Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/73 zaključno poročilo raziskovalnega projekta A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu 4$ Šifra projekta J5-4054 Naslov projekta Generalni faktor osebnosti: njegov psihološki pomen, psihosocialni korelati in biološki temelji. Vodja projekta 1337 Janek Musek Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 4818 Cenovni razred A Trajanje projekta 07.2011 - 06.2014 Nosilna raziskovalna organizacija 581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke 1657 INŠTITUT ZA PSIHOLOGIJO OSEBNOSTI Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.09 Psihologija Družbenoekonomski cilj Družbene vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) Raziskovalno področje po šifrantu FOS 5 Družbene vede 5.01 Psihologija B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Po mnenju in prepričanju mnogih prominentnih psihologov je človekova osebnost najpomembnejši predmet psihološkega raziskovanja. Med najpomembnejšimi problemi raziskovanja osebnostne strukture je vprašanje, katere so temeljne dimenzije osebnosti, ki jih ni mogoče več reducirati na še bolj temeljne in koliko je takšnih dimenzij. Do zadnjih let so raziskovalci skoraj kot dogmo sprejemali tezo, da na področju osebnosti v nasprotju s konceptom generalnega faktorja (g-faktor) kognitivnih sposobnosti oziroma inteligentnosti obstaja več kot ena sama temeljna dimenzija. Leta 2007 pa je vodja projekta objavil raziskavo, kjer je zbral empirično evidenco, ki nakazuje obstoj generalnega faktorja tudi na področju osebnosti (Musek, 2007). V članku je predlagal nov model osebnostne strutkure, v katerem tvori generalni faktor osebnosti (GFO ali GFP) najvišjo raven oziroma vrh hierarhičnega modela osebnostne strukture. V naslednjih letih je prišlo do prave eksplozije raziskav GFO in v tem času se je samo v najbolj vrhunskih psiholoških revijah v svetu pojavilo več kot 150 člankov na to tematiko. V projektu smo se osredinili na raziskovanje najpomembnejših še nerešenih problemov v zvezi z GFO in s povezanimi problemi osebnosti in osebnostne strukture. V teku projekta so bile opravljene številne raziskave, kjer so bili iz generalnih hipotez (glej naslednjo točko) oblikovani raziskovalni modeli in submodeli. Vsi modeli bili empirično preverjeni s pomočjo ustreznih metod merjenja in ocenjevanja ter raziskovalnih metod (eksperimentalno, korelacijsko in multivariatno raziskovanje). Izsledke raziskav v okviru projekta lahko strnemo v naslednjih formulacijah: 1. GFO lahko utemeljeno in prepričljivo interpretiramo kot zelo robusten generalni faktor, ki zaseda sam vrh hierarhične strukture osebnostnih dimenzij (piramidni model osebnostne strukture); 2. GFO ima substancialne korelacije s skoraj vsemi najbolj prominentnimi psihološkimi spremenljivkami v nekognitivnem območju osebnosti (emocionalnost, afekt, motivacija, soočanje s stresom, psihično blagostanje, samospoštovanje in druge); 3. GFO pomeni superdimenzijo osebnosti, ki je medkulturno in mednacionalno zelo stabilna; 4. doslej odkrite značilnosti GFO tvorijo plavzibilno osnovo za teorijo o biološki podlagi GFO, vključujoči evolucijske, genetske in nevrofiziološke vidike; 5. GFO je del zelo obsežne generalne dimenzije, ki povezuje celotno nekognitivno domeno osebnosti. Rezultati omenjenih raziskovanj v sklopu projekta pomenijo potrditev novega modela osebnostne strukture, ki zajema več ravni hierarhične strukture osebnosti z GFO na vrhu celotnega modela. Model lahko označimo kot piramidni model osebnosti (PMO) in predstavlja najnovejšo različico temeljnih modelov osebnostne strukture, ki nadgrajuje vse najbolj znane in pomembne teorije in modele osebnostne strukture (modela Cattella, Eysencka, petfaktorski model osebnosti in druge modele). ANG According to the majority of the prominent psychologists, the human personality is the most important subject of psychological research. One of the most important questions in the personality structure research is dealing with the number of the basic non further reducible dimensions of personality. Until very recently, it was widely accepted that - in the contrast to the concept of the general factor (g) in the cognitive abilities domain - more than one basic dimensions in the domain of personality structure are present. In 2007, however, Musek collected the