hiša je ograničen izraz posebnih geografskih kli-matičnih, gospodarskih ter psiholoških faktorjev, ki vladajo v alpskem predelu. Gradivo hiš, kamen, les nudi obdajajoča okolica. Gospodarski faktorji so se v hiši uveljavili na ta način, da so tudi hlevi v ozki zvezi s stanovanjskimi prostori, kar je izraz živinorejske kulture. Tloris take hiše je preprost. Iz veže, ki loči stanovanjske in gospodarske prostore, prideš v nekaterih hišah naravnost, na eni strani v hlev, na drugi strani pa v hišo (dnevni prostor). V Bohinjskem enotnem dvoru (stegnjenem domu), ki je eden najznačilnejših zastopnikov tega tipa ima ob vhodu vežo, v drugem delu pa kuhinjo. Kuhinja je obokana in’ zidana. Iz nje vodijo vrata v shrambo (čevder). Iz veže vodijo vrata v hišo, na drugi strani pa v spalnico (čumnato). Iz veže peljejo pred kuhinjo stopnice (lestve) na podstrešje oz. na hišo (na ispo) kjer je shramba, ki ima zunaj balkon (gank). Ce je nad spodnjo hišo stanovanje, se imenuje zgornja hiša. Hlev za živino in za krmo je vedno priključen na oni strani, kjer je shramba. Hlevi so v pritličju, medtem ko so zgoraj skedenj ali šupa (prostor za shranjevanje krmil in poljskih orodij). Stara bohinjska hiša je imela prosto stoječe ognjišče (goniše), ki je bilo nizko zgrajeno iz kamna ali opeke, zgoraj pa obrobljeno z lesom. Stalo je navadno sredi kuhinje ob stranski steni, kjer je zdaj v hiši peč, ki se tedaj kuri iz kuhinje. Mlajšo obliko najbrž predstavlja ognjišče v obliki pripečka pred ustjem peči.'Dim odhaja pod obok, od tu pa skozi odprtino v podstrešje ali pa skozi vrata na prosto. Ponekod odhaja skozi dimolovec. Glavni prostor bohinjske hiše je hiša ali izba. Njej je zadaj priključen majhen prostor, spalnica (kamra). V njej se nahajajo postelje, skrinje in motovila. Kadar je nadstropje z gornjo hišo, služi le redko kdaj za stanovanje, največkrat je shramba za žito. Njej je često priključena (gornja kamra) spalnica za družino in podobno. Okrog zgornje hiše gre balkon (gank), ki ima dekorativno izrezljano ograjo. Na njem se suši perilo in koruza. Papier Zvonko (nadaljev. prihodnjič) Krušna peč v Ratečah Poklicni interesi učencev v sedmem razredu v občini Radovljica v____________________________ 1. UVOD Kdaj se formirajo poklicni interesi? Na to vprašanje imamo različne odgovore. V teoriji je znano, da osnovna poklicna orientiranost (naravoslovje — družboslovje) dozori že v 5. razredu, v praksi pa opažamo, da pogosto do zadnjega trenutka marsikdo ne ve, kateri poklic ga najbolj zanima in kam naj se usmeri. Znano je, da se otrokovi poklicni interesi gradijo v skladu z okoljem v katerem živi, v sorazmerju s sposobnostmi, ki jih ima in zrelostjo, ki pogojuje njegove reakcije do okolja. Poklicni interesi osnovnošolskih otrok so še nestabilni, stabilizirajo se z dozorevanjem. Tudi poklicni interesi predpubertetne dobe so prehodni in spremenljivi, kar moramo upoštevati pri poklicnem svetovanju. Začasni interesi nastajajo zaradi privlačnega videza poklicev, trenutne aktualnosti posameznega poklica, vpliva staršev in raznih vzorov. Ce gledamo razvoj poklicnih interesov v predšolskem obdobju (4 — 5 leto), vemo, da otrok tedaj točno ve, kakšen poklic si bo izbral. Jasno tudi pove, zakaj želi ta poklic. Ko gre v šolo, se seznani z drugimi poklici, pridruži se skupina poklicev staršev in sorodnikov. Otrok že tudi išče ekstra poklice. 