leto sv.
- riBBfSBRRSBEanarasB^^	^gnssaaro-.^	jare-reMECT
LJUBLJANA, 3. JULIJA 1026.
STEV. 30.
■■• .......................................................
taMočNlNA-ZAJV&OSUt"
ivrvsiEpM
.JŠMkv!? Cč$AMfiHA
JtEVlLKAPODlR«'50'
POŠT. ČEK. RAČ. 13.188
mm
,iJtvo in vprava V • ve ITELJ $ k I T HK&8NI/ •ROKOPISI-SE-ME -V* Ar. t^JO/ANONlMNl-DO-. 'I>($l • JE • K|E • PJJIOBČV “ & 1E10/P0{TNIHA'PLA-% XANA V'GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Resolucija Glavnega odbora.
Glavni odbor Orjuna. na svojim sečnicama u Ljubljani 28.. 29. ! 30. juua 1926 pretresaiuči političku si-tuaciiii <i državi, doneo le iednogla-sno zakijučak:
I.	Osudjuie najoštriie Dolitiku da-našnieg režima: vanisku. kolom se. bez energičnog Pozitivnee ostvari-vania večih i trainiiih koncencfia. mlitavim pasivitetom. namišta borba za oslobodienie zarobljenih iueo-slovensklli zemalia i stavila u noas-nost vekovm* tekovine minulih generacij sroskih hrvatskih. slovenač-kih. naročito onih na obalama slo-bodnoe .la d rensko g mora « ušca krvavo ^ našeg Vardara:
unutamiu. kolom se podržava se-r.aratistička akolia na fednoi a eks-khizivističke plemensko tendencile na drucoi strani, ler to omogučava koruptivnim elemeutima n zemli1. da. u svoiu korist, ra zornim defetizmom. obaraiu naibalie i nailepše duhovne l telesne vrednote IukosIo-
venske oacite teškjm trudom ©Čuvano u krvavo! prošlosti. J riaro&to on« stečeno mučeništvom i heroi-stvom u dživinskoi borbi za Osiobodienie I Ujedlnienie. telažuči tim oPasnosti f sam« tdetu nenrikosno-venosr iugoslovenskog naroditotr in državnog ledinstva.
II. Protestu!« naiodlučniie orotiv besomučne šikanizaciie i zulumčar-skih progona članova Oriune do-brovoliaca. ratnika 1 svih predragih nacionalnih radnlka kolfma sp otie-motručava fifola eksistenoiia i« ovoi zemlli. dok se partizanski favoriziral« naiokorelifi neorUatelii našeg Naroda KraHa in OtadžbJne.
III. Poziva sve članove Orjuna. da uporno ustraju u radii in nepoko-lebliivi nastavi borbn 7.a integralno ostvaremV iugoslovenskog oroarra-ma. aoeluiuči na poMčare iz partija koie su po oolitičkoi orientaciji bliski Orjuni da porade na orean?zova-niu hiProslovenskoe fronta.
Razpusta ne bo!
Beograd, 2. julija 1920.
Razpust Orjune je odstavljen Sz dnevnega reda. Naj večjo zasSugo Imajo zato slovenski klerikalci, ks so s svojo interpelacijo povzročili, da so beograjski krogS pričeli gledati na ljubljanski incident vse kritičnejše In temeljito revidirali svoje prvotno stališče!
motno dejstvo za suvereniteto naše države! Gospod policijski ravnatelj v svoiem komunikeju objavlja nekaj neresnic od katerih naj omenimo v prvi vrsti sledečo, ki se tiče e. vi&iegra nadzornika Slanovca. On trdi. »da komandant na tem mestu postirane straže v!šii nadzornik Slanovec. ki ie bil nodreien višjemu policijskemu nadsvetnJku Mlekužu ni pristal na vkorakanje (v Šelen-burgovo ulico) in tudi ni mogel na to pristati.« Gospod nadzornik Slanovec je. in zato imamo številne priče, jasno izjavil, da soglaša, da povorka krene Po Selenburgovi ulici do Knafljeve ulice in po nlei naprej. V dokaz temu omenjamo, da ca ie tozadevno vpričo številnih prič in celokupne straže pozval višji svetnik dr. Mlekuž na red. čeS, da se mora pokoravati njegovim odredbam.
Druga neresnica v komunikeju ie:	,
»Okoli po! 20. ure je hotela skupina Oriunašev v Frančiškanski ulici zopet šiloma prodreti kordon straže, pri čemur i<* bil nekemu Oriunašu zaplenjen samokres«
Ni res, da so Orjunaši okoli 20. ure Donoviio hoteli prebiti kordon in da ie ob tej priliki bil zaplenjen revolver. Res pa ie. da ie ob isti priliki stražnik ........ brez	vsakega
vzroka pobil na tla člana Orjune in Oblastnega tajnika Andreja Ver-
biča. ki se ie vsled silnega udarca s pendrekom odzadai onesvestil In se ima odločni intervenciji našega prijatelja zahvaliti, da ga pobesneli stražnik dobesedno ni ubil. Laž ie. da bi se Verbiču ob tei priliti zaplenil revolver. Za ves dogodek imamo priče in ie že vložena pri državnem pravdništvu tozadevna iavna ovadba, na kar bo sledila nroti omenjenemu organu iavnc varnosti? zasebna tožba Drizadete-ga. Ves ta dogodek ie prijavljen tudi ljubljanski policiji in že k samega tega se lahko sklepa, koliko drži zadnja trditev g. policijskega direktorja. ki se glasi:
»Z ozirom na očitke obiavliene v časopisih o neopravičeni rabi orožla od strani varnostnih organov, se ueotavlla. da policijska direkcijo do sedaj ni prejela nobene tozadevne konkretne ovadbe.«
Javnost bo lahko razsodila, koliko ie verieti ostalim trditvam sr. policijskega direktorja, če smo Žc sedaj ko šele naš odvetnik zbira materiial, zamogli tako temeljito ovreči ni etrov komunike. Kar se ©a tfče varnostnih organov napram našim članom moramo omeniti, da imamo med pričami imena Nemcev, tujih državljanov, ki so se dobro-voldno javili in z največjim zgražanjem obsoiali barbarsko postopanje varnostne straže.
dinske pokrete in naš voditelj vpraša: »Gotovo ste culi o name* rah vlade, razpustiti Orjuno. Kako je Vaše stališče napram temu?«
»Nisem še točno poučen o do* godkih v Ljubljani. Stojim na sta* lišču, da se morajo krivci eksem* plarično kaznovati, naj bodo v tej ali oni vrsti, vendar pa smatram vsako zatiranje nacionalizma za največjo pogreško, ki lahko rodi najtežje gorje.
Naj se ozrejo oni, ki izdajajo te navedbe, v vrste brezdomovincev, in naj jim bo njihovo veselje^ nad tem preganjanjem resen opomin za na'daljnje postopanje.«
»Iz vsega razgovora,« tako iz‘ javlja naš voditelj, »sem spoznal, da se vodi o našem delu točna in nepristranska evidenca pri osebah, katerih zaupanje nam daje najjačjo oporo za nadaljnje delo.«
Razgovor o razpustu.
mn i lil® policije i ožin i mu mm.
Dolžnost nam .ie v prvi vrsti opozoriti javnost, kai je bilo vzrok Dregorečemu nastopu ljubljanske policije napram Orjuni. ki ie povzročil poznejši Incident. Policijsko poročilo nam ta vzrok samo navaja, in sicer s sledečo izjavo:
»Ker pa se ie pozneje ugotovilo, da bo tud? italijanski konzulat o nri-Iiki Vido vdana razobesil italijansko državno zastavo, ie Doliciiska direk-cija dne 27. junija 1926 ob 17. uri ustmeno in s pismenim odlokom pri" občila predsedniku mestne Orjune ot. Peter-Vodmat, gosp. Edvardu Rošu. da &e dovoljenje, izdano dne 23. iuniia glede povorke v toliko iz-nremeni, da se ista ne sme nornl-kati po Prešernovi ulici na Dunajsko cesto, ampak do Marijinega
trga po Miklošičevi cesti na Komenskega ulico., imenovani ie vzel spremembo na znanje. Obljubil, da se bo po tem ravnal in pri tem pripomnil. da se s tem popolnoma strinja, ker se izogne Oriuna na ta način morebitnim incidentom, ki bi jih lahko uprizorili neodgovorni elementi pred italijanskim konzulatom na rovaš Orjune.«
Torej, če b'i te zastave ne bilo, potem bi veljalo prvotno dovoljenje in Orjuna bi lahko korakala mimo italijanskega konzulata, to pa radi tega. ker ie policija eotovo imela popolno zaupande v orjunaško disciplino. Jasno ie torej, da ie odvisno v naši državi svobodno kreta" nje naših državljanov od državne italijanske zastave. Žalostno in sra-
Eden naših glavnih voditeljev je imel razgovor z visoko osebo ter je izrabil to priliko, da stavi nekaj vprašanj o aktuelnih političnih mo* mentih. Nekatera izmed njih nava= jamo tu v informacijo onim, ki sodijo vse merodajne faktorje po isti šabloni.
»Kako je Vaše mnenje o naši zunanji politiki napram Italiji?«
»Po mojem mnenju se dela g. zunanjemu ministru krivica, ko se mu očita, 'da ne upošteva dovolj v svoji zunanji politiki narodove du* še. Vse njegovo delovanje je ra< zumljivo, če ga zrete s stališča iskrene ljubezni v sorodstvu. In ta je bila vedno ena najlepših potez našega naroda.«
»Kako sodite o hrvatskem vodi* telju g. St. Radiču?« Odgovor je bil Izrečen v hitrem, skoro preplaše* nem tonu:
»Dragi gospod, molčite o njem, sicer izrabi priliko, da zopet spre* govori in to znači pri nas novo krizo.«
»Kot vidim, ste z današnjo situ* acijo nezadovoljni. Kedaj in M kod pričakujete rešitve?«
Po kratkem premisleku sledi odgovor: »Mislim, da je karikatu* rist, ki je slikal v lanskoletni veli* konočni številki »Kopriv« križev pot naše mlade države najbolje do* ločil našo diagnozo. Izmed vseh' politikov se ne najde eden, ki bi pomagal nositi Kristusu križ, le mali dečko se trudi z željo, da po* stane kmalu velik in ga bo lažje nosil.«
Razgovor se je zasukal na omla*
Mero - Koii lisi /
Beograd, 30. junija 1926. Po Beogradu se šlriio govorice, da ie bil izdan odlok o razpustu Oriune do onetovani intervenciji italijanskega poslanika Bordrera in da mš-sli vlada tega postaviti za koasesarla razpuščenih ljubljanskih Oriunašev.