accumulating evidence of the general factor of personality (GFP) as the most basic dimension of personality and proposed a new hierarchical structural model of personality with the GFP at the apex (Musek, 2007). In the following years, an explosion of the research dedicated to the GFP emerged in psychology including more than 100 articles in psychological top reviews. The research of the GFP, its psychological nature, the associations with other prominent psychological variables and its biological (evolutionary, genetic and neurophysiological) bases became a very prominent and propulsive topic in personality psychology and in the psychology in general. In this project, we focused on the the most recent perspective of the research of the GFP including the major connected problems concerning the personality dimensions and personality structure. Several models and submodels were developed addressing the research problems. The entire research model was empirically tested by different methods of psychological assessment and research including the experimental, correlational and multivariate techniques. The results of the research work of the project leader and coworkers could be briefly formulated in the following statements: 1. GFP is very robustly identified as a one single general factor occupying the apex of the hierarchical structure of personality dimensions; 2. GFP has substantial correlations with almost all most prominent psychological variables in the non-cognitive domains (emotionality, affect, motivation, coping, well-being, self-esteem and others); 3. GFP represents a stable dimension across different cultural and national environments. 4. the characteristics of GFP, discovered so far, form a plausible rationale for the assumption of the biological basis of GFP, including the evolutionary, genetic and neurophysiological aspects. The results of the research project represent the confirmation of the new model of personality structure comprising different levels of dimensional hierachy with the GPF in the apex of the structural model. The model could be labeled as the Pyramidal Model of Personality (PMP). It represents the most recent theory of the personality structure, whih upgraded the most important previously build basic models of personality structure (including the models of Cattell, Eysenck, Big Five model and others). 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 Po mnenju in prepričanju mnogih prominentnih psihologov je človekova osebnost najpomembnejši predmet psihološkega raziskovanja. Struktura osebnosti je torej med najpomembnejšimi in najpogostejšimi raziskovalnimi cilji na celotnem področju empiričnega raziskovanja v psihologiji. Prav na tem področju osebnosti in medosebnih razlik so se paradigmatsko razvijale znanstvene metode in teorije v psihologiji. Najnovejše dogajanje na področju tega raziskovanja se povezuje z odkrivanjem generalnega faktorja osebnosti (GFO) in s predloženimi piramidnim modelom osebnostne strukture (Musek, 200, 2010). V zadnjih sedmih letih je bilo samo v najbolj vrhunskih znanstvenih revijah, vključenih v indeksacije Web of Science, napisano več kot 150 člankov na temo GFO. GFO je tudi predmet raziskovalnega projekta ARRS, ki se je iztekel v prvi polovici leta 20l4 in o katerem poročam na tem mestu. Struktura osebnosti je eno izmed najbolj privlačnih in tudi enigmatičnih področij raziskovanja v vsej zgodovini psihologije od Hipokratovega nauka o štirih temperamentih dalje. Tudi v obdobju znanstvene psihologije je bilo raziskovanje osebnostne strukture eno od paradnih področij razvoja psihološke teorije in metodologije. V tem okviru so bili v zadnjih desetletjih vzpostavljeni izjemno ugledni modeli in teorije, med njimi modeli in teorije Cattella, Eysencka in Petfaktorski model (fFm). Med najpomembnejšimi problemi raziskovanja osebnostne strukture je vprašanje, katere so temeljne dimenzije osebnosti, ki jih ni mogoče več reducirati na še bolj temeljne in koliko je takšnih dimenzij. Do zadnjih let so raziskovalci skoraj kot dogmo sprejemali tezo, da na nekognitivnem področju osebnosti v nasprotju s konceptom generalnega faktorja (g-faktor) kognitivnih sposobnosti oziroma inteligentnosti obstaja več kot ena sama temeljna dimenzija. Pred nekaj leti sem objavil raziskavo, kjer je prvikrat zbrana empirična evidenca, ki