10-let-ni so realnejši; posvetujejo se že s starši o izbiri poklica, želijo, das starši odločijo o njihovem poklicu. Nekoliko kasneje je interes za poklic trenutno ugajanje. V tem obdobju hitro menjajo svoje poklicne interese in so celo sami zaskrbljeni nad tem. Začno izbirati akademske poklice in zanima jih en sam poklic. Naša naloga je, da nakazujemo alternative, vzbujamo interese za sorodne poklice. Naslednje obdobje (13., 14. leto) je zanimivo, ker mladostnik povezuje interese s sposobnostmi, nekoliko kasneje pa še z vrednotami. Dekleta že tudi razmišljajo, kako bo njihov poklic vplival na družinsko življenje. Pogosto marsikatera odkloni nasvet za gimnazijo z utemeljitvijo, kaj če se mi kaj zgodi, bom raje nadaljevala po že usmerjeni srednji šoli, če bo v tej vse v redu. 2. UGOTAVLJANJE POKLICNIH INTERESOV Doslej smo ugotavljali poklicne interese z anketo ob zaključku osnovnega šolanja. Že lani pa nas je ob ugotavljanju sposobnosti v sedmih razredih - zanimalo, kakšne želje imajo učenci teh razredov. Zato smo jih letos ponovno povprašali, kateri poklic ali katero šolo oziroma usmeritev nameravajo izbrati po končani osnovni šoli. Odgovarjali so še po starem, odločali so se za šole in poklice, izjemoma za vzgojno izobraževalne programe, ker jim še ni znan sistem novega usmerjenega izobraževanja. Zato so tudi odgovori taki, kot jih zbiramo že vrsto let. Da smo letos ponovno zbirali interese otrok, je bil motiv povsem preprost. Lanski podatki so pokazali, da ni bistvenih razlik med poklicnimi namerami učencev v 7. in 8. razredu. Individualni podatki lanske generacije kažejo, da ima 70 % učencev v 7. in 8. razredu identične poklicne želje, torej tudi v 8. razredu vztrajajo pri nameri, kakršna je-bila leto prej. 20 T je takih, ki ostanejo pri istem nivoju, spremenijo le smer (n. pr. namesto gostinskega poklica izbirajo trgovskega,- namesto elektrotehnika se odločajo za strojnega tehnika ipd. (10 ? pa povsem spremni svojo poklicno namero (3 % med njimi postanejo samozavestnejši in zvišajo nivo zahtevnosti, medtem ko 7 % pristane na nižjem nivoju, ker jih k temu navaja predvsem slabši učni uspeh). Nekoliko se v 8. razredu dvigne interes za triletne šole. skratka namere postanejo v 8. razredu realnejše, bolj prilagojene konkretnim podatkom, ki jih zvedo v času prosvetljeval-nih in informativnih akcij v rvem polletju osmega razreda, elje dobivajo realnejša tla. njihov skupni imenovalec postajajo možnosti za vključevanje, pa tudi za zaposlovanje. 3. REZULTATI Skupaj smo v radovljiški občini vprašali 416 učencev sedmih razredov o nadaljnji poklicni odločitvi, medtem ko so vsi ostali že vedeli, kam bodo odšli. Razumljivo, da se bo do junija 1981. leta še marsikaj spremenilo. Nekateri so odgovarjali v stilu učencev, ki se komaj vključijo v osnovno šolo. in sicer: »bila bi rada tovarišica«. zopet drugi so za 7. razred kar nekoliko sprti s pravilnimi izrazi in s slovnico (bila bi rada fermacevtka, vključila se bom na ministra-tivno šolo, zanima me elektro tehna šipki tok), ali pa se pojavljajo nenavadne želje: bil bi manjši zdravnik v državah, kjer teh ni (Afrika). Poklicne aspiracije otrok so zelo visoke: kar 66 % bi se jih vključilo v štiriletne šole in le 34 % v dvo in triletne šole. Med prvimi daleč prevladuje zanimanje za pedagoške poklice. žal so med vsemi 63-imi željami le trije fantje. Še nadalje lahko pričakujemo femi-nizacijo v prosveti. Seveda je veliko med njimi želja za vzgojiteljice, kjer že sam sistem šolanja neutemeljeno vzdržuje in utrjuje