V	poštev pa Prihaia bait» tudi kandidatura on. Gavottiia.
Kupujmo in podpirajmo izvrstno
Kolinsko cikorijo
domači Izdelek.
KONCERT
se vrši za čas velesejma v restavraciji „Pod Skalcou, Mestni trg U. Igra prvovrstna godba od 20. do 1. ure ponoči.
Vabijo se tudi vsi obiskovalci velesejma. Dobra pijača in jedila na razpolago.
Se priporoča za obilen obisk restavrater
Jos. Uran.
Položnice smo priložili današnji številki in prosimo vse cenjene naročnike, da blagovolijo poravnati svojo zaostalo naročnino. Orjuna je brez fondov in podpor ter izhaja samo s prejemki iz naročnine in inseratov.
LISTEK.
VASA BJEGOVIC:
Kandilo
mladim Junacima članovima Orju-ne palim u borbama za očuvanie slobod« i celokupnosti Domovine — Jugoslavije.
' Kad herojstvom našeg roda Slobode nam sunce sinu I ogreja na sve Strane Premilu nam Domovinu Ustadoše zlobni ljudi Da nam ropstvo opet slute I na nebu naše sloge Jarko sunce. da pomute.
,v' Ustadoše udružene Verne slusre one moči.
Koja nas ie pre držala
0 neznanja crnoj noči.
nas opet oozavade ^ak0 bi se sami bili.
A oni bi u tol borbi Naše zemlje zadobili.
Eh. Bog znade. gde bi sada '' Siobodica naša bila.
Da se niie u Orjunn Svesha mladež udružila
1 začela borbu liutu.
Borbu uma. nušk^ mača Proti sviiu. našeer Doma Udružetlih. razarača?
Sevali su mači luti U navale i obrane:
Pucale su puške šare. Padalo se s obe strane 'Al’ Dobedu za oobedom Odneli su liuti lavi.
Divni sinci Domovine -Sa bojlšta svih krvavi!
Drugove su Dale svoje Uz počasti Dokopali.
A. imena slavna Njima Zlatnim slovim zarisali:
U Anale Domovine I rodnog im zavičaia —
Na večita udivlienia Svih budučih naraštaia.
A ja za se. ceneč dela I herojske velje čine Orjunaša što nadoše Za jedinstvo Domovine. Palim ovo Kandioce Pred skuoinom Njinih slika U Prostranstvu miliiuna Naših svetlih osvetnlka!
Neka žižak iz Kandila Osvetljava humke Njine. Da se vide i po mraku Svetle tačke Domovine: Da ih lakše mogu nači I momice naše vite.
Na Gjurgjevo kad urane ” Da te humke cvečem kite.
I neka tai žižak sveti Porasvetli mesto svako.
Gde je koji Junak pao.
Život slavno za Dom dao.
Da b’ i slavui tu zaplakako. ^
O	proleče svake noči.
Pre neg bude zapevao Svome zlatu u samoči!
Svetle Seni. oalih diva.
Prim’ Te ovai žižak mali.
Malen, al’ ga verna duša Starog druga tu zapali.	1
Da b’ plamičak njegov žarki Prolazniku sved, šaptao:
»Stoj j kliči triout: Slava Orjunaš 5e ovde pao!«
E. V.:
OBLETNICA KONGRESA V BEOGRADU.
(Spomini Četnlka-Orjunaša.)
1	! (Nadaljevanje sledi.)
Z defileiem 1« bil oficijelni del končan. Odšli smo doli k Savi. kjer nas .ie parnik prepeljal v naše taborišče.
Ob zvokih marljive domžalske godbe se ie pričela neprisiljena zabava in šele proti polnoči smo se podali k počitku, v kolikor nismo bili odreieni za taborno stražo.
Po nar urnem spanju nas je pre' budila na vsezgodai budnica dom-
žalske godbe, ki je onemogočila vsako nadaljno spanje. Veselje se ie pričelo znova, dokler fii bil ‘dan znak za zbor ter prečitanie dnevnega povelja. Dopoldne smo se korporativno udeležili parastosa za padlimi iunaki v borbah za našo idejo. Popoldne pa smo bili oddeljeni v več skupin, ki so se odzvale vabilom posameznih gostoljubnih meščanov, ki so nas bratsko pogostili. Ena izmed skupin se ie podala tudi v Zemun, kjer se ie vršil z domžalsko godbo promenadni koncert ki se ie izpremenil v pravo na" rodno veselje.
Hitro ie potekel čas našega bi-vania v prestolici. ker je žal prispela ura našega odhoda.
Z isto disciplino kot smo prispeli v Beograd, smo se podali v prav iste vagone za odhod. Naravno tudi tokrat nismo bili brez ovir ter se ie vsled tega naš odhod zakasnil za več ur. Da se je tudi na-dalina vožnia vršila po istem sistemu kot v Beograd, je naravno, vendar smo, ko je bilo naše potrpežljivosti konec, tudi v tem oziru napravili potreben red.
V	lepem redu. kakor so preje vstopali v vlak. so ga sedaj na posameznih postajah naSi ^bratje Iz raznih krajev zopet zapuščali. Posamezni slovesi na postaiah so bili nad vse prisrčni, saj smo se šele y
daljnem Beogradu tudi bratje mi iz Slovenije boljše spoznali.
Hvaležni smo železniški upravi ljubljanske direkcije, ki ie odredila, da so vlaki ki odhaiaio zvečer, počakali dohod našega, s čimer ie bila omogočena takoišnia zveza bratov izven Ljubljane.
Tako ie končal kongres, na katerega smo se toliko veselili in uti-' si. ki smo tih takrat dobili, nam ostanejo neizbrisni.
Že na kongresu smo opazili, da ie pravo mesto za našega brata Marka, mesto Velikega čelnika. ki ga danes v naš ootios in čast v istl-ni že zavzema. To zadnie na nam je v popolno jamstvo, da bo prihodnji kongres iz četniškega stališča izpadel še mnogo boljše kot dose-' danli. tako da bo zaključek istega zapustil veselejše utise.
1VKA VASILJEVA. Celje:
Tja Da pomlad ...	.
Tja na pomlad mamica, v sladko šumeče/ lesove našega Primorja, me ie povedla moja mladost. Tja na pomlad med cvetje Velikenoči, v lesket Adrije. sem ponesla tvoj bolni pozdrav...
Bežale so blodne misli mimo sivega mejnika, hitela preko ubogih’
jO R g U N A>
Slovenski Radičevci.
Mala slučajnost daje separatistom v njihovi kampanji Droti državnemu in narodnemu edinstvu mogočnost trditve, da se bore s tern proti velikosrbstvu in hegemoniji. Voditelji vseh nominelnih In resnično unitarističnih strank so Srbi. Ker ie pri nas običai. da po-menjaio voditelji posameznih partij že tudi vtelešeui program njihove stranke, ni težko potem neuke mase uveriti. da so to zbog njih srbske stranke: kar ie Doseibno lepo opažati pri naših prijateljih okoli mile nam SLS. ko govore svojim o SDS. Zbog tega bi bila gotovo naša naivečia radost, če bi blagovolil g. Stipica Radič v resnici voditi svojo politiko v duhu narodnega in državnega edinstva. ker bi s tem razbil tolikanj škodljivo domnevo, da se Srbi in Slovenci ne nuste voditi po Hrvatih. Orjunaši imamo že deistven dokaz da se more voditi v politični praksi iugoslovensfci po-kret tudi po Hrvatih, ki so baš v Orjuni mnogo pripomogli k tako eksaktno izdelani jugoslovenskl ideologiji Orjune. k! že iistvarša novi tio Jugoslovena. koiemu ne moremo dane«; samn mi. nego tudi llu-die izven našega ookreta določiti Plemensko pripadnost.
Med Slovenci so se našli tudi možie. ki so smatrali potrebnim iti v radičevščino. So to možie dveh' skupin. Ene poštenjakov in bivših naprednjakov, ki so se v najtežjih časih izrekli odločno za narodno in državno edinstvo ter mnogo prispevali k temu. da Se ie sprejela sicer ne dobra — Vidovdanska ustava po le predolgotrajnih usta-vofrvomih boiih. ki so s svoiim; ubijajočimi posledicami v mnogem za-plodek sedanjih desolatnih razmer. Drugo skupino tvorijo afarist?. Dil-pogačice in političn; vetroeonei ki ubirajo razglašene strunice svojega jadnega političnega prepričanja tako. kakor vetar duva ... Baviti se s prestopom teh sc nam zdi pod našo častio.
Drugače i>a ie z razpoloženjem onih v prvi skupini, ki se tudi sicer prav nič dobro ne nočutiio v okrilju zgovornega sellaškega tribuna.
Gotovo ie. da.jih ni mogla privabiti v radičevščino kukavičja narava in brezobeležna osebnost njenega vodstva, kai šele plemenska ideologija in nemoralno zavajanje naroda. V radičevce so šili ti ljudje iz nekega sovraštva in razočaranja nad vsem. kar se ie Dri nas izvršilo v teh mračnih osmih novojhjih letih. Česar ni mogla doseči Dri teh ljudeh Avstrija in klerikalizem, to so dosegle povojne razmere s svojimi eksponenti.
Glavni krivec pa je na5 nesrečni partizanski parlamentarizem, ki je s svoiim strahovitim postopanjem vrgel v blato naivišje ideale, za katere so se borili najboljši možje našega rodu. Elementi kot Laziče, Rade. Voiislavi in še vsi svetoi te vzajemne družine so zastrupili povsem naše. razmere in ubili v celih’ plasteh naroda vsak DOiem časti ln poštenja. Partizani z gotovim obeležjem so sl nadeli ščit privilegirane državotvornosti in gori* onemu. kJ ni veroval, da sta v oarti?} BaJe za-nopadena obstoi in bodočnost države in dinastije. Bil Je zavržen In prepuščen orožniškim kopitom, da so »a do mili volii kundačili.
