N aj podčrtam o, da pri vsem tem ne gre m orda za podvodne d oline in vršaje p litv ih , še lfn ih m orij v obm očju evsta tičn ega k o leb an ja m orske g la ­ dine, tem več za g lobokom orske vrša je , k i se začen ja jo v eč sto k ilom etrov od obal in se spuščajo v eč tisoč m etrov globoko pod m orsko gladino. Medtem ko gre pri prvili povečin i za kopno m orfogenezo za časa p le istocen sk ih m orskih osc ilac ij, so drugi v sesk ozi posled ica podm orskih m orfogenetsk ih procesov. Pri tem avtorja poudarjata, da so tudi podm orski k an jon i razvojno zelo kom p lek sn i pojavi, pri katerih se p rep leta jo različn i procesi in zato u pravičeno opozarjata na n jih ove razlike. V rednost k n jig e je potem takem predvsem v pregled n i obravnavi tem a­ tik e in prob lem atike, n ad a lje v širokih , p lanetarn ih izhodiščih — kar terja že snov sam a po sebi — pa seveda v težn jah po vsesk ozi d ia lek tičnem obrav­ n avanju pojavov. K njiga zato posredno spodbuja teoretična in druga raz­ m išljan ja tudi g led e drugih prirodnogeografsk ih kom p leksov in prirodne geogra fije kot celote , čeprav avtorja tega nam ena bržkone n ista im ela. D arko R adinja UNESCO, International Classification and Mapping of Vegetation, Paris 1973, 93 strani, barvna legenda, v prilogi. O rgan izacija združenih narodov za izobrazbo, znanost in k u ltu ro (UNESCO) je ko t šesti zvezek zb irke »Ekologija in varstvo okolja« (Ecology and C onservation) izdala pu b lik ac ijo o m ednarodni k la s ifik ac iji in k a r tira n ju ras tja . O b jav ili so jo v tre h jez ik ih (angleščini, francoščin i in španščini). Ta p u b lik a c ija je sad sk o ra j desetle tnega dela sta lnega odbora za k la s i­ fikac ijo in k a r ti ra n je ra s tja na zem lji, k i ga je u stanov ila ta m ednarodna organ izac ija . Že 1. 1964 sta J. Schm ithüsen in H. E llenberg p r ip ra v ila p rv i seznam pojm ov in znakov za razv rstitev in k a r ti ra n je vegetacije . Po m nogih posvetovanjih , dopoln itvah in p rak tičn ih p re izkusih je odbor končno sp re je l k lasifikac ijo vege tac ije in znake za n jeno karto g rafsk o ponazoritev v obliki, k i je p riobčena v te j pub likac iji. V k la s ifik ac iji so za je te n a jv ažn e jše k a teg o rije ra s tja na zem lji, k i bi j ih lahko p rik aza li na k a r ta h v m erilu 1 : 1,000.000 in drug ih m erilih . Kot g lavni k r i te r i j p r i te j razv rstitv i vege tac ije je odbor izb ra l n jeno fiziogno­ m ijo in s tru k tu ro . Ta dva k r i te r i ja nu d ita na jb o ljšo osnovo za p rim erjav o ra s tja v svetovnem m erilu . Poleg tega so upoštevali tud i ekološke fak to r je (podnebje, p rs t in relief). R astje , k i bo p rikazano na ta način, bo odražalo uč inkovan je vseh elem entov o k o lja in tu d i delovan je človeka. T ak i v id ik i o b rav n av an ja ra s tja p a so zelo b lizu geografskim pogledom na vegetacijo , k a r je tre b a p rip isa ti vp livu , k i so ga im eli na sestavo te k lasifik ac ije geografi J. Schm ithüsen, G. T ro ll in A. W. K iichler. Po te j k la s ifik a c ij i j e rastje na zem lji razdeljeno na pet enot: gosti gozd, sv e tli gozd, grm ičevje , pritlik avo grm ičev je in podobni se s to ji ter travnato rastje. T e enote se d ele še naprej, z lasti g led e na m erilo karte. To je zelo pom em bno za prikaz rastja na m anjših p odročjih ozirom a na kartah v v e lik ih m erilih . V saka od teh enot je v p u b lik ac iji označena s svojo štev ilk o , im enom in d efin ic ijo , tako da se jo lahko brez težav določi. P oleg defin icij vege tac ijsk ih enot različn ih stopen j v sebu je ta p u b lik a ­ c ija tud i pog lav je o n jihovem karto g rafsk em p rik azo v an ju in seznam k a r to ­ g rafsk ih znakov. V egetacijske enote o p red e lju je jo različn i znaki in različne barve. S kom binacijo m ed n jim i je mogoče jasno op red e liti vsako enoto. O snovnih b arv je osem: rdeča, o ranžna, rum ena, zelena, m odra, v ijo lična, siva in kostan jevo rjav a . S ko m b in iran jem teh b arv pa je mogoče dobiti štev ilne odtenke, k i so po treb n i za p rik az 225 vege tac ijsk ih enot. Znaki so razd eljen i v tr i skup ine : za d rev je , g rm ovje in za zelišča. Z n jim i lahko k artog rafsko prikažem o tud i m noge vege tacijske enote v navadnem tisku, če to ni mogoče z barvam i. Vsi znak i in b arv e za posam ezne enote ra s tja so p red stav ljen i v b a rv n i legendi, k i je dodana k o t p riloga