feminizacijo. Na drugem mestu je zanimanje za splošno gimnazijsko usmeritev, kjer so dekleta zastopana z dvema tretjinama. Sledijo elektrotehniki, ekonomski tehniki, kadeti, medicinski tehniki oz. medicinske sestre, gradbeni, strojni, lesni in gozdarski tehniki. Glede na možnost vključevanja je preveč interesa za pedagoške poklice, za kadete in gozdarske tehnike; za vse tri velja tudi, da interes učencev presega kadrovski interes v občini. Na dvo in triletnih šolah so še vedno najbolj popularni avtomehaniki, sledijo prodajalci, gostinci in strojni mehaniki. Glede na potrebe in možnosti, je preveč interesa le za avtomehanike, medtem ko imajo vsi ostali poklici velike perspektive za zaposlitev. Še posebej velja to za gostince in kovinarje. Očitno so dekleta v šoli prizadevnejša in imajo tudi višje ambicije po izobrazbi. Zdi se, da so triletne šole rezervirane za moško populacijo, saj dekleta na tem nivoju izbirajo le tri poklice, za oba spola so prav tako zanimivi trije poklici, medtem ko fantje sami izbirajo kar 20 poklicev na tem izobrazbenem nivoju. Motivi za tako stanje so gotovo tudi v tradicionalni delitvi poklicev na moške in ženske. Na nivoju štiriletnih šol namreč izbirajo fantje 7. dekleta 10, skupnih pa je 11 poklicev. Tu smo delitev po spolu že dokaj premagali. Nadaljnje tabele prikazujejo še poklicne interese po posameznih osnovnih šolah. POKLICNE NAMERE Občina RADOVLJICA Mo- Žen ški ske 2, 3 letne šole 83 56 139 4-letne šole 104 170 274 ostalo 1 2 3 SKUPAJ: 188 228 416 gostinci 8 6 14 slaščičar 1 1 prodajalec 2 23 25 frizer 8 8 šivilja-krojač 1 10 11 avtomehanik 28 28 avtoklepar 2 2 finomehanik 4 4 stroj, mehanik 14 14 orodjar 1 1 strugar 1 1 puškar 1 1 kovač 1 1 elektrikar 5 5 el. inštalater 1 1 grafik 1 1 mizar 5 5 gaterist 1 1 mesar 1 1 mornar 1 1 žičničar 1 1 gozdar 1 1 pleskar 1 1 zidar 1 1 tesar 1 1 administrator 8 8 SKUPAJ: 83 56 139 strojni tehnik 10 10 elektro tehnik 23 2 25 gradbeni tehnik 6 6 12 kemijski tehnik 2 1 3 lesarski tehnik 7 7 gozdarski tehnik 7 7 tekstilni tehnik 1 1 metalurški tehnik 1 1 pomorski tehnik 1 1 veterinarski tehnik 1 3 4 kmetijski tehnik 1 1 kadet 18 3 21 voj. poklic 6 6 ekonomski tehnik 2 22 24 upravno-admin. tehnik 5 5 likovni tehnik 6 6 aranžerski tehnik 1 1 2 glasbenik 1 1 2 medic, sestra — tehnik 1 14 15 otroška negovalka 1 1 babica 1 1 zobna asistentka 2 2 zobotehnik 1 1 farmacevtski tehn. 3 3 učitelj-vzgojitelj 3 63 66 gimn. matur. 13 32 45 matur, verske gimn. 1 1 PTT prometnik 1 1 SKUPAJ: 104 170 274 ostalo 1 2 3 SKUPAJ VSI: 188 228 416 4. ZAKLJUČEK Rezultati, ki smo jih dobili z anketo, niso le prikaz poklicnih želja naših osnovnošolcev, ampak imajo tudi drug pomen. Predstavljajo nam prvo orientacijo, kam usmeriti poklicno prosvetljevalno in informativno delo, po drugi strani pa imajo vrednost tudi pri individualni obravnavi učencev. Ko otrokom svetujemo poklic ali program, ki naj ga v šoli absol-vira, smo sigurnejši za kasnejši uspeh v poklicu, če je njegova želja dolgotrajnejša, kot pa »muha enodnevnica«. Prav z reformo usmerjenega izobraževanja bomo ob prehodu iz osnovne v usmerjeno izobraževanje, dajali pri svetovanju večji poudarek poklicnim interesom, da bomo »zadeli« za učenca pravi vzgojno izobraževalni program: kako visoko bodo prišli posamezniki v tem programu, pa bodo odločale sposobnosti, delovne oz. učne navade in osebnostne lastnosti. Zato bomo morali nadaljevati s takimi in podobnimi spremljanji poklicnih