Duše. ki niso bile dovell jake, da bi prenesle ta udarec, so klonile in instinktivno Drešle k onemu, ki ie bil do tedai naiekstremneiši njihov sovražnik — Stjeoanu Radiču, fn tak o imamo danes Slovence radičevce. ki so prisegali na narodno edinstvo polni vere v njegovo resničnost in ooslanstvo dočim danes izpovedujejo preko ust svojega orvoboritelja. da so Ju gosio-v e n I S ] f u t a. Izgovarjanje na scljaško solidarnost in morda celo na prijazne nasvete čeških agrar-cev igra v resnici tu zelo. zelo pod" rejeno ulogo...
Te reakcijo na povojne razmere na se Je treba odločno otresti! Kakor imamo že svoin sodbo o teh novopečenih ratoičevcih. vendar še vedno verujemo, da so še zmožni otresti se. zmotnih in škodljivih nazorov Stipice Radiiča in kreniti nazaj na prava pota!
Je Da sedaj zato zadnll e a s !	j	t.
lužni glasi.
Fašistovsko slavite v Sežani. Dne
20. junija se je vršila v Sežani velika fašistovska slavnost. Blagoslovili so prapore fasistovske sekcijo v Sežani ženskega fašistovskega oddelka istotam. sindikata obrtnikov in trgov.cev sežanskega okrožja in sindikata kamnosekov' iz Velikega Rep-nja. ^ Slavnosti je prisosvoval sam tržaški prefekt, tržaški župan, zastopniki pokrajinske uprave, postojnski podprefekt in ra^ne druge ličnosti. Prefekt G a s t j .ie v svojem govoru slavil zlasti mir in red, ki vlada v Italiii. in pozval prisotne, nai gledajo le malo če/, državno mejo. kier vlada povsod nemir, in kjer sc povsod kregajo in koljejo. Itali-la, da bo vedno ščitila zavedne Kraševce iv nai se obračajo na vlado^ v vsakem slučaju potrebe. Poročnik sežanske milice Grazioli je
kraških tal. oblagodarjenih z bornimi borovci oreko rožnatega cvetja jabolk in alcacii tja v prelest domače vasi...
Čez ves ta neskončni lazar, v naročju nedeljskega solnca. iskreč kot diiamant v svitu belih iadernlc. valoveč, ob vznožju rodnega doma, poscianega s cvetjem. tie doli do pravljičnega Miratnara v objemu srebrnoDolnih olik in slikovitih vitkih oalm ie blodil mol plahi solzni pogled...
čez ves ta kras v čaru iužne noči. ko ie tiho snivalo morje sanje o sreči iti svobodi, ko so trepetala okenca belih hišic v zat šiu trt In jasmina — čez vso to omamno lepoto pomladi, nasičeno z vzduhom rož in vonjem moria — s tihim Čvr-čaniem ptičic v robidovju kraj oo-toka in s Dobožnim petjem slavčka v oleandru pod latnikom domačega Piaga...
Mamica, na pomlad zvabilo me ie kosovo netip v rodno vas na pomlad, ko je trepetalo ozračje od tihih zvokov iuea in ko so ml lastovke cvrčale pesem domačih trat...
In na pomlad mati vračala sem se na svobodna tla v okrilje smrek' in bistre Savinje...	'	•
po vzgledu Mussolinija žugal vsem onim. ki bi napadali ali zasramovali fašistovske prapore, s svincem. Ob tel nriliki seveda ni štedil tudi z izrazi »Svinje« in slično, ki so veljali prisotnim in še bolj odsotnim zavednim Jugoslovenom. Ob Drihodu prefekta niso bile vse ličnosti ta-koi na mestu. Šofer ie ustavil avtomobil pred neko gostilno, kjer je čakalo nekaj radovednih domačinov. Stopil ie iz avtomobila in stegnil po rimljansko roko Droti domačinom. ki so začudeno gledali kai hoče mož od njih. Končno ie tudi Drefekt spoznal zmoto in se ie obrnil na drugo stran, kier mu je zbrana šolska mladina na komando zaklicala običajni eja. e.ia. alala. Sežansko mladino so šiloma oblekli v uniformo, šolarčke v črno srajco. balille in deklice v bele bluze s fašistovskim znakom. Ker so se po večini uprli in ie orišlo tudi do neljubih prizorov, kier so učitelji naravnost preplašili učence za slučaj, da ne prinesejo zahtevanega denarja. Ko so fašistovsk; oblastniki sprevideli, so vrnili denar celo onim ki so ga bili že vplačali.
Miličniki iz Sežane in iz bližnjih krajev so bili razvrščeni med radovedneže. tako da ie izglodalo, kakor da ie odziv na razne vzklike splošen. Ko se ie pripravljal sprevod. so potisnili vse prisotne proti malemu trgu. odkoder se le imel pomikati sprevod. Kdor ie mogel se le pravočasno umaknil. Kdor pa ie moral korakati v vrsti, si Je z roko potiskal klobuk na čelo. da ga ljudje ne bi videli, drugo Pa ie napol skrčeno iztegoval Droti prefektu.
Tekom dneva ie prišlo tudi do Incidenta v bližnji v»sj Štorje kier se le imel vršiti občni zbor tamoš-nseca izobraževalnega društva. Napad Je vodil znam odpadnik To&io Gerbec.
Nova šikana. Oblasti so začele delati velike težkoče. uvozu kujte iz inozemstva. Tako ie pred mesec dni prejel predsednik »Učiteljske Zveze« naznanilo, da so došle knjige Šolske Matice za naročnike v Italiji. Ko pa ie hotel dvigniti knji-
ge. so mu naznanili, da mora predložiti »trulla osta« tržaške prefekture. Vložiti ie moral tozadevno prošnjo na kolkovanem papirju. Prošnia le romala na šolsko skrbništvo, ker so knjige šolskega značaja. Toda še »danes nima v rokah potrebnega »nufla osta«. to celo
kliub ponovnemu povpraševanju..' Med tem pa čakajo knjige na kolodvoru in bo prizadeti moral plačati tako nastale stroške, ako bo sploh dobil potrebno dovoljenje. Ni nam znano, da bi bil kje objavljen tozadevni razglas, ki ureiuie uvoz knjig.	,	.	.
Orjunaške svečanosti v Sloveniji.
(Konec.)
V tem hiDit se ie pretrgala trobojnica na spomeniku. ki je zablestel oblit v solnčnem žaru.
Preko množice so jekinili glasovi komandantov: »Mirno«, ki so p ojeklenili za hip vse orjunaške čete. i
Po tem hipu ie povzel besedo zopet brat Marko in zaklical trikratni »Slava«, kateremu klicu se ie odzvalo vse članstvo. Za spomenikom ie zagromcla petarda in odjeknila oreko celih Trbovelj.
Za bratom Markom ie stopil na govorilnico brat predsednik D'rek-toriia
dr. Ljubo Le&ntič.
Njegov govor ne moremo objaviti v origin. ker ga nismo mogli stenografirati v celoti. Pozdravljen ie bil že pri prvih besedah z burnim Zdravo Ljubo. Govoril Da 3e približno:
c iZcJ.ravo vitežka Orjuna! Donosni bokali svobodne in uiediniene Jugoslavije. ki ste prihiteli na to mesto poklonit se spominu padlih bratov in da pokažete, da Vaša linbe-zen sega i preko groba, ln da nikdar ne bo Orjuna pozabila padlih bratov Stanka Žarka 1 France!a. s katerimi nismo bili enaki samo do krvi nego 5 no duhu.
Bratje, ki so bili orosili na tem mestu našo grudo, so padali polni -čustvovanja in mozga s široko koncepcijo, da smo Hrvati. Slovenci in Srbi ena narod BiH so nam bližii nego rodni bratje.
Mi danes na tem mestu ne dolžimo. nitr ne prihajamo sklonjenih glav. odeti v črnino nego samo s turobo v srcu za trojico naših padlih bratov. ubitih po rokah zapeljanih. w so streljan name Po finjsKa-
nin onih ki so f/m oznani ali. (ta ie Oriuna avantgarda tujega kapitalizma nalsi ni nikogar v tel zemlji, ki bi vodil o tem tujem kapitalizmu toliko računa, kakor Oriuna. In baš s tega mesta kličemo odločno, proletarcem Jugoslavije, da smo Or-jtmaši oni. ki bomo poskrbeli za to. da bo v tei zemlji zavladala pravda. poštenje in da bodo zasigurani našemu proletarcu vsi tnaterielni in moralni pogori potrebm za življenje.
Z nasmehom so umirali naši bratje, ker so se kot idealisti veselili žrtvovati življenja za državo in poljubljali naše prapore ko so izdihali. (Orjunaši kličejo Slava!) Baš tako smo } nii vSi kolikor nas le tu. pripravljeni Vsak hio umirati — poljubljajoči naše simbole — oraPore. ki pomeniajo modrino svobodnega in prostranega neba. belino in 51-stoto na naše velike Ideje in krvavo zemljo, ki io Dojimo 7. našo krvjo že vekove.
Orjuna le s svodim današnjim številnim posetom dokazala, da prijateljstvo Orjunašov sega ? preko groba in da se zaveda, da bo z grobov vstala naša misel vsa okrepljena in oiačena ter da so vsi. ki so danes prihiteli iz cele Jugoslaviie pripravljeni vsak hiD se žrtvovati, kakor Dadli. ki jim odkrivamo danes spomenik, kateri kličejo preko groba. da Ideja nikdar ne prestane. Ponosna Orjuna! Iz tega mesta pojdi preko cele Jugoslavije in povej vsem neustrašno, da se v svojem pohodu, ki ga započeniaš s tega mesta. ne bojiš niti smrti. V to ime te pozivam Oriuna. da se pokloniš večno živim iunakom Stanku. Žarku in Francetu s trikratnim Dozdrav-nim klicem Jugoslaviji. Kralju in Orjuni cele zemlje.
Trikrat ie odjeknilo kakor iz enega grla tisoč oniunaških neomaIiI.il-vih Dozdravov in se zlivalo z gromom Petarde preko navzočih mas naroda ki je molče in nemo opazoval oriunaško češčenie padlih borcev.
