Za okrepitev naSega goi podantva. Vse učiteljske gospodarske ustanove za skupna dela. — Važni ukrepi za enotno delo. Iz navedenih obravnav in sklepov gospodarskega sveta sledi, kako nujna je bila ustanovitev našega gospodarskega parlamenta. Na članicah, to je naših gospodarskih in socialnih ustanovah je sedaj, da slede smerni- cam gospodarskega sveta in pristopijo k realizaciji istih, da pridemo do stavljenega cilja to je do ustanovitve enotne gospodarske celote v prid posameznika kakor tudi celega stanu. Naš gospodarski parlament je imel sejo 10. septembra t. 1., na kateri so sodelovali zastopniki vseh naših gospodarskih in socialnih ustanov. Pot&k druge seje gospodarskega sveta je pokazal resno stremljenje naših pos<:meznih gospodarskih edinic prilagoditi svoje delovanje pravcu določil pravilnika gospo darskega sveta. V splošnem so izvajali člani z ozirom na osvojene soglasne sklepe nastopno: Centralizacija stanovskega kapitala. Mnogo našega denarja gre sedaj v izgubo, ker nalagajo naše gospodarske edinice odvišni denar pri denarnih zavodih izven učiteljs?kih vrst po 6X>%, a isti denar prejmejo naše sestre zadruge proti 10% obrestovanju. S smotreno centralizacijo stanovskega kapitala v našem hranilnem zavodu bi prišla razlika 3%% v dobro lastnim učiteljskim podjettjem. Do sedaj ni bilo prave povezanosti med našimi gospodarskimi edinicami in nam je manjkala gospodarska enota. Zato imamo tako pestro sliko delovanja stanovskih gospodarskih edinic. Osnova stanovskega gospodarskega razmaha je v kapitalu. Treba pa je najti pravo mesto za plasiranje tega našega kapitala in to bi bila že obstoječa »Hranilnica uciteljskega konvikta«, katere ustroj in poslovanje bi bilo treba razmeram primerno preurediti. Gospodarski svet je sklenil, da prilagodi delovanje gospodarsikih edinic, ne da bi oviral njih samostojnost delovanja, v smislu čl. 2. točke g) pravilnika tako, da bodo ustanove in učiteljstvo nalagali razpoložljiv kapital v lastnih podjetjih ter s tem ustvarili možnost, da obratujejo stanovsfce ustanove s stanovskim kapitalom, da tako pride dobiček zopet v stanovsko korist. Na prihodnji seji gospodarskega sveta se bo kot posebna točka dnevnega reda referiralo in sklepalo o realizaciji navedenega člena pravilnika. Zadružni tečaji in zadružni pododsek gospodarskega sveta. Kot najlepše polje za delo na gospodarski povzdigi našega naroda sc je izkazalo zadružništvo. In ravno na tem polju je zastavila naša sekcija svoj plug. V Dravski banovini imamo, tako smelo lahko trdimo, najmočneje razvito zadružništvo v naši državi. Vendar pa s tem ni rečeno, da stno že na višku, kajti storili smo tudi mi šele prvi korak. Ideja zadružništva mora sčasoma pronikniti v najoddaljenejše kraje naše lepe banovine. V to svrho nam je treba sposobmb voditeljev posameznih zadrug, močnib ter iniciativnih organizatorjev in disciplimranih zadružnih delavcev. Učitelj je tu v prvi vrsti poklican, da sodeluje kot strokovnjak na zadružnem polju, da dviga in vodi svoj narod ne samo kvlturno in etično-moralno. temveč vzporednc tudi socialno in gospodarsko. Iz navedeaega sledi, da je morala pnčet' naša sekcija s svojim delom ravno pri vzgoji za zadružništvo. Tako je priredili S3kc:.ja do sedaj s podporo banske uprave tri zadružno knjigovodske tečaje, s katerimi je usposobila za delo na zadružnem polju 97 učiteljev zadrugarjev. Sekcija pa je storila še kora<k dalje ;n je po členu 2. tooke j) pod okriljem gospodarskega sveta ustanovila zadružni pododsek, da organizira delovanje učiteljev zadrugarjev po enotnih smernicah. Tako se je konstituiral 13. maja t. 1. in pristopil k delu zadružni pododsek. Sklenil je sestaviti evidenco učiteljev zadrugarjev s potrebnimi podatki o vsatkem učitelju zadrugarju, da bo mogoče istim dajati potrebne nasvete in direktivo ter potrebno oporo v njih udejstvovanju na za družnem polju. Pristopil je k sestavi katastra obstoječih zadrug v banovini, da bo mogoče priporočati šolski oblasti delegiranje učiteljev zadrugarjev v fcraje, kjer so vsled obstoječin zadrug potrebni. Poročila članic gospodarskega sveta. Zastopniki posameznih gospodarskih ustanov so iznesli poročilo o njihovem delovanju in realiziranju sklepov prve seje gospodarskega sveta, ki se tičejo teh članic. Iz poročil je bilo razvidno pestro delovanje, zato se je sfclenilo predložiti prihodnji seji gospodarskega sveta pregled delovanja gospodarskih edinic v svrho sporazumnega dela za sistematičen razvoj obstoječih ustanov. Na osnovi poročila o delovanju »Učiteljske gospodarske poslovalnice« je bilo sklenjeno, da se obravnava kot posebna točka prihodnje seje program obratovanja te gospodarske ustanove z namenom usmeriti njeno udejstvovanje tako, da se ne bo križalo z ostalimi članicami gospodarskega sveta. Strokovni svet pri Učiteljski tiskarni. Po sklepu prve seje gospodarskega sveta naj bi vse