nakazuje obstoj generalnega faktorja tudi na področju osebnosti (Musek, 2007). V članku je avtor predlagal nov model osebnostne strutkure, v katerem tvori generalni faktor osebnosti (GFO ali GFP) najvišjo raven oziroma vrh hierarhičnega modela osebnostne strukture. V zadnjih sedmih letih je prišlo do prave eksplozije raziskav GFO. Raziskovanje GFO, njegove psihološke narave, njegovih povezav z drugimi prominentnimi psihološkimi spremenljivkami in njegovih bioloških (evolucijskih, genetskih, nevrofizioloških) temeljev je postalo pomembno in propulzivno področje psihološkega raziskovanja in raziskovanja osebnosti ter osebnostne strukture še posebej. V najnovejši perspektivi raziskovanja GFO lahko tako že dokaj jasno zasledimo najpomembnejše odprte probleme, ki jih morajo razrešiti nadaljnje raziskave. Te probleme lahko razvrstimo v naslednje skupine: 1. problemi, ki zadevajo interpretacijo psihološke vsebine GFO; 2. problemi, ki zadevajo odnose GFO in dimenzij osebnosti z drugimi pomembnimi psihološkimi in demografskimi spremenljivkami - zlasti z vidiki psihičnega blagostanja in življenjske uspešnosti; 3. problemi, ki zadevajo medkulturno stabilnosti GFO; 4. problemi, ki zadevajo biološke podlage GFO. Raziskave, o katerih poročam, se torej posvečajo empiričnemu preverjanju raziskovalnega modela, ki se loteva bistva zgoraj omenjenih problemov. Model je zasnovan na predhodnem raziskovanju vodje projekta in drugih avtorjev (po letu 2007) in ga lahko na kratko formuliramo z naslednjimi postavkami oziroma hipotezami: 1. GFO lahko utemeljeno in prepričljivo interpretiramo kot zelo robusten generalni faktor, ki zaseda sam vrh hierarhične strukture osebnostnih dimenzij (piramidni model osebnostne strukture); 2. GFO ima substancialne korelacije s skoraj vsemi najbolj prominentnimi psihološkimi spremenljivkami v nekognitivnem območju osebnosti (emocionalnost, afekt, motivacija, soočanje s stresom, psihično blagostanje, vidiki življenjske uspešnosti, samospoštovanje in druge); 3. GFO pomeni superdimenzijo osebnosti, ki je medkulturno in mednacionalno zelo stabilna; 4. doslej odkrite značilnosti GFO tvorijo plavzibilno osnovo za teorijo o biološki podlagi GFO, vključujoči evolucijske, genetske in nevrofiziološke vidike; 5. GFO je del zelo obsežne generalne dimenzije, ki povezuje celotno nekognitivno domeno osebnosti;. V opravljenih raziskavah so bili iz omenjenih generalnih hipotez oblikovani raziskovalni modeli in submodeli. V njih so bili podani pričakovani odnosi med relevantnimi psihološkimi spremenljivkami. Vsi modeli bili empirično preverjeni s pomočjo ustreznih metod merjenja in ocenjevanja ter raziskovalnih metod (eksperimentalno, korelacijsko in multivariatno raziskovanje). Sistematično empirično preverjanje modela, ki je podan z gornjimi formulacijami, lahko bistveno pripomore bolj jasnemu in določnemu teoretičnemu okvirju GFO in osebnostne strukture. Pričakovani rezultati raziskave lahko močno izboljšajo naše razumevanje osebnostne strukture in in odnosov med pomembnimi psihološkimi spremenljivkami, pa tudi naše razumevanje odnosov med glavnimi dimenzijami celotne nekognitivne sfere psihološke realnosti. Še več, pričakovani rezultati lahko prispevajo bistvene odgovore na nekatere še nerešena vprašanja v zvezi z GFO in njegovo naravo, vključno z zelo pomembnim vprašanjem, ali temelji GFO bolj na dejanskih korelacijah v obnašanju, ali bolj na korelacijah, ki jih povzročajo manj substancialni dejavniki ali celo artefakti. Zato bodo rezultati projektne raziskave lahko pomembni pri fundamentalni teoretski evalvaciji bioevolucijskega modela GFO, ki bi lahko pomenil velik korak v bolj temeljitem razumevanju bioloških (evolucijskih, genetskih in nevroznanstvenih) temeljev človekove osebnosti. Poleg teh teoretskih vidikov pa imajo pričakovani rezultati projekta lahko tudi pomembne uporabne in praktične nasledke. Med posameznimi dimenzijami osebnosti ima verjetno prav GFO največjo prediktivno vrednost za tako pomembne psihološke kategorije kot so samospoštovanje, psihično blagostanje in zdravje, srečnost, učinkovitost spopadanja s stresi, ali pa za našo uspešnost v pomembnih življenjskih kontekstih (izobraževanje, poklic, družina. Boljše poznavanje GFO nam lahko omogoči konstrukcijo novih psiholoških instrumentov, ki bodo zelo uporabni na vseh področjih psihološkega