intere- Pri OK ZSMS Radovljica so lansko jesen ustanovili občinski center klubov OZN, delo pa je povsem steklo šele letos. V centru se združuje šest klubov OZN z okoli 120 člani. Aktivni klubi delujejo na osnovni šoli A. T. Linhart Radovljica, v (jsnovni šoli Stane Žagar Lip-riica, v osnovni šoli dr. Josip Plemelj Bled, na Šolskem centru v Radovljici, v Žitu TOZD Triglav Lesce in v KS Radovljica. Do konca tega leta pripravljajo ustanovitev klubov OZN še v šoli Lesce in v Gorjah ter v Almiri Radovljica. Ustanovljen je bil tudi klub OZN na oddelku milice na Bledu, ki pa še ni zaživel. Delo občinskega centra klubov OZN je letos potekalo zadovoljivo in večina akcij posameznih klubov je bila dokaj uspešna. Najpomembnejši del študijske dejavnosti se odvija po klubih OZN ločeno. Da bi razbremenili občinski center klubov, predvsem predsedstvo in sekretariat, ki sta zadolžena za usklajevanje in usmerjanje akcij klubov v občini, so organizirali delo z ustanovitvijo študijske informativne . in mentorske komisije. Študijska komisija je delovala dobro. Pripravila je dva biltena, da bi olajšala delo po klubih, organizirala pa je tudi okroglo mizo o razmerah v Iranu. Informacijska komisija še ni povsem zaživela, ker se je spoprijemala z velikimi kadrovskimi težavami. Mentorska komisija je bila uspešna, svojo dejavnost pa namerava še razširiti. V tej komisiji mentorji med seboj izmenjavajo izkušnje o delu v klubih in se dogovarjajo za ustrezne metode dela. Pomembna vloga te komisije je v vzgoji mladih klu-bovcev, ki se v komisiji uspo- Bohinjska Bistrica, 30. 9. 1980 Pionirska konferenca, ki so se je prvič udeležili tudi starši. Po uvodnem govoru sta zapela oba zbora: mladinski in pionirski. Potem smo poslušali o delu našega pionirskega odreda v preteklem letu. Bilo je pestro in naredili smo zelo veliko. Nato smo potrdili nova vodstva PO in ZSMS. Pobliže smo se seznanili s programom dela v letošnjem letu. Mnogo novosti je, tako da dela sploh ne bo zmanjkalo in ga bo za vse dovolj. Prijetno presenečenje je sodelovanje na redovalnih konferencah in sodelovanje z vojaki tudi na kulturnem področju. Za rekreacijo in prosti čas bo služila trim steza, ki jo bomo uredili na igrišču. Tov. Janez Marinček, za- sov otrok, predvsem pa bi bilo priporočljivo, da bi šolske svetovalne službe na svoji šoli poznale in spremljale poklicne interese otrok od 5. razreda dalje. Tako bi si vsi skupaj olajšali triažiranje učencev za individualne obravnave, kakršnim bomo v prihodnje v naši službi posvetili posebno pozornost. A. R. sabljajo za delo v klubih OZN, kjer pomagajo mentorjem. Čeprav občinski center klubov OZN sodi med aktivnejše organe OK ZSMS Radovljica, ga tare veliko težav, ki se nanašajo na pomanjkanje finančnih sredstev in na kadre, ki so še vedno neizkušeni. Republiška konferenca klubov OZN Slovenije je sicer organizirala redne seminarje za te kadre, vendar ni bilo dovolj denarja, da bi lahko zagotovili udeležbo mladih klubovcev. Zaradi tega tudi niso mogli organizirati lastnih seminarjev kakor so načrtovali. Pomanjkanje denarja je tudi razlog, da niso izdali več študijskega gradiva in v zadostnih nakladah. To gradivo je sicer vsebinsko zelo kakovostno, vendar izhaja v premalo izvodih. Primemo je za usposabljanje mladih pa tudi drugih članov družbenopolitičnih organizacij. Letošnji program predavanj in filmskih predstav niso povsem uresničili, pomanjkanje sredstev otežuje vse zahtevnejše akcije