te j pub likaciji. P ri sestavi k la sifik ac ije ra s tja so upoštevali le naravno in po lnaravno rastje , ne pa k u ltu rn ih rastlin . V endar k u ltu rn e rastlin e zavzem ajo p rece jšn je dele zem eljske površine in so ponekod odločilne za izgled po k ra jin e . Zato je v dodatku nakazana tud i m etoda, s k a te ro je mogoče grafično p rik aza ti k u ltu rn e rastline na k arti. O pisana k la s if ik ac ija ra s tja na zem lji je poenotila raz lična stališča, kako p rik az a ti ra s tje na k a rta h . Zelo bi bilo zaželeno, da bi jo sp re je l čim širši k rog raz iskovalcev ras tja , sa j bi tako km alu dobili zelo poučne p rikaze vege­ tac ije na zem lji in n je n ih posam eznih delih. F. Lovrenčak E. M. Bridges, W orld Soils, C am bridge U niversity P ress, C am bridge 1970. 89 stran i, 62 diagram ov, p rofilov in skic, 3 k a r te in 32 barvn ih fo tografij. A ngleška založba »Cam bridge U niversity Press« je km alu po izidu k n ji­ ge »R astje n a zem lji« izdala še kn jigo »Prst n a zem lji«. Z n jim a so do­ bili ang lešk i š tu d en tje geografije učbenika, k i za jem ata dva do nedavna m anj ob ravnavana e lem enta p o k ra jin e in za k a te ra do sedaj sk o ra j ni bilo tov rstn ih del. K n jiga »Prst na zem lji« je po zgledu učbenikov zasnovana tako, da d a ­ je jo p rv a poglav ja tisto znanje , k i je osnovno za razum evan je raz p ro s tra n je ­ nosti p rs ti na žem lji. Uvodom a je nakazan problem defin icije prsti, k i se je p o ja v lja l od zače tka n jen eg a znanstvenega p roučevan ja . Na k ra tk o so n a ­ vedene defin ic ije n ek a te rih znanih raziskovalcev p rs ti v p re jšn jem sto le tju in defin ic ije R usa D okuča jeva in A m eričana H ilgarda. Iz n jih odsevajo raz­ lične in te rp re ta c ije prsti, k i so jo sp rva p rikazovali in p roučevali ko t k e ­ m ični lab o ra to rij, nato kot kam nino z n ek a j o rganske snovi in končno kot p rirodno telo, sestav ljeno iz o rgansk ih in anorgansk ih snovi in ozko pove­ zano z drug im i elem enti okolja . V poglav ju , k i sledi uvodu, ob ravnava av to r sestavo prsti. Na k ra tk o p redstav i vsakega od š tirih g lavnih sestavnih delov p rsti: m ineraln i in o r­ ganski del te r z rak in vodo. O benem na zanim iv in nevsiljiv način razloži tud i n ek a te re fizične (tekstura , s tru k tu ra ) in kem ične (reakcija) lastnosti prsti. V pedogenezi so se v profilu p rs ti izoblikovali posam ezni horizonti, k i nam d a je jo ob upoštevan ju n jihove razv rstitv e dober vpogled v razvo jne procese. A vtor jih je razložil v tre tje m poglav ju . K er so s tem i procesi ozko povezani tu d i fa k to r ji n as tan k a in razvo ja p rs ti (podnebje, organizm i, relief, m atična osnova in čas). Zato je vsakem u od n jih posvečeno k ra tk o podpo­ g lav je in je n a p rim erih p rikazan n jihov vpliv na n as tan ek in razvoj prsti. Za pedogenetskim i fa k to r ji je av to r na zanim iv način razložil posam ezne procese n as tan k a in razvo ja p rsti. Med n jim i spoznam o podzolizacijo, la te- rizacijo , kalcifikacijo , sa lin izacijo itd. Ti procesi so razen s p isano besedo p red stav ljen i tudi z g rafikoni, k i nazorno p r ik az u je jo n jihove poteke. T aka raz laga je dokaj izv irna in p ripom ore ko t v izualna ponazoritev k lažjem u razum evan ju različn ih procesov v prsteh . P red pog lav ja, k i p r ik az u je jo tipe p rs ti na zem lji, je av to r u v rstil še načine k la s ifik ac ije in postopke p ri k a r t i ra n ju p rsti. Zlasti pog lav je o k la ­ sifikac iji je dokaj poučno, sa j je še veliko različn ih m nenj glede razdelitve tipov p rs ti in n jihove k lasifikac ije . Zato je u v rstitev tega po g lav ja v učbenik zelo um estna, saj si je mogoče na ta način vsaj delno u s tv a riti p reg led o različnih pogledih na razv rstitev p rsti: od s ta re jš ih , zgodovinsko pom em bnih, do m odernih k lasifikac ij. N eka j več p rosto ra je nam enjeno am erišk i k la s i­ fik ac iji (7lh A pproxim ation) iz le ta 1960. Z aradi popo lne jšega p reg leda bi v to pog lav je sodila še na jn o v e jša k la s if ik ac ija p rsti, k i jo je p rip ra v ila m ed­ narodna o rgan izac ija za p reh ran o in k m etijs tvo (FAO). Ta k las ifik ac ija je p lod dela n a jb o ljš ih poznavalcev p rs ti iz raz ličn ih držav. Ko bo dokončno sp re je ta , bo z n jo o d p rav ljen a neenotnost, ki je do sedaj otežkočala delo zlasti p ri izdelavi svetovne k a r te prsti.