profesionalnega dela. Raziskovalni model zajema psihološke spremenljivke, ki jih je s sodobnimi in najsodobnejšimi psihološkimi merskimi instrumenti mogoče celo veljavno in zanesljivo meriti (osebnostni in drugi psihološki vprašalniki, lestvice in testi). Preverjanje modela zahteva seveda testiranje odnosov med spremenljivkami, pri čemer bodo uporabljene za to najprimernejše metode multivariatnega in v nekaterih primerih tudi eksperimentalnega raziskovanja, vključno z metodami preverjanja (kavzalnih) modelov s pomočjo analize kovariančnih struktur (SEM analize). V projekt bodo vključeni raziskovalci, ki temeljito obvladajo vse metodološke zahteve projekta. Posebno vrednost projekta vidimo v dejstvu, da za zelo majhne stroške obeta teoretsko in praktično zelo pomembne rezultate, ki bodo zanesljivo zelo odmevni tudi v svetu. Raziskovanje generalnega faktorja osebnosti (GFO), njegove psihološke narave, njegovih povezav z drugimi prominentnimi psihološkimi spremenljivkami in njegovih bioloških (evolucijskih, genetskih, nevrofizioloških) temeljev je tako postalo pomembno in propulzivno področje psihološkega raziskovanja in raziskovanja osebnosti ter osebnostne strukture še posebej. Sistematično empirično preverjanje celotnega strukturnega modela osebnosti, ki je podan z gornjimi formulacijami, lahko bistveno pripomore bolj jasnemu in določnemu teoretičnemu okvirju GFO in osebnostne strukture. Pričakovani rezultati raziskav lahko močno izboljšajo naše razumevanje osebnostne strukture in in odnosov med pomembnimi psihološkimi spremenljivkami, pa tudi naše razumevanje odnosov med glavnimi dimenzijami celotne nekognitivne sfere psihološke realnosti. Še več, pričakovani rezultati lahko prispevajo bistvene odgovore na nekatere še nerešena vprašanja v zvezi z GfO in njegovo naravo, vključno z zelo pomembnim vprašanjem, ali temelji GFO bolj na dejanskih korelacijah v obnašanju, ali bolj na korelacijah, ki jih povzročajo manj substancialni dejavniki ali celo artefakti. Zato bodo rezultati projektne raziskave lahko pomembni pri fundamentalni teoretski evalvaciji bioevolucijskega modela GFO, ki bi lahko pomenil velik korak v bolj temeljitem razumevanju bioloških (evolucijskih, genetskih in nevroznanstvenih) temeljev človekove osebnosti. Med najpomembnejšimi zaključki ali ugotovitvami prejšnjih raziskav GFO in osebnostne strukture je ugotovitev, da je GFO reprezentant še veliko širše generalne dimenzije, ki zajema celotno nekognitivno področje psiholoških spremenljivk. V skladu s tem lahko formuliramo splošno teoretsko tezo, da celotno področje nekognitivnih psiholoških spremenljivk povezuje velika generalna (super)dimenzija osebnosti, ki zajame temeljne dimenzije osebnosti v ožjem smislu (torej velikih pet), a tudi temeljne dimenzije psihičnega blagostanja, zdravja, spoprijemanja s stresom, emocionalnosti, motivacije, samopodobe, samospoštovanja, nadzora, modrosti itd. Raziskave torej potrjujejo in validirajo nov strukturni model osebnosti z velikim generalnim faktorjem osebnosti na vrhu (konici) strukturne hierarhije. Ta generalna dimenzija predstavlja bistveno razširjeno dimenzijo GFO (rGFO), ki jo lahko opredelimo kot najbolj generalno dimenzijo celotne nekognitivne sfere osebnosti. Empirično preverjanje predvidene dimenzije rGFO je vključevalo uporabo različnih multivariatnih pristopov in metod in seveda ustreznih metod preverjanja strukturnih, konfirmatornih in vzročnih modelov s pomočjo metod, ki temeljijo na analizi kovariančnih struktur (SEM modeli). Gre za modele in metode, s katerimi je mogoče dokaj jasno določiti veljavnost, obseg, moč in stabilnosti razširjenega GFO (rGFO) konstrukta. Raziskovanje rGFO je ključnega pomena ne le iz teoretskih razlogov, temveč tudi kar zadeva jzjemen praktični in uporabni pomen predvidene generalne dimenzije osebnosti. Če gre za skupni imenovalec vseh najpomembnejših domen osebnosti zunaj področja naših kognitivnih sposobnosti (pet velikih, psihično blagostanje in zdravje, stres, emocije, motivacija, samopodoba, samospoštovanje, nadzor, modrost idr.), potem gre logično tudi za skrajno močan (verjetno celo najmočnejši) posamičen prediktor tako pomembnih pojavov kot so kakovost življenja, mentalno počutje in zdravje, akademska in poklicna uspešnost, kakovost partnerskega in družinskega življenja itd. Perspektivni pomen takšnega prediktorja v