in sodelovanje z Republiško konferenco klubov OZN zlasti za nabavo potrebnih študijskih materialov in filmov. Žgoč problem, s katerim se srečujejo člani klubov OZN, je tudi prezaposlenost mentorjev, ki navzlic velikim željam in prizadevanjem težko najdejo čas za to delo v klubih, ker imajo svoje obveznosti v šolah. Kljub vsem težavam, ki so jih pestile, so radovljiški klubi OZN svoj program v prvih devetih mesecih večji del izpolnili, za kar gre največja zasluga prizadevnemu predsedniku občinskega centra Mitji Žagarju, ki nosi največje breme celotne dejavnosti klubov v občini. stopnik Zveze prijateljev mladine Slovenije, je našemu PO izročil najvišje priznanje JPI, na temo NARAVA-ZDRAV-JE-LEPOTA, in nas spodbudil k še bolj zavzetemu delovanju. Na vrsto so prišle interesne dejavnosti: dramska skupina, biološki, modelarski, foto krožek, Finžgarjeva bralna značka, novinarsko-literarni, nemški, gospodinjski krožek, taborniki, prometni in zgodovinski krožek. Člani krožkov so povedali, kaj nameravajo na svojem področju narediti, in so poskusili svoje delovanje čimbolj približati staršem. Za zaključek je tovariš ravnatelj spregovoril nekaj besed. Potem so imeli starši roditeljski sestanek, mi pa smo odšli domov. Edita Arh, 8. b Klubi OZN v radovljiški občini Pionirski dan v osnovni šoli dr. Janez Mencinger Boh. Bistrica Potovanje po Maroku 1. 1. 1980 Zjutraj sva zelo težko vstala, saj sva oba imela precejšnjega mačka. Ugotovila sva, da nama je nekdo ponoči spil vino, ki sva ga pustila poleg avta. Spakirala sva stvari in se odpravila naprej po cesti proti alžirski meji. Kmalu sva se odcepila na jug — v notranjost Maroka. Današnji cilj nama je bil Faza. Tam sva si našla zapuščen kamp, kjer sva bila edina gosta. Lastnik kampa, s številnimi ženami in obilico otrok, nama je svetoval, kaj si je vredno ogledati. V bližini mesta sva si ogledala podzemsko jamo. Po vrnitvi sva si ogledala stari del mesta, kjer sva se skoraj zgubila po brezštevilnih ulicah njihovega bazarja. Končno naju je truma otrok, ki se je nabrala za nama, za pol DH pripeljala do mesta, kjer sva zapustila avto. Odpeljala sva se v kamp, kjer sva povečerjala in zaspala. Ponoči naju je večkrat zbudil lastnikov osel in ovce, ki so se pasle okoli avta. 2. 1. 1980 Zjutraj sva se odpravila naprej proti Fesu, mestu, znanem po rokodelstvu. Z velikimi težavami sva našla dobro urejen kamp. Po namestitvi sva se odpravila v novi del mesta na ogled. Po popoldanskem čaju sva se vrnila v kamp, kjer sva ob šahu preživela večer. 3. 1. 1980 Ta dan sva se namenila na ogled starega dela mesta. Tam je pristopil k nama Maročan, ki se nama je predstavil kot študent. Ponudil se nama je za vodiča. Sprva sva se ga branila, ko pa nama je obrazložil, da noče plačila in da želi obnavljati znanje angleščine, sva ga sprejela. Zvedela sva, da je medino razpolovljena z reko, na vsaki strani pa stojita mošeji. V 11. stol. sta jih zgradili sultanovi hčerki, ko je on umrl. Ogledala sva si obe mošeji, seveda od zunaj, ker je bil čas molitve. Najin znanec naju je odpeljal pokazat staro islamsko univerzo. Razkazal nama je celice, kjer so živeli študentje in prostore z bazenom, kjer so se študentje po za-ključju študija poslovili od profesorja. Na steni tega prostora je bila plošča s koranom. Ob branju tega korana, so študentje skozi bazen, obrnjeni proti Meki, odhajali. Ta bazen je ponazorjen tako, da na obeh straneh zgleda nižji. Na strehi univerze, kjer