članice pristale na primerne prispevke za gospodarski svet v svrho organizacije in realizacije namena. Ker pa so imele Posamezne članice gospodarskega sveta po- misleke glede fundiranja izdatkov gospodarskega sveta s prispevki članic, jc pokrenila sekcija pri Učiteljsiki tiskarni, da bi se od vseh založniških predmetov tiskarne stekal za učiteljske socialne ustanove in organizačne namene določcni prispevek. Učiteljska tiskarna je osvojila predlog sekcije in je upravni svet in nadzorstvo tiskarne v seji dne 30. julija 1932. sklenil ustanoviti poseben odsek za proučevanje založnigkih predmetov. Ustanovil je strokovni svet za založbe Učiteljske tiskarne. Na isti seji je bil sprejet tudi poslovnik, po 'katerem bo deloval strokovni svet kot posvetovalni organ upravnemu svetu in nadzorstvu. Najvažnejše določbe poslovnika so nastopne: Naloga odseka je proučiti vse založniške predmete v jezikovnem, stvarnem,''učnem oz. pedagoškem, higienskem, umetniškem in estetskem oziru, to je po prirodi predmeta. Odsek sestoji iz 5 do 7 članov, ki so verzirani v predmetnih vprašanjih. Članc imenuje upravni svet. Strokovni svet da po potrebi pocdine predmete v oceno strokovnjakom. Prispevdk od založb služi za učiteljske socialne ustanove in organizačne namene po ključu, ki ga izdela gospodarski svet. Izplača se ta vsota ob sklepu vsakega leta in se steka v sklad Učiteljskega gospodarskega sveta. V ostalih členih se obravnava interno poslovanje strokovnega sveta. Gospodarski svet je s pohvalnim priznanjem sekciji ugotovil uspešno posredovanje iste pri Učiteljski tiskarni. Tako imamo zagotovljeno nemoteno poslovanje gosp. sveta kakor tudi potrebna gmotna sredstva za eventualno podporo učiteljskih sacialnih ustanov. Še važncjše je dejstvo, da smo se s tem močno približali cilju, da je Učiteljska tiskarna, ki nosi' naše ime, res tudi učite!]ska, ker nam donaša gmotne podpore za socialno in gospodarsko udejstvovanje učiteljstva v prid našim organizačnim ustanovam kakor tudi neposredno v prid vsakega posameznika učiteljskega stanu. Obmorski učiteljski dom. Vsako Ieto obisikuje učiteljstvo dravske banovine v vedno večjem številu v velikih počitnicah obmorska zdravilišča. Še večji bi bil poset našega lepega Jadrana, ko bi ne bili življenjski izdatki v zdraviliščih tako visoki. Gos.podarski svet je pokrenil akcijo za zgradbo obmorskega učiteljskega doma, da v sfcupnosti znižamo življenjske izdatke za bivanje ob morju in omogočimo kolikor mogoče veli'kemu številu tovarišev in tovarišic zdravljenje ob morju po končanem letnem šolskem delu. Gospodarski svet se je soglasno odločil in odobril nakup parcele v izmeri 2000 m2 od občine Omišelj. Parcela leži na idealno lepem kraju tik morja ob parlku, ki je v glavnem z rastlinstvom od občine že zasajen s krasnim razgledom in potrebnim zatišjem. V načelu je gospodarski svet obravnaval tudi način zidanja obmorskega učiteljskega doma v Omišlju. Dom naj bi v glavnem obsegal 10 opravljenih sob z eno posteljo in otomano, 20 sob z dvcma posteljama in eno veliko skupno dvorano za učitelje in eno za učiteljice. Tako bi bile v domu 104 postelje z otomanami. V pomladi in jeseni bi služil dom Iahko kot bivališče rekonvalescentom in bi bili v pritličju dve sobi za približno 30 otrok. Poleg navedenih prostorov bi vseboval dom tudi vse ostale pritikline, ki so potrebne za obratovanje doma, ker bi imeli vse življenjske potrebščine v lastni režiji. Po kalkulaciji bi se pocenilo bivanje v domu tako, da bi plačala oseba s posebno sobo in prehrano približno 30 Din dnevno, a v skupni dvorani še pod to ceno, medtem ko stane sedaj bivanje v hotelu nad Din 70-— dnevno. Tako zamišljen obmorski dom bi stal ca 600.000 Din. Za realizacijo zidanja doma bi bilo potrebno ustanoviti društvo odnosno zadrugo s 300 člani, ki bi vplačali v 20 mesečnih obrdkih po 100 Din, in bi uživali ugodnost režijskih cen za stanovanje in prehrano. Gospodars!ki svet je sklenil, da sestavi memorandum v navedenem smislu in dostavi prijave šolskim upraviteljstvom s pozivom, da pristopi učiteljstvo k društvu za zidanje obmorskega doma v Omišlju in se zaveže plačevati potrebno članarino. Nato se skliče ustanovni občni zbor priglašenih članov, ki sklepa o ustanovitvi društva in prevzame realizacijo zidanja obmorskega učiteljskega doma v Omišlju. Loterija v korist naših domov. Da pokažemo tudi širši javnosti našo stanovsko gospodarsko ter socialno zavest, je sklenil gospodarski svct poveriti' zadrugi Učiteljski dom v Ljubljani z ozirom na sklep njenega zadnjega občnega zbora prireditev loterije v korist naših domov. O načinu organiziranja loterije kakor tudi o razdelitvi pričakovanega čistega dobička naj se izjavita še v poštev prihajajoča Učiteljski dom v Mariboru In Dom učiteljic v Ljubljani, nakar se bo na prihodnji seji gospodarskega sveta sklepalo vse potrebno o prireditvi loterije.