uporabni psihologiji si komaj predstavljamo. Zdi se, da gre za morda najpomembnejši prediktorski monodimenzionalni konstrukt v psihologiji._ 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 V času izvajanja projekta so bile realizirane vse načrtovane dejavnosti, predvidene po programu.V celoti je il planiran, preverjen in analiziran temeljni raziskovalni model, ki hipotetično strukturira odnose med vključenimi psihološkimi spremenljivkami. Model vsebuje več submodelov, ki so bili vsi tudi v celoti preverjeni. Rezultati raziskovanj v sklopu projekta pomenijo potrditev novega modela osebnostne strukture, ki zajema več ravni hierarhične strukture osebnosti z GFO na vrhu celotnega modela. Model lahko označimo kot piramidni model osebnosti (PMO) in predstavlja najnovejšo različico temeljnih modelov osebnostne strukture, ki nadgrajuje vse najbolj znane in pomembne teorije in modele osebnostne strukture (modela Cattella, Eysencka, petfaktorski model osebnosti in druge modele). 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 V teku izvajanja raziskovalnega projekta ni prihajalo do bistvenih sprememb, ki bi lahko vplivale bodisi na obseg, bodisi na vsebino programa. Notranje prerazporeditve ur pri posameznih raziskovalcih so v skladu s programiranimi raziskovalnimi nalogami. V celoti je ostalo število ur projekta nespremenjeno. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 53014114 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Sreča in poti kako jo doseči ANG Happiness and pathways to reach it Raziskava preverja dva načina (strategiji), s katerimi ljudje dosegajo srečo. Opis SLO Prva je strategija osredinjena na dimenzije (dimension-centred approach), druga pa strategija osredinjena na osebe (person-centred approach). Študija se je pri tem usmerila na tri kategorije orientacije k sreči: orientacija k (čutnemu) zadovoljstvu, orientacija k smislu in orientacija k angažiranju. Raziskava je dala niz zanimivih in pomembnih izsledkov, ki kažejo na pomembne odnose med opazovanimi spremenljivkami in na njihovo pomembno prediktivno vrednost. Med drugim ugotavlja študija, da imata orientacija k zadovoljstvu in orientacija k smislu podobno prediktivno moč za psihično blagostanje, vendar pa v različni meri prispevata k emocionalnemu in socialnemu blagostanju. Glej tudi povzetek v angleškem jeziku ANG The purpose of the present study was to explore the ways people achieve their happiness employing two approaches, i.e. a dimension-centred, focusing on the three orientations to happiness (orientation to pleasure, meaning, and engagement), and a person-centred, focusing on patterns of these three orientations within individuals. The predictive validity of individual orientations to happiness and their characteristic patterns for three aspects of subjective well-being was explored. Adult participants (N = 1,142; 33 % male) filled-in the Orientations to Happiness Questionnaire and the Mental Health Continuum-Long Form. Applying the dimension-centred approach, results suggested that all of the orientations represent possible and appropriate ways to achieve happiness. Person-centred analysis yielded four groups of individuals with similar profiles of ways towards happiness and membership of these groups was associated with individual%s well-being. Leading an empty life was associated with the poorest outcomes and full life with the highest well-being, with moderate well-being characterizing individuals pursuing pleasurable and meaningful life. More precisely, pleasurable life and meaningful life had relatively similar predictive value for psychological well-being but demonstrated discriminant validity for emotional and social well-being. This suggests that the profiles are meaningfully different and highlights the importance of the multiplicative influences of the three specific orientations to happiness. Objavljeno v Springer; Social indicators research; 2014; Vol. 118, Iss. 1; str. 141-156; Impact Factor: 1.452;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.791; A': 1; WoS: WU, XA; Avtorji / Authors: Kavčič Tina, Avsec Andreja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 53324130 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Nasprotna konca iste palice ANG Opposite ends of the same stick Opis SLO Raziskava se z metaanalitičnim pristopom loteva