se nama je odkril čudovit pogled na medino, nama je razložil življenje v tem delu mesta. Tu živi okrog 270 tisoč prebivalcev, ki se ukvarjajo z ročnim delom (izdelovanje preprog, usnja, bakrenih in glinastih izdelkov itd.). Po zavitih ulicah gor in dol se znajdemo v zgradbi, kjer so izdelovali usnje. Pokazali so nama vse postopke izdelovanja kože in ob groznem smradu sva napravila nekaj posnetkov. Pokazali so nama tudi izdelovanje preprog in keramike. Ko sva ogledovala preproge, sva postala navdušena kot dva otroka nad igračko in eno sva tudi kupila. Po končanem ogledu vseh zanimivosti, smo se pokrepčali z njihovimi jedmi in pijačo — barbarskim mlekom. Ko sva se poslovila, je vodič zahteval denar in kot dva pristna Gorenjca, sva se na vse kriplje branila, da bi se ga čimprej otresla brez denarja. V kampu sva se pričela bati njegovega maščevanja, zato sva pospra- vila stvari, sedla v avto in se takoj odpeljala v Meknes. Tam sva v mraku našla nov kamp. za najino mišljenje najboljši, kar sva jih doslej poznala. 4. 1. 1980 Po vstajanju sva si privoščila tuširanje, posušila pa sva se na vročem soncu in se odpravila v mesto. Mesto samo je obdano z ogromnimi zidovi, kar priča na njegovo pomembno strateško točko v kraljevskem Maroku. Ogledovala sva si bazar in se usedala po barih, kjer sva pila čaj in opazovala prebivalce. V barih so tam sami moški, ki pijejo čaj, kavo in kartajo. Po cestah sva si ogledovala lepe ženske. 5. 1. 1980 Zjutraj sva pospravila svojo »kramo«, plačala kampiranje in se odpravila proti Kinifri. mestu, ki leži nekako na sredini Maroka. Vozila sva se po pokrajini, visoki čez 1200 m. Na obeh straneh ceste se pasejo številne črede ovac, ki jih pastirji s kamenjem podijo s ceste. V daljavi se nama je pokazal zasneženi Atlas. Na njivah ob cesti so spravljali korenje. Popoldan sva prispela v Kinifro, kjer sva ugotovila, da nimajo kampa. Na zemljevidu je bilo najbližje mesto Beni Mila in odpravila sva se tja. Ob vstopu v vsako večje mesto so policijske kontrole, tako tudi v Beni Mili, od katerih sva izvedela, da tudi tu nimajo kampa. Svetovali so nama Marrakech, mesto, ki je za najin potovalni načrt v tem dnevu precej oddaljen. Preostalo nama ni nič drugega kot. da sva odšla tja. Pozno ponoči sva prispela v Marrakech in vsa utrujena po 600 km hitro zaspala. 6. 1. 1980 Po dobrem spanju sva si zjutraj postavila šotor, napravila zajtrk in se odločila, da današnji dan izkoristiva za počitek. Izvedla sva nekaj važnejših pregledov na avtu. ki nama kljub starosti izvrstno služi. Obnovila sva si zaloge hrane, skuhala kosilo in lenarila v šotoru, kjer sva imela udobnejše ležanje kot v avtu. 7. 1. 1980 Ta dan sva si namenila za ogled dela mesta. Vsi stari deli marokanskih mest se ime- Sejem po maroško Lokal ni s petimi zvezdicami, kljub temu pa ima odličen čaj Pusti se nama slikati, za podkovati pa nimava nič nujejo medino. Na potepanje si V o > £ p 'O 3 o a ► > o c* *8 o P XB TO Tomaž Godec Boh. Bistrica 468 13 TO Rečica 312 11 TO Mojstrana 57 11 TO Podnart 78 TO trgovina 24 DSSS 83 8 pripravnikov 1.022 $ Poročili so se: Drena Mutič (TO Rečica), Anton Žnidar (TO trgovina). Rodili so se: Zori in Martinu Štros (TO Tomaž Godec) — hči, Antonu Pekovcu (TO Tomaž Godec) — sin, Juriju Ravniku (DSSS) Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Branko Sodja, Franc Mencinger, Andrej Trojar, Branko Urh, Miro Kelbl, Anton Repe, Samka Tomažin, Ciril Kraigher in Marija Urankar.