Na tribuno te stopil junaški ln drzni vodja vojvodinskih Oniuna-šev. stari borec Principove šole. oblastni čelnik vojvodinski
br. Dobrosiav Jevdlevič
in pozdravi! približno sledeče;
Četniki Orjunaši! Zdravo! Današnja vidovdanska proslava velja onim. ki so padli pod rokami komunistične drhali, kot apostoli naše ideie edinstva in borbe Droti vsemu destruktivnemu. Bratje, ki so Dadli na tem svetem kram niso odhajali med Droletarce z. eksploatacij-skimi načrti, nego kot preprosti no-šteni delavci, hoteči pomagati zapeljanim In zaslepljenim bratom katerim so hoteli odoreti oči in iim dokazati. kie sta istina Jn pravda. Ta toomoč se ni skladala 7. interesi onih. ki žive na račun nezavednosti zapeljanih delavskih mas ki jih bo Orjuna oreDeliala preko sedanjega stališča razrednih razlik in internaclo-nalizma pod našo slavno trobojnico in z nio na čelu do pravega in Jugoslovena dostojnega življenja. Zato so morali pasti bratje, katerih spomin slavimo danes in plačati svojo nacionalno akcijo s svoiim življenjem. Mislili so tedaj sleDi in gluDl. da nas bodo v tresku bomb in divji borbi razpršili 'in uničili. Mi pa smo se baš tega dne afirmirali in pričeli svoi pohod v smeri, na kateri stojimo danes iakj po številu in volji, da pohitimo od tu naprej prežeti revolucionarnega duha do potih, ki smo si iih začrtali pri naši stvoritvi z namenom. da dim prele dosežemo naš sveti Vidovdan Vstajenja in Zmage. Kakor smo s svoio krvjo ugasili požar komunizma, ki ie pretil uničiti našo domovino, tako pa sc zaklinjamo, da ne bomo nikdar krenili z naših revolucionarnih poti, dokler ne dosežemo pcipoinega uspeha. Revolucionarji smo bili pod Avstrijo >« pozitivni revolucionarji smn ostal! i danes vkljub sedanSm sramotnim čaSom. k; ubiiaio vse nai»voteWe Kar le Imel ns»rnri vidovdanskih herojev, ki menda ne mor«* Doimiti več resnice, ria z» male narode m svobode in obstanka brez neprestanih žrtev v borbi proti silnim in močnim. Ti močni so tudi oni. ki danes vale na našo malo domovino vso pezo odgovornosti za desetmilMonske žrtve človeštva. darovane na oltar voinegapo-željenja Wilhelma in vsemogočnega angleškega kapitalizma. On. ki ie vstal, da s svojimi šibkimi, jetičnimi nrsi zastavi naval Germanov v malo Srbijo je danes kriv svetovne vojne in sodijo ga oni. ki niso vredni imenovati niti njegovega mučeniškega imena. (Iz vrst bataljonov zaori. kot pljusk morja. Slava Principu!)
Jn ta zemlja, katero ie soasil naš Princip nosi sedaj farizeje, ki se mu odrekaio in ga izpostavljajo sramotenju najčrnejših sovražnikov naše nacije. Ne odreka oa se Principu Orjuna ki virii v niem svol vzor in v niegovem heroičnem sa-možrtvovaniu nenadkriliivo prime-rn llnlie n« kateri mora vsak nien Član. ki hoče. da bo kdai niegovi zemlii bolie. nego ie danes Kaj« do-kjer bo Muratov. Ferdinandov in Mussolinijev toliko časa mora ta zemlja roditi i Miloš Obilice i Gav-rlle Principe. (Zadnje besede elek-triziraio vse navzoče in burno zaori klic: Živela revolucionarna Oriuna!). ki bodo zmožni izvesti našo državo fr. sedanjega kaotičnega stalna in io povesti do one višine, kakor smo io izmerili mi pred dvema letoma na kongresu.
Danes vlada v tei zemlii še vedno separatistični režim, ki ie otro-val in načel že vse tekovine. katere so očuvali tekom desetletne obiimne borbe naši najboljši. V tei zemlji Je dane« neokrnjena do zlo-nosnem rfnhii separatizma samo §e vojska. (Živela vojska!).
In da ie temu danes tako na smo krivi v nemali meri titdi mi samit. ki smo dopustili dve polni leti nemoteno okrepljenie in iačanie. separatistov in defetistov ki spadajo samo v zamreženo runo. Obljubljamo pa baš na tem mestu pred sencami naših padlih bojnih drugo v. da bomo v kratkem nadomestili vse ono, kar smo zamudil; v zadnjih dveh le* tih. Nismo mi oni. ki glasmeio za nettuuske konvencije in izdaiaJo
veliki zaveznici našo zemljo in kri. Nlsm“ mi °m, ki jim ni mari krik
zasužnjenih iti n eos v ob oj enih bra-tov. ječečih pod igom črnosrajčnili banditov. Bomo oa oni. ki bodo Poskrbeli da ostanejo t<» ooeodbe oa-|>lr in da bo tudi krik onih tam preko kmalu »slišan: ko bomo še preie prečistili račune s kukavicami in Podleži. H so sedai sredi med nami nlaPci rdečega in črnega Rima.
Vam pa bratje, ki ste padli, pozdrav in poklon Vojvodinskih in Sumadijskih Orjun. ki ne bodo nikdar pozabile žgati i Vam pred svojimi ikonami kandila i moliti za bla-gopokoi Vašim junaškim dušam. Vi bratje Orjunaši. slovenski zvesti stražarji naših severozapadnih gra-nic pa si bodite svesti, da bomo vselej zapustili naše Pluge in zagrabili svojo karabinke in kame čim nas pozovete bilo proti kateremukoli^ zunanjemu ali notranjemu sovražniku. Samo zovite in mi bomo na mestu!
Živela edinstvena močna in revolucionarna Oriuna!«
Govoru brata Dobroslava ie sledilo večminutno ploskanje in oda-oravanie. ki kar ni hotelo prenehati. Potihnilo ie šele. ko ie stopil na tribuno zopet br. predsednik
dr Ljubo Leontič
in zaklical Orjuna! Mirno! Dvignite prste k Drisegi! Proti siniemu nebu se je dvignilo tisoč parov Drstov In tisoč Darov ust ie sledilo besedam urisege zvestobe, ki so padale na duše vseh. kakor težka kladiva in v Dar hioih pretvorilo razpoloženje vseli v sveto in vsegamogoono fanatično vero. s katero ie mogoče ustvarjati nerazumljive čudeže:
»Zaklin.čam se buntovnom krvju svoiih pradedova: zaklinjam se oio menitom mlekom maike svoie: zaklinjam se vls?nom neba * dub;nom našeg slobodnog Jadransko# mora; da ču stašatf nepokolebliivn ; nc. ustrašivo n radn i borbi za Dodpunu oživotvoreuie vodUie misij naših mrtvffi heroja: iedne. edinstvene, slobodne i nezavisn« narodne države luaoslavlJe.
Tako mi pomagao Veliki Bog Prava Pravd« J Istine. Amen.«
Utis te orisetre ie bil nepojmljiv. Dosegel ie višek s Poklonom šume orjunaškjh radostno ponosnih praipo-rov. vdano Doljubbajočih tla. prežeta s krvjo treh njihovih neomah-liivih branilcev. Par trenutkov je bilo vse svečano tiho kakor v grobnici, dokler ni zavihra! preko poljan orjunaški Zdravo pomešan z grmenjem petard.
Nato se ie razvila zopet Dovor-ka. kateri Da so načeljevali to Dot vojvodinski Orjunaši s čeladami. Njen povratek ie bil enako discipliniran. kakor pohod na mesto svečanosti. Za izpreiriembo so samo svirajj trobač? in peli nosiunezni bataljon? orjunaške bojne ri?rcviie kj s« iako odmevale prekf> trpinčene trboveljske dolhie Jn oznanjale vsem na levo in desno, da Oriuna še stoji ln da bo še stala neokrnjena na svojih pozicijah do rine. ko bodo s krvjo očuvani barjaki vihrali do juriš-nem naletu na za večno osvobojenih postojankah.
Na kolodvoru
Po prihodu na kolodvor ie stopil pred postrojene bataljone mrkih četnikov z žarečimi rdečimi zvezdami neugasljive ljubezni lu zvestobe
br. Veliki čelnik Marko
in se zahvalil borcem za disciplinirani in enodušni nastop, ki ie za-divil i največjega skeptika in do-vzročil marsikateremu prijatelju Orjune grenke ure premišljevanja, kako in s kakimi sredstvi bi bilo mogoče te železne vrste zrušiti. Osobito ie globoko dojtnMo na vse postopanje Orjune naprarn onim. ki sovražijo in nadlegujejo oosaimeiz-ne njene člane zategadelj, ker so Orjunaši. Čas ie krajšal izprehod preko Save. kjer se .ie zbralo na stotine Oriunašev. dokler še niso ločili in odpeL-ia*1' * vlaki v Maribor ali Ljubljano, Kjer ie bilo na
programu
RAZVITJE PRAPORA
težko Preizkušene Orjune Št. Peter-Vodmat. na katerega so odkorakale številne čete Orjune takoj po prihodu v Ljubljano oreko Miklošičeve ceste. Frančiškanskega mostu in Poljanske ceste. Prihajajoče čete Orjune so zadivile Ljubljančane. ki so se imeli priliko prepričati. da v orjunaški Liubliani živi še vedno krepko Oriuna. ki samo
boli štedi s svojimi močmi in nastopi. Nemilo ie dimila seveda tudi svoie stare simpatizerje najrazličnejših barv. ki so na žalost spoznali, da ie še daleč dan ko bodo smeli zonet no svoji mili volji diktirati Ljubljani svojo volio. Prebivalstvo ie. z godbo in cvetjem odeto, spričo mirnega in dostojanstvenega Doteka proslave, v Trbovljah razdrapano povorko navdušeno pozdravljalo in vikalo Or-juni in njenemu vodstvu.
Razvitje.
Na okusno okrašenem prostoru pred Št. Petersko voiašnico sp. is zbralo že Pred prihodom povorke številno občinstvo, ki se ie. pomnožilo šc z maso naroda prihajajočega s povorko. Tako. da ie bil Stanka Vrazov trg' zelo dobro napolnjen. Obred razvitja se ie takoi pričel, čim ic zasedlo vodstvo Oriune tribuno. K novemu praporu ir. pristopil prvi naš
Marko
in nagovoril zbrano Oriuno lu narod.