preverjanja dimenzionalnosti znanega konstrukta individualizem - kolektivizem, kjer že nekaj časa poteka debata, ali gre za eno ali dve relativno samostojni dimenziji. Izsledki raziskave so pokazali, da je dimenzionalnost konstrukta individualizem - kolektivizem odvisna od več dejavnikov: od uporabljenih merskih instrumentov, od značilnosti vzorcev in njihovega kulturnega ozadja in od nivoja analize. Glej tudi povzetek v angleškem jeziku The construct of individualism-collectivism (IND-COL) has become the definitive standard in cross-cultural psychology, management, and related fields. It is also among the most controversial, in particular, with regard to the ambiguity of its dimensionality: Some view IND and COL as the opposites of a single continuum, whereas others argue that the two are independent constructs. We explored the issue through seven different tests using original individual-level data from 50 studies and meta-analytic data from 149 empirical publications yielding a total of 295 samplelevel ANG observations that were collected using six established instruments for assessing IND and COL as separate constructs. Results indicated that the dimensionality of IND-COL may depend on (a) the specific instrument used to collect the data, (b) the sample characteristics and the cultural region from which the data were collected, and (c) the level of analysis. We also review inconsistencies, deficiencies, and challenges of conceptualizing IND-COL and provide guidelines for developing and selecting instruments for measuring the construct, and for reporting and meta-analyzing results from this line of research. Objavljeno v Sage Publications.; Journal of cross-cultural psychology; 2014; Vol. 45, no. 2; str. 213-245; Impact Factor: 1.746;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.592; A': 1; WoS: WQ; Avtorji / Authors: Taras Vas, Avsec Andreja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 5360737 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kako pripraviti otroke za razumevanje trajnostnega razvoja ANG How children come to understand sustainable development Opis SLO Raziskava predstavlja interdisciplinarni projekt proučevanja, kako otroci in mladostniki razumejo mestne in arhitekturne vidike trajnostnega razvoja. Pojmovanje trajnostnega razvoja zajema kompleksne odnose med etičnimi, ekonomskimi, socialnimi, tehničnimi in drugimi značilnostmi našega okolje. To pojmovanje je zahtevno za otroke, ki še nimajo razvitih zmožnosti abstraktnega mišljenja in multidimenzionalnega razmišljanja. V raziskavi smo obikovali novo mero razumevanja trajnostnega razvoja, ki temelji na slikovnem (in ne besednem) gradivu in jo uporabili na večjem vzorcu nad 2000 udeležencev v starosti od 6 do 19 let. Rezultati so pokazali, da imajo dekleta več smisla za ocenjevanje vidikov trajnostnega razvoja kot fantje. Prav tako so pokazali, da razumevanje trajnostnega razvoja narašča s starostjo, posebno pri mladostnikih iz urbanih okolij. Ugotovitve smo tudi analizirali z vidika kognitivnih sprememb v mladostništvu in implikacij za vzgojno izobraževalno delo. Glej tudi povzetek v angleškem jeziku ANG This study provides an interdisciplinary account determining how children and adolescents understand urban and architectural aspects of sustainable development. The concept of sustainability implies complex relations between ethical, economical, social, technical and other qualities of our environment. The concept is difficult to understand for children who lack the abilities of abstract reasoning and multidimensional thinking. A new measure of sustainability understanding was formed based on pictorial rather than textual format and was applied to a large sample of over 2000 participants aged 6-19 years. The results indicated that girls had higher levels of appreciation toward sustainability issues than boys. The results also showed that understanding of sustainability issues increased progressively with age, particularly with adolescents from urban environments. The findings are discussed in terms of cognitive changes in adolescence and their implications for educational policy. Objavljeno v MCB University Press; Sustainable development; 2013; Vol. 21, iss. 4; str. 260-269; Impact Factor: 1.692;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.195; A'': 1;A': 1; WoS: UQ; Avtorji / Authors: Svetina Matija, Istenič Starčič Andreja, Juvančič Matevž, Novljan Tomaž, Šubic Kovač Maruška, Verovšek Špela, Zupančič-Strojan Tadeja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 53678178 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Osebnostne lastnosti študentov kot prediktorji individuacije v odnosu do mater in očetov ANG Student personality traits predicting individuation in relation to mothers and fathers Opis SLO Glej povzetek v angleškem jeziku ANG The role of personality traits in 674 emerging adult students (aged 18 to 28; 80% female) individuation in relation to parents was investigated cross-sectionally. Self-reports were obtained by the Big Five Inventory and the Individuation Test for Emerging Adults. Personality was predictive of measures of individuation, over and above the students' background characteristics, suggesting that personality can be viewed as an inner resource shaping experiences of individuation. Agreeableness contributed to support seeking, and connectedness with both parents, and Extraversion predicted connectedness with mothers. Conscientiousness was related negatively to both perceptions of parental intrusiveness and fear of disappointing the mother, whereas Neuroticism was predictive of perceptions of maternal intrusiveness, and fear of disappointing the parents. Openness was associated with self-reliance in relationships with both parents, and demonstrated negative links with support seeking and connectedness with mothers. Few moderating effects of age and gender on Extraversion-individuation associations were revealed. Objavljeno v Academic Press; Journal of adolescence; 2014; Vol. 37, iss. 5; str. 715726; Impact Factor: 1.638;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 2.129; A': 1; WoS: MY; Avtorji / Authors: Zupančič Maja, Kavčič Tina Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 56471906 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Spol, prejšnje znanje, osebnostne lastnosti in lastna motivacija kot prediktorji matematične uspešnosti v višji srednji šoli ANG Gender, previous knowledge, personality traits and subject-specific motivation as predictors of student's math grade in upper-secondary school Opis SLO Glej povzetek v angleškem jeziku ANG The aim of the study was to examine the relationships between gender, previous knowledge, different personality traits, subject-specific motivational dimensions and students" math grade in secondary school. A total of 386 first-year students (142 boys and 244 girls) from secondary schools in Slovenia (mean age was 15.7 years) participated in the study. Different measures were used to assess students" previous knowledge, personality traits, subject-specific interest, self-efficacy, immediate action and procrastination/distractibility. Path analysis was used to test the model of direct effects of gender, previous knowledge and personality traits on math grade and indirect effects of previous knowledge and personality traits on the grade through subject-specific motivational variables. The results of path analysis revealed that we can explain 40 % of the variance in math grade with variables included in the research. Gender, previous knowledge and personality traits have direct and indirect impacts on achievement. Among personality variables, conscientiousness proved to be the most important direct and indirect predictor of math grade. A significant part of variance in math grade can be explained by taking into account more general individual differences on the one hand and subject-specific motivational processes, which act as mediators, on the other hand. In promoting students" math achievement, teachers should take into account students" personality traits and try to develop their motivational self-regulation. Springer; European journal of psychology of education; 2014; 17 str.; Objavljeno v Impact Factor: 0.800;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.383; A': 1; WoS: HI; Avtorji / Authors: Peklaj Cirila, Podlesek Anja, Pečjak Sonja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 6727033 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ali je presojanje biotehnoloških etičnih vidikov povezano z visokošolskim znanjem študentov)? ANG Is judgement of biotechnological ethical aspects related to high school