»Zdravo Orjuna! Drugič Vas že danes pozdravljam. Prvič smo sc spominjali naših iunaško padlih bratov v Trbovljah, sedai pa v drugič slavimo razvitje enega naših novih praporov, pod katerim bodo po vzgledu padlih sledili vredni novi
 živi! V Trbovljah smo dokazali,
da nismo mi element nemira in da nosimo na konicah naših praporov samo znake miru in liubezni — lipove. vence, k' iih nudimo slehernemu našega rodu. Tu pa hočemo povedati danes, ko barantaio za našo zemljo, da bomo temu barantanju in prodajanju napravili konec mi. ki se ne damo v tej zemlji kier ie žc vse na proda', podkupiti niti ore-variti za nobeno ceno. Dan. ko bomo polagali obračune s kramarji naše narodne, imovine ie vedno bližii. Z vsakim razvitjem slehernega našega barjaka napravimo nov udarec proti namenom tistih, ki mislilo. da se grade večna nniateli-siva in miroljubna na najčrneiših krivicah in nasilju. Še en prapor Jc bilo treba razviti, da kličemo zopet za h’p. ko bodo zaigrale, v zlatem ■ solnčnem soju prelivajoče se barve
naše nobedonosne trobojnice, da se
Orjuna navzlic vsemu delu raznih ministrov in partizanov še. vedno prav dobro zaveda, kai ie njena naloga. ki ie rešitev in združitev z nami vseh tistih nesrečnih, ki so postali po letu 1918. plen močnih in nasilnih — in katerih edini up je danes še Orjuna. Slavospevi na račun zatiralcev našega rodu bodo 5n morajo ostati samo frazn^ besede govorjene v yeter. 7,ato ho v nemali meri noskrbela Orjuna ki ne bo nikdar dopustila, da bi kdai nozab'1 nared na zarobi/ene brate, za katere »for« uriti tudi dan da bodo pod varstvom tega prapora. ki ga seda« razvijam nričels živeti novo in lepše življenje od sedanjega. V to: Posnoz’ Bo? junači!
Med sviraniem državne himne je pristopil k praporu praporščak Potnik in ga sprejel iz rok Velikega čelnika s prisego zvestobe in obljubo očuvati ga pred komurkoli že bilo!
Novo razvitemu praporu ie pripela nato požrtvovalna kumica sestra Tinca Grošljeva krasno izde lani trak z besedami:
»V težkih dneh ko se temni nad našo zemljo nebo z iugo-zaioada- ti pripenjam ta trak v veri. d« boš odbil vssk poizkus sovražnika preplaviti našo sveto zemlio!«
Govor sestre kumice ie sprejelo članstvo 7, burnim odobravanjem, ki se je stopnjevalo osobito Po ljubšem nastopu treh malih deklic, ob lecenih v barvi trobojnice katere so izrazile svojo radost nad tem, da ie razvit nov oriunaški nrapor zasužnienini bratom v uteho in domovini v skorajšnji spas.
Imenom Orjune Št. Peter-Vod-mat ie pozdravil brate in sestre ki so prihiteli v tolikem številu, njen Po marljivost' zgledni nredsed-Zahvalil se. jim ie za obisk in mi Pozval h krepkemu delu za Or-111110 ker j0 čaka še toliko dela.
1	o nie^ovem pozdravu ie stopil v ospredje br. predsednik dr. Liubo Leontič m pozdravil zbrane približno1 ' »Bratje in'sestre! Pn Trbovljah smo nrihiteli sedaj v Prestolico Ju-goslovenske misli — ilirsko Ljubljano z namenom, da zaobljubimo pri novem razvitju enega našib ipraporov sveto zaobljubo, da ho ^eirio slediti Po Poti idealov svete-
ga Vidovega dne, prežeti borbenega duha. ■	'■	' :i;‘1	1
Razvili smo nOv simbol edln-stva in Jugoslovenstva.. ki kliče na kljub vsemu, da smo Slovenci. Srbi in Hrvatje kri iste krvi edinstvene jugoslovenske rase. kakor propo-veduie Orjuna. Orjunaši ne štejemo. koliko nas ie.
Videli ste šutno zastav, kako je zavihrala preko Ljubljane kjer 3e še pred desetimi leti vladalo črno-žolto bandero, in oznanjevalo taisti Ljubljani, da imamo danes državo od snežnega Triglava do krvavega Vardar a. od ravne Panonije do PJa-vegn Jadrana, ki ga nam hoče oropati sedai orekmorski sosed. Ti praipori in Vi bratie govorite, s tega mesta vsem, da ne bo miru P3-preie dokler ne bn potegnjena med nami in on*mi tam preko, krvava grauica od izvira Soče na do sredi svoboditeca Jadrana. (Burni klic!: Tako ie!) In Orjuna iziavlia odkrito. da ne bo nikdar mirovala n'tt za hip. dokler ne bo potegnjena ta črta. oc katere zamejitvi bo nastopil šele večni mir. Ugovore h\ kon-venciip sklepalo na papirju Mi pa jfEi bomo 7 rezili naših mečev >11 svo^o srčno krvi« n* mestih o katerih dane« covore za zelenimi m*-zami. veruioč. da mot a priti čas. ko bo po vseh mukah zrastla od Brd do Soluna Velika Jugoslavija pod okriljem našega junaškega Kralja in z načeli, ki iih prepoveduješ ti Orjuna!«
Za predsednikom dr. Leontičem je stopil pred bataljone
br. Dobrosiav Jevdievič
in zaklical Orjunašem:
»Pozdravljeni Onunaši. nosilci svobode, in borbe v tem momentu, ki je najtežii v našem narodnem življenju, odkar smo izgubili tretjino efektivnih narodnih moči po vseh bojiščih svetovne voine. Orjuna ie danes osamljena in preganjana od vseh. ker heče dobro Kroni "111 narodu. Še eno zastavo ie bilo potreba razv ti danes, da poidemo z nio ne nad Rim. ne«ro nad Beograd, lil to nad oni Beograd ki kleči danes pred komedijanti in se. valia v srno-iu korupcijskih afer.
Za nacionaliste danes v tei zemlji ni kruha ni mesta in službe, ker
moraio tisti, ki vodijo našo zemljo klečati pred tistimi, ki so bili In ostanejo samo proste kukavice brez. sramu in ponosa. Privilegiji sc dele tem. ki rušiio državo^ in socialni red /a nas na nima država drugega neeo ietnišnice in mrzle zapore. Verujemo pa. da bo prišel dan obračuna za vse to. ko bomo podrli , edinstveni in kompaktni vse bari-j kade, katere nas danes ločijo od mesta na katerem bi morali biti že leta 1918. Po tem obračunu pa sc bomo po kajmakčalansko pogovorili tudi s tistimi, ki nam danes vsiljujejo nettunske konvencije. Tedaj bomo videli tudi čiga vi so Trst. Gorica Reka. Istra in kie so mete Dostavljene med nami in lteroii do velikem Bogu in neizbežni usodi.«
Po govoru Jevdjeviča se. ie-zahvalil šc br. Roš in razvila se Je veličastna povorka ki ie orjunaško disciplinirana prikorakala do Šelen-burgove ulice Po predhodnem raz-govarjaniu s policijo radi obhoda po mestu, ki ie bil zaustavljen pred
Kazino
po šibkem policijskem kordonu, katerega bi lahko orjunaški bataljoni brez najmanjšega napora razbili. Zaupajoč v prevdarnost in razumnost gospoda dr. Mlekuža so se čete ustavile in pričakovale povla-čenia kordona do Knafljeve ulice. Vodstvo Orjune je po svojih zastopnikih v tem hipu storilo vse. da bi izbeglo nemili incident 7 možmi. ki Um ie iustament svet še izza časov, ko so uradovali 00 Trl-estu in si stekali slavo najboljših avstrijskih policijskih uradnikov. Položai ie uvidevno presodil tudi stražili nadzornik Slanovec. ki si .ie znal dobro predstavljati usodepol-ne posledice, če bi prekipelo neznansko potrplienie čakajočih čet do izbruha ter dalo duška <; pre-drtjem kordona, ki bi se v tem slif-čaiu. ko bi se pričela borba, prav gotovo ne ustavil pri italijanskem konzulatu nego k.ie drugie. Razpo-loženie čet ie najbolje karakterlzl-rai dobrovoljec-Orjunaš Srb z besedami nas nj zaustavil milijon do zob oboroženih Avstro-Nemcev-Bul-garov in nam zaore.čil nohoda preko domače zemHe. seda,- 0a nas zastavi?« v domač; državi naša policija katero plačujemo c težkimi davki, radii one države, prot« kateri
bomo morali že morda iutrl zapustiti s krvjo priborjeno zemlfn in
odliti v novo še strašneiš« borbo.
Položai ie rešilo samo vodstvo, ki ie dalo povelje povorki da ie odšla proti Nunski cerkvi in nd tu nazaj v Št. Petersko vojašnico, kjer ie, bil razhod.
Pohod na velesejem.
Po končani povork; ie prišlo med četami v Šcntpeterski vojašnici do glasnega izraza ogorčenja nad postopanjem polidje. Zabava, določena po programu, je postala spričo tega razpoloženja iluzorna. Oriunaši-gosti so stopali v čete, ki so korakale na kolodvor. Vojvodinci. ki so se. poslužili vcleseicni-skih kart. da so imeli polovično vožnjo, katero prometno ministrstvo ni dovolilo so odkorakali v četverostopih na velesejem, kjer so nameravali žigosati vozovnice. Pr:-šedši v Prešernovo ulico, se pojavi kot iz tal zrastel močan
kordon policiie.
ki je hitel v teku četi nasproti. Par krikov in že so pričelo Dadati gumijevke po glavah Orjunašev. ki so po večini imeli pokrite s šlemi. Vol" vodinci — večji del dobrovolici — so spričo tega dejstva obstali tre-notek, kot vkopani.
Možje, ki so pretrpeli na najbolj izpostavljenih mestih med svetovna voinn vso Golgoto srbskega na-loda. ko s« prelivali kri na vseh bojiščih za svobodo iugoslovenskega naroda, sn doživeli trenotek. ko iih bde pendrek državne eksekutlve na glavni cesti tretje prestolice svobodne države v obraz in na komaj zaprtih ranah dobljene v petletnem krvavem metežn za svobodo. In to radi tega da cp mn zabrani not mimo bivalšča oneea. ki predstavlja pri nas narod, katerega sinovi brez kazni požgaio. poSilšuieio in more naš narod.
Policija ie Skušala izrabiti ugodni trenotek ter pritisniti tudi od strani na četo. V istem hipu zadoni povelje in bliskoma sc razvije četa
v kordon. Situacija postaja z vsakim trenotkom o:pasne.iša. Orjunaši udariio z golimi prsi in rokami ob policijski kordon, ki bije vedno sil-neje. Posamezniki padajo omamljeni od udarcev preko niih pritiskajo novi. V tem trenotku pade prvi strel, očividci — ki so gledali boj skozi okna — trde, da iz vrste policije. Posamezni Orjuna^; prebijejo kordon, krvavi in raztrgani — čim vidiio. da so osamljeni, se vržejo nazai v metež. da pridejo do svojih. To ic dovoli iasen dokaz, da niso rabili prvi orožje Orjunaši, ker bi sicer s paljenjem policiji v hrbet gotovo padlo na njeni strani mnogo več žrtev. Boreča se masa. giblje se zdai sem zdai tia. vsak trenotek zgleda, da se podere ta ali ona vrsta. Kritičnost situacije naraste do vrhunca. Voditelji oriunaške čete spoznajo, da pride lahko do strašnega krvoprelitja. Tromba zapoje na umik. Zadnja vrsta Oriunašev prične z umikanjem, prve. zbesnele vsled pretepavanja s strani policije, se bijejo s podvojeno silo. V tem poči drugi strel, ki mn slediio vedno gostejši. Posamezniki zavzamejo strelske pozicije. Streljanje postaja vedno	silneiše.	dokler	se	ne umak-
neio z	bojišča	zadnji	strelci. Ža-
lostni spopad, ki ie pustil na obeh straneh žrtve, ie končan.
Nerazumljivo nam je in obsojamo. da se ie prelivala bratska kri v pouličnem boju, a temboli nerazumljivo. kako so mogli pretepavati po boju. ko ie morala nerazsodnost končati, ranjence, ki so obležali sredi ceste. Priznati pa moramo, da so se	našli med policijo	možje, ki
so sc	zavzeli	za nje	m	preprečili
nadalino živinsko postopanje. V bližini mudeči se br. dr. Jamar ie. prezirajoč nevarnost bil takoi na nesrečnem mestu ter nudil ranjencem prvo pomoč.
O postopanju policijskih organov po tei bitki pa bomo še poročali >n jra osvetlili z vsemi pričami in slikami. da bo javnost videla, kai je vse mogoče pri nas.
Policijskemu ravnateljstvu!
Ob Pril ki zadnHh žalostnih dogodkov 00 ljubljanskih ulicah na VJdevdan. smo fmeli orilifeo občudovati neugodnost številka stražnika n» revolverski torbici katero s-, nekateri stražnik; skrivali s tein. da So Pri batmauin posameznikov držali roke 11« torbici, ali pa s« lih kar pomaknil; v str^n. da ie ni bilo skoro n?č videti. Ker imajo gospodje stražnici številke zato. da se iih morena podlagi njih kontrolirati, ne pa da
iih skrivajo — predlagamo, da jim iih odslei z novimi pendreki Posta-vftp leve eTiidi kakor lih nosilo že zagrebški stražniki. Upamo, da v tem slučain ne boim» dožfvVali slučajev, kakor r?n sedai. ko sa nio-r.n človek obračati na snoštovani naslov s orošnio. da mn blagovoli predstaviti stražnike m izmed niiit šele Po zboru določiti kdo je bil on' ki ie pregoreče unorablial nad mirn’m pasantcm nendrek.
Raioroženje Orjune.
V	teh dneh .ie pisarilo naše časopisje toliko in tako različno o Or-iuni. da ie za l]iP pomotilo vse to škripsarenje i najboljšega poznavalca Orjune. Podrobno se bomo pobavili z vsemi temi izsledki bolne fantazije naših politikastrov in pl-sačev. ko nam bosta prepuščala čas in prostor. Dotakniti se moramo samo največje gluposti vredne, da bi zrastla kie na gredi kakega bivše&a »ekspolizairata« i,n ta ie o razoroženiu Orjune.
Brihtnost naših krmarjev ie silna. Ona iugoslovenskega Mussoli-n>la na presega vse. Komur so le najrnanje poznane prilike, ta ve. da Orjuna ni odslei prejela še od nikogar orožje, naimanip. pa od države. katero vladajo sedai že skoro leto^ dni najčrnejši separatisti in smrtni sovražniki Orjune. Zato Jc tudi^ govorienie o razorožitvi neoborožene Orjune beseda vržena skozi okno senzacijam željnemu občinstvu. Priznamo, da imamo orožje! Plačujemo zanj tudi primerne takse ki nas onravičuieio do nošnje orožja. Drugače Pa dobro vemo, da nam bi zadnji policai v najza-kotneiših gnezdili odvzel v smislu naredb orožie. če bi en le imeli! Ako mislite, da tega ni storil doslej, dokler mu niste dali posebnega obvestila o razoroženiu Orjune. potem ie gazil z Vami zakon in spada vse drugam, nego v cksekutivo državne oblasti.
Z erožnio. da Orjunašem ne boste dajali odslej več orožnih listov, ustvarjate zakonito drugo kasto manjvrednih državljanov. Uverjen! Pa ste lahko že danes, da si bomo že znali otresti tega kastovskega razporeda in si poiskati svo.iih pravic, kakor smo storili žr> enkrat ko ste bil? vi Se slisge dvoglavega orla.
Onim. ki pa se Jim hoče razoro-
ženja Orjune. pa resno svetujemo, da si popreie ogledalo nekoliko okoli sebe. Prilik za ta posel se jim od beograiske čaršiie Pa do Vlaške ulice nudi več kakor doveli. Ortuno pa pustite z razoroženji pri miru, ker bo morala sicer res pograbiti zopet Po radikalnejših sredstvih in dokazati. da polee pendrekov eksistiralo tudi težke orjunaške pesti za one, k'i še.uiso pozabili, da so časi § 14. in poizkusi igrania SHS Mussolinijev na konicah žandariev proti lu-goslovenskim nacionalistom že. davno minuli!
Kie smo dob:U Orjunaši čslade
to močno skrbi gospode okoli »Sio-venca« in »Jutarniega lista«, ki jim menda šc vedno brli pred očmi c. kr. oikelhauba. Da jim ne bo skrb grenila že itak težkih ur. izjavljamo da smo pripravljeni vsak hip dobaviti vsem poslancem slavne SLS čelade, kakor tudi niihovlm Orlom, če se jim zdi iih nositi na tonzuriranih temenih. Gospodje! Za denar se dobi vse. nailožje pa voiaške čelade, ki bodo morda šc zelo pripravne i za vas. če prično Orjunaši zopet zastoni deliti svoje vizitke ki ste iih. kakor iizgleda že zopet tako potrebni.
VSE ČLANE, ki se še n"so la vili zbog postopanja posameznih polica-iev-batinašev pozivamo da se nam takoi Javiio. ker iih notrebuiemo za dokaz kie ?*e na mestu ne razpust, nego odpust!
da treba obračunati temeljito s huj» skači mažaronske vrste. Izdalo se je poseben of*las potoni lepakov naj narod s pojasnilom, da naj prebil vaistvo mažarske narodnosti ne naseda hujskačem, ker naš boj ve« lja le gotovi golazni. Že so pa pri« čeli širiti vesti, da v slučaju napa?, da na župnišče pride vse okoliškoi prebivalstvo na Slovence. Take gos vorice nas ne st rase, gospodje! Vj slučaju pa, da bi privedli nedolžni' narod do tega dejanja, ne uidete naši sodbi! Mi nimamo proti nes dolžnemu narodu ničesar razen, da mu pomagamo s posojili, da! ga rešujemo mažarsko oderuških obresti.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Dne 20. junija je po mučni bolezni pre* minul gosp. Tone Brezočnik', go= stilničar in lesni trgovec. Pokojnik je bil neumoren delavec na polju za osvobojenje našega naroda, prvoboritelj v našem nacionalnem boju in soustanovitelj tukajšnje mestne Orjune, kjer se je neustra* šeno udejstvoval kot glavar akcij* ske čete. Bil je vsestransko ljube* Zniv tovariš in povsod priljubljen. Njegov pogreb je bil veličasten. Ob soudeležbi Orjune iz Sv. L°Vs renca in Maribora, Sokola, požarne brambe in pevskega zbora sta se poslovila z ginljivim govorom ob odprtem grobu gosp. Dr, Irgolič in Polde Kodrman od nepozabnega Or* junaša. Slava njegovemu spominu!
Šoštanj. Pet zapovedi gotovim šoštanjskim narodnjakom:
1. Posečati Union, je glavna.
2. Ob vsaki nudeči priliki se vežbati v švabčarenju, da se izogne* te nevarnosti lajanja.
3. Nabrati korajže pri sladkem vincu (če se zraven dobi rdeč nos, nič ne škodi, saj je isti od nahoda).
4. Udrihati po Orjuni, napadati posamezne funkcijonarje in hvaliti Švaba.
5. Biti morate junaki jezika, če pri tem žalite, je odobravano, ker ste vzvišeni nad vzvišenimi, ne* zmotljivi v svojih dejanjih, ki se bleste, da strmimo in občudujemo. Korajža pa taka, da nas je strah in pričakujemo Še nadalje vaših ju* naških dejanj. Junaki časa, le na plani	.
Prekmurje. V Dolnji Lendavi je bilo v noči od 22. na 23. junija namazanih nekaj mažarskih napi* sov in pobite šipe v župnišču. Ker je neki gospod videl v fantaziji celo dva Orjunaša v uniformi pri tem dejanju, mu bodi povedano, da so taka dela za Orjuno veliko pr_e* majhna. Z blatom se Orjuna ni in ne bo pečala.
Računski stroji.
THE REX C0., Ljubljana.
JUGOSLOVENSKA ZERKOVlČ D.
D V MARIBORU.
Splošno pozornost vzbuia na ljubljanskem velesejmu razstavni prostor H 435—437, kicr ie prirejena vzorčna razstava res dražestnih stvari. Ako se naslaja na pestrih brvah in mnogovrstnosti proizvodov čipk. trakov tres. okraskov v, svili, volni, navoli itd., skoro vse le za nežni spol za delavske žene In mestne gospe, pisanih okraskov za naše. barve liubeče kmetsko ljudstvo. povojev za otroke bliščeč nakit za turške žene. trakov za čevlje. franž in mnogo drugega.
Lepa velika tovarna na Teznu pri Mariboru deluje od leta 1924. Težko ie bilo to mnogostransko fa-brikaciio. ki je doma na Dunaju In Barmcnu. presaditi k nam. Težave pa so premagane in naši veletrgovci »kratke robe« lahko krijejo svole potrebe teh predmetov pri domači industriji.
Tovarna zaposluje 200 delavcev in uradnikov v dveh šihtih in ne za-ostaia za inozemskimi oodjetii te stroke. Ima lastno barvarno aore-turo. beiilnico in izdelovalnico žo-leznatcga sukanca. Brezdvomno Je razstavni prostor »Jugoslavenske Zerkovič d. d.« med naizanimiveišl-mi in naileošimi na velesejmu.
Ob tei priliki opozarjamo javnost na oglas te tvrdke v današnji številki.
Dopis!.
Razburjenje v Dolnji Lendavi. Vsled blatenja Slovencev v čašo* pisju in na shodih ter v podrobni agitaciji so Slovenci postali edini,
Ha§ pokret.
Lastništvo lista je prevzel na seji Oblastnega odbora dne 25. maja 1926 poseben konzorcij, ob* stoječ iz raznih Orjunašev. List ne bo izpremenil prav nič svoje smeri' in ostane na isti liniji kakor do sedaj.
Kroji na prodaj. Prodam pet krojev po zelo nizki ceni. Naslov pri tajniku Obl. odbora Ljubljana.
M. Ambrožič in drug
manufaktura na veliko
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 28.
Je najnoderncjie nrejeaa ter Inrinje m tlskaraiiki dela od ujpriprfr-ttejiega do nijmodenejicgi. • Tisk« šolske, mladinske, leposlovne la znaiistvece knjige. Ilastrirase kajige v eao- ali TeCbarraetH tiska. — BroSare » nalili la tndl naj?ečji& n atu dah. Časopise, r eri J e, mlad. liste.
Olua Diiema ilnstrn. katalogov, cenikov jg relija. Ustit. Lastna umita solili znzkov.
IZJAVA.
Opozorjen do svoiih priiateljih n» različne eovorice. ki krožilo z ozirom na moje družabniško raz-merle s tvrdko »Jueoslav. Exoress Reclam Comuacnie«. sem Izstopil iz te tvrdko In nimam odslel 7 nio nobenih stikov več.
Inž. Marko Kranjec.
IZJAVA.
Da zavrnemo vse oeosnovane eovorice. ki krožiio z ozirom na naš Oblastni odbor Oriune In tvrdko »Jimoslav. Express Reclam Cora-pain^e« tatavljamo. da 'e navedena tvrdka oopohioma samostojno tr-zovsko nodletie ki rvma 7 Orjuno kot tako niti z njenim predsednikom nobenih vezi.
Oblastni odbor Oriuna v Liubltani. Dr. Cepuder.	A. Verbič,
nodpreds.	tajnik.
Kronika.
ODHAJAJOČIM SOKOLOM!
Zonet so se dvienile trume jasnih Sokolov, da polete na sever v bratsko Prasro kier se bodo naužile nod zlatim solncem Morave nove-Ca osrnia in vere v končno in absolutno zmago sokolskega evangelija.
Z liubezniio in vročimi željami spremila n‘nh pohod milijone Jujjo-slovenov. Največia želja Pa leži v nadi. da bo 7. niim storien nov in odločen korak k Vseslovanstvu. Sokoli so nositelji te velike ideie že nad polstoletja in Bože vedi. kje bi bili danes da ni leto oočetka vome in bratomomeea klanja pahnilo v urob pozabljenja Vseslovanski Sokolski Savez. Panstevrcem onih dob ie po krvavih fzkušniah klanja In morii pokopan. Ni pa uničen in na njeeovo mesto stopa že sedaj prerojeno Vseslovanstvo. ki orvo trka na Sokolski hram. Na Sokolstvu |e, da ca pravilno spreime Sn da prične zonet 7 razširjan lem Vseslovanstva
Prninelnl zavod za prtmos d. d. v Llabllani
prodaja
PREMOG
iz slovenskih premogovnikov
»ach kakovosti. T celih rajonih po origta.loli etonh pmiocomikov n domeio vpocafco kakor Ml u taduatrijaka p*4«lfa in raapaiava na debato
inozemski premog in koks
viaka vrat« ta rakcem Izvora ter priporota po-aafaao pnomhd ;a*hoalovsžki U anglaild koka n brani« la <Ioma£o vporabo, kova Skl premog, firnl prasne btikeia.
Min ananas L l
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 I.
v oravcu kolektivnega sodelovanja vseh slovanskih narodov, ki morajo v ta namen doprinesti vse svoje najlepše, nalbolišp in naiPozitivneiše.
Veruiemo v Sokolstvo in prepričani smo. da ne bodo naše želje zaman zaželjene in da bo Sokolstvo zopet dokumentiralo svoio velikopoteznost v tem vprašanju.
Težko pričakovani poizkus. Leta 1882. so obdržali radikali na III-jinih vodah pri Kragujevcu veliki zbor proti Obrenovičem. Na tem zboru ie izrekel člča Baja poznano narolo. da je narod izvor oblasti. Rezultat tega zbora ie bila zaje-čarska bima.
Te dni se med radikalnimi mo-lojci zopet mnogo eovori in piše o bližniem zboru na Uhinih vodah, kier bodo zopet proklamirali narod kot Izvor oblasti Očivrdno je. da s tem Drete radikali Kroni, nai si jim je bila izročena preko sedem let zemlja absolutno na milost in nemilost. Čudno ie postopanje radikalov s Krono. Na eni strani pro-trlašaio Krono za pristalico njihovih idei. na drugi strani pa r ujejo nroti niei in izrabljalo v politične svrhe imp drueeea ustavneea faktorja. Računi na katerih kaikulirajo to pot radikali pa so povsem zgrešeni. Revolucionar!! dosiet še niso bili možie. ki spo na vrečah zlata odvzetih narodu In slorv' na Intrigah prevarah In bajonetih — v tujih plačanih rokah. Ako se kdo veseli te novp oriientaciie. potem smo to mi. ki že pretežko čakamo da se enkrat snidemo na ulici v cenci lateren s korupcionističnimi nebog-lienci naše nesrečne zemlie. Takrat pa s« bo tudi videlo, kie ie vera ali nevera In da U zaležeta bizantinsko licemerski pokloni več od nemega
pozdrava mrkih četnikov Oriunašev. kj So morali leta 1925 mar&rat} za — kraljevimi hlevi!
Odvetniški izpit je položil pred ljubljansko odvetniško zbornico br. dr. Makso Žnuderl, bivši pred* sednik Oblastnega odbora Orjune Maribor. Čestitamo!
Uspeh! O naporih £. dr. Baum=< fiartna iz Trbovelj, pridobiti naše
v veliki Izberi po ugodni ceni
dobite t občno znani nad 50 let obstoječi manufakturni trgovini
,R. MIKLAUC
wpri Škofu", Ljubljana.
(Znnanjhn naročnikom a« pofctja tudi po poiti)
državljanstvo, smo že dovolj pisali. Zastavili smo vse sile, da se ome* njeno državljanstvo ni podelilo in dosegli pri tem pozitivni uspeh, ka* terega bodo veseli vsi nacionalisti* čni krogi Trbovelj.
Se ena posledica demonstracij proti nettunskim konvencijam. Ko je naša omladina dajala na ljub* ljanskih ulicah dušica svojemu ogorčenju in protestirala proti ra* tifikaciji pogodb, sklenjenih med narodom dvatisočletne kulture in narodom barbarov, se je teh ude* ležilo več naših neosvobojenih bratov, ki študirajo v Ljubljani.
To pa nikakor ni bilo všeč go* spodu v Selenburgovi ulici. Upora* bil je te demonstracije v svoje na* mene in dal potom svoje desne ro* ke zabeležiti vse one, ki so njegovi »conazionali« in ki so vsidikali proti svoji »dobri materi Italiji«. Posledica tega beleženja je ta, da omenjeni tajnik dijakom * Primor* cem, ki so zabeleženi, noče izsta* viti potnega lista domov in za po* vratek v Jugoslavijo v svrho nada* Ijevanja njihovih študijev, pač pa jim je pripravljen dajati potne li* ste le za potovanje domov.
Predrznost gospoda Gavottija in njegovega tajnika je znana in znano nam je tudi, kako prigovarja g. konzul dijakom, članom »Gabi* netta«, naj študirajo v Italiji in za* hajajo v potujčevalnice. Ni dovolj, da morajo naši zasužnjeni rojaki na pritisk omenjenega gospoda biti člani »Gabinetta« in to celo kot varuhi knjižnice z določenimi uradi nimi urami. Hoče jih tudi prisiliti na svojemu narodu lasten način, da postanejo poturice in janičarji.
Upamo, da pride skoro čas, ko k
bo za temnela, tudi tavoisk*	\
in zatonila v pozabijenost in ko , nam pravim Jugoslovenom ne bo več treba kloniti pred sramotami, ki padajo na naš narod po krivdi
onega, ki se zgraža nad vmešava* njem ulice v zunanjo politiko.
Sokolski Veliki Saiam n Praeu.
Prigodom VIII. Svesokolsko? slcta biti če priredjen u Prairu Veliki Sokolski Sajam, na koiemu če biti iz-loženl svi predmeti, koii Sokolima trebaiu koli za tjelovježbu toli i za njihovu prosvjetnu dielatnost. Ovaj Sokolski Sajam biti če svečano otvoren u nedjeliu dne 27. juna te če trajati do 7. mla. Preporučujemo svim posietiocima Sokolskotr sleta Iz Jugoslavije, da posiete i ovai Sokolski Sajam.
ZRNA.
Preselitev konzulata. Zavezniški konzulat v Selenburgovi ulici išče v Ljubljani nove prostore in kupuje v ta namen na večih mestih hiše. Kot priznani prijatelji gospodov zaveznikov se drznemo prevdano nasvetovati gospodi da se blaeo-voli informirati v Zvonarski ulici št. 13. če ie še naprodai ta objekt, ki bi bil kakor nalašč za fino £0-
Solski zvezki za osnovne ia srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
1 SDodo izpod žarkeea lužnega soln-ca no malih adaptacijah.
Ubijajo korupcijo. Anketni odbor za pobijanje korunciif> ima zelo mastne dnevnice. Spričo »naglega« poslovanja gospodov anketašev iz-eleda. da bo do končnega prečiščenja stala niihova anketa skoro več. nego je sam Rade zaradio.
Proda se:
Velika, krasno izdelana
koža divjega prašiča
pripravna kot preproga, okrasek za sobo;
trocevka, kM 20 x 20 x 7/57R-
HvAPAirlrJI (Biichsflinte) kaL 20X8"1 llVUCcV l\d Expresa (malo rabljena),
1 dresiran lovski pes.
Istotam se sprejmejo lovski psi v dresuro.
Naslov v uredništvu llal«, Frančiškanska ulica 6.
111 Jii m 1
Ljubljana. Soipuntsta 2
Najboljil Hvalni In pletilni »troji.
Iiboraa konstrukcija la eleganiaa livriittv U tovarne * Linča. Ustanovljeno L 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli kole« in alTalnik strojev. 13LETNA GARANCIJA.
Pisalni stroji ,,A D I.EK“.
Kolesa Iz prvih tovarn .Diirrkopp41, TtStyria“, „Waff«r.rad“, „Kayser“.
Ant. Krisper
LJUBLJANA Mestni trg 26
ZALOGA
galanterijskega blaga.
Tovarna čevljev
SREČKO POTNIK ra DRUG
Telefon it. 110 LJUBLJANA Metelkova uL 13 Parna destilacija eaenc, eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sodnih sokov.
PRIPOROČA: sadne marmelade, pravi malinovec, limonov sok, arome za nealkoholne pijače, sadne etere, esence za rum.
S Paviljon „E“ štev. 97 S
Zahvala.
Za vse dokaze toplega soiutja ob izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, brata, gospoda
Kristjana Robita
kakor tudi za tako obilno spremstvo na njegovi ztdnji poti izrekamo vsem ndeleiencem najlepfio zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo Orjuni za častno spremstvo, za poslovilna govora članu glavnega odbora in atarosti Sokola Bled g. dr. De Glerijti ter vsem darovalcem krasnega cvetja in lepih vencev.
BLED, dne 29. junija 1926.
ialujofi ostali.
Ta deček je srečen In vesel Pomagal je materi pri pranju perila z
\mi\nw u
in našel v milu pristen
ZLATNIKI
u Mam	ufa	kti	liana veli	iko	M. Hribernik, Ljubljana dr. Tavčarjeva (Sodna) ul. 6. - Tel. 530.
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA
Bohoriteva ulica it. 24
CABA
oime ocnrypaBajyhe uhohh- g qapCKO ^pyuiTBO y 3arpe6y §3
To morate citati!
Drogerija „ADRIJA“
FOTO - POTREBŠČINE
Vsa damska in moška garderoba bo zopet kot nova, ako jo daste kemično čistiti in likati samo pri tvrdki
najboljših svetovnoznanih znamk po zmernih cenah
Jos. Reich
pelje vsak, kdor kupi čevlje v naši detajlni prodaji na Dunaj' ski cesti 23 (dvorišče), ker so cene tolike nižje.
>LEDA< DAMSKO PERILO
ZASTONJ avto-vožnja od Sejma v detajlno prodajo
LJUBLJANA
PoijanskS nasip 4-6;
Poizkusite in presenečeni bodete!
vsem, ki kupijo čevlje v naši detaljni prodaji.
Razen tega pa še NAGRADE v vrednosti do 10.000 dinarjev, katere se bodo razdelile na kupone po določeni kombinaciji. Shranite kupone! Berite časopis!
je najcenejše, najtrpežnejše in najlepše!
RESTAVRACIJA
LJUBLJANSKI DVOR ^
Posetniki velesejma, oglejte si izložbe in zalogo v tvomici
„LEDA“, Šelenburgova ulica št. 1.
Trgovcem popust! — Pristopajte kot člani k zadrugi!
Zavarujte Vaše hčerke za nevestino opremo!
Gradbeno podjetje
G. Tonnies * Ljubljana
družba z o. z.
Ustanovljeno leta 1846.	Telefon 568.
Pisarna: Dunajska cesta 25.
ANT. KRISPER
LJUBLJANA, Mestni trg št. 26.
Potovalna pisarna
Jos. Zidar
Ljubljana, Dunajska 31.
Tovarna raznovrstnih čevljev
za otroke, deklice, dečke, ženske, moške, navadne in fine kvalitete. Za delavce posebno močne izdelam Komode (papuče)
in dokolenice po brezkonkurenčni ceni.
Oddelek za galanterijsko blago na debelo.
Pletenine, čipke, sukanec, vezenine, razne čevljarske in krojaške potrebščine, krtače, šolske potrebščine itd.
Otroški vozički lastnega izdelka. Eksport zobotrebcev adjusfiranih In v zabojih.
Podjetje projektira in izvršuje vsa v gradbeno
stroko spadajoča dela. Enodružinske hiše v opeki in „Heraklituh (najcenejši stavbni način). Projekti za enodružinske hiše so na ogled v gradbeni pisarni. Iz lastne opekarne nudi po konkurenčnih cenah lepo, močno žgano opeko.
Iz lastnega gramozoloma vse vrste peska. —
Zaloga vsega gradbenega materijala na Martinovi CGSti,
Predprodaja železniških kart za vso države po originalnih cenah brez pribitka. — Oskrbuje potne vizume, zavaruje proti nezgodam na
potovanju. Vse osebne informacije glede potovanj, bodisi posameznih ali družabnih, brezplačno; pismenim je priložiti znamko. Vsa dosedanja družabna potovanja so izpadla v največjo zadovoljnost udeležencev. — Pohvalna pisma!
PoStno hran. rač. 10.679. Tel. lnter. 106' Brzojavi: ZIDAR, LJUBLJANA. Žiro-račun pri »Narodni banki".
Maivežja senzacija za državne nameižeiue In drug®!
Iz tovarne TEKST1LANA d. d. Kočevje, se bodo prodajali raznovrstni, čistovolneni ostanki sukna, lodna in kamgarna od S. do 5. julija na Ljubljanskem velesejmu paviljon „H‘* tvrdke JOS. IVANČIČ po Din 100 do Din 110 za m. Za mali denar lahko oblečete celo družino! Nihče naj ne zamudi te izredno ugodne prilike! Po velesejmu na Miklošičevi cesti 4.
Naznanjamo pretužno vest, da je danes po mučni bolezni preminul naš soustanovitelj in dolgoletni načelnik, gospod
Jugoslavenski Zerkovič
d. d. Maribor (Tezno)
dr. FRANC JURTELA
PoStnl predal 27,
Brzojavit ZerkovM, Maribor,
odvetnik, veleposestnik, predsednik in odbornik raznih društey in korporacij.
Pletllnka, tkalnica, galon skl oddelek, barvarna, beliln»«a» listri-ranje, apretura. Pleteni premeti, šipke, trakovi, galoni vsake vrste Iz svile, volne, pa vole, merceriziranega In gvozdenega prediva. Majvetje in najuspešnejše podjetje v kraljevini.
Pleliontca, tkaonica, galonski odlo, bojadlsaona, bljellonlca, listrlranje, apretura, pleteni predmeti, čipke, trakovi, galoni svlju vrsta od svile, vune, pamuka, mercarizlrane I gvoidene predje. Najvefe I najuspečnlje poduzeče u kraljevini.
Krajevna zastopstva: — Mjesna zastopstva:
Beograd: Marko Albaharl, Knez Mlhajlov vjenac br. 16. — Zagrebi A. M. Meworach sinovi, Bohoričeva ulica 7/H. — Ljubljana: Vido Bratovž, Gosposvetska cesta 2. — Sarajevo: »Reprezentanca", poštni pretlnac 109. — Skoplje: Jakob D. Benadon, Skoplje.
Velesejem paviljon „H“ Itev. 435, 437.
Velezaslužnemu načelniku, ki je procvitu in razvoju našega zavoda skozi 43 let posvečal požrtvovalno svoje sile in si pridobil zanj nevenljivih zaslug, ohrani naš zavod trajen in hvaležen spomin.
V	PTUJU, dne 28. junija 1926.
Hranilno in posojilno društvo v Ptuju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Kupujte samo ievlje domailh tovaren
PETER KOZINA &
ker je to naiboljSi, nalelegantnelšl In naiceneišl domatl Izdelek.
I ' ~&uif-"T
k®
m
CARINA NA OBUTEV
znaša že sedaj povprečno 50%. Predlog je stavljen, da se še po-viša. To bo povzročilo povišanje cen obutvi.
Podjetja, ki čakajo na to povišanje carine, bodo brez truda zaslužila vsled svojih zalog. Ne pripadamo podjetjem, katera izko-
■ V V ■»■■■■■	*
riscajo ljudsko bedo.
Njim ne gre za blagostanje svojih odjemalcev.
Da omogočimo vsakomur nakup dobre obutve, prodajamo od danes poletno zalogo po znižanih cenah.
NUŠ ODJEMALEC - NAS GOSPODAR)
EDVARD DOCTOR
. ,	-	•	‘j	i : v' ' • • ' '  
Pokojni je posvetil 50 let neumornega delovanja svojim podjetjem ter jih s svojo neutrudljivostjo povzdignil.
Njegov spomin ostane vedno med nami, njegovemu vzornemu delu ohranimo časten spomin.
Maribor, Nachod, Bretislava, Wien, Trieste.
•./>:
Mariborska mehanična tkalnica in apretura DOCTOR & DRUG,
Maribor.
Za konzorcij lista »Orjuna« odgovarja Drejče Verbič.
Podpisane tvrdke naznanjajo pretužno vest, da je preminul njih velečislani senior-šef in ustanovitelj, gospod
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik': Jože Span.