students' knowledge? Opis SLO Raziskava na vzorcu 469 srednješolcev je preverjala stališča do štirih pomembnih biotehnoloških aplikacij in sicer s treh vidikov: uporabnosti, moralne sprejemljivosti in zaznanega tveganja. Podrobnejši izsledki raziskovanja so podani v angleškem izvlečku spodaj. ANG Quantitative and qualitative studies of various aspects of the perception of biotechnology were conducted among 469 Slovenian high school students of average age 17 years. Our research aimed to explore relationships among students' pre-knowledge of molecular and human genetics, and their attitudes to four specific biotechnological applications. These applications—Bt corn, genetically modified (GM) salmon, somatic and germ line gene therapy (GT)—were investigated from the viewpoints of usefulness, moral acceptance and risk perception. In addition, patterns and quality of moral reasoning related to the biotechnological applications from the aspect of moral acceptability were examined. Clear gender differences were found regarding the relationship between our students' pre-knowledge of genetics and their attitudes to biotechnological applications. While females with a better genetics background expressed a higher risk perception in the case of GM salmon, their similarly well-educated male colleagues emphasized the risk associated with the use of germ line GT. With all four biotechnological applications, patterns of both rationalistic— deontological and teleological—and intuitive moral reasoning were identified. Students with poorer genetics pre-knowledge applied an intuitive pattern of moral reasoning more frequently than their peers with better pre-knowledge. A pattern of emotive reasoning was detected only in the case of GM salmon. A relatively low quality of students' moral reasoning, as demonstrated by their brief and small number of supporting justifications (explanations), show that there is a strong need for practising skills of argumentation about socio-scientific issues in Slovenian high schools on a much larger scale. The implications for future research and classroom applications are discussed. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v Taylor & Francis; International journal of science education; 2012; Vol. 34, No. 8; str. 1277-1296; Impact Factor: 1.340;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.828; A'': 1;A': 1; WoS: HA; Avtorji / Authors: Črne-Hladnik Helena, Hladnik Aleš, Javornik Branka, Košmelj Katarina, Peklaj Cirila Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 269097472 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Akademska samopodoba in izobraževalni programi - primerjalna študija med dijaki treh različnih izobraževalnih programov ANG Academic self-concept and educational programs: A comparative study between the students of three educational programs. Opis SLO Doktorska raziskava primerjalno preučuje akademsko samodobo dijakov v treh srednješolskih izobraževalnih programih in ugotavlja razlike v stopnji akademske samopodobe med njimi. ANG The doctoral dissertation reviews, analyzes and compares the academic self-concept in the three groups of students (pupils) adhering to the three different educational programs. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v [V. Zemljič]; 2013; 315 f.; Avtorji / Authors: Zemljič Vida Tipologija 2.08 Doktorska disertacija 3. COBISS ID 270049792 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Osebnostno-motivacijski dejavniki pri samoregulacijskem učenju v srednji šoli ANG Personality and motivational factors in the self-regulative learning in the high school Opis SLO Doktorska raziskava preučuje kako različni voljni procesi -samouravnavanje, samonadzor in raven akcijske voljne naravnanosti, ob upoštevanju učnih emocij in ciljno motivacijske usmerjenosti kot mediatorjev, vplivajo na učinkovitost samoregulacijskega učenja pri dijakih ANG The doctoral dissertation reviews and analyzes the role of the personality and motivation in the self-regulative learning at the high (middle) school level. Šifra D.09 Mentorstvo doktorandom Objavljeno v Izpis SICRIS na naslovu: http://izumbib.izum.si/bibliografije/A201203051602450133 Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo 4. COBISS ID 264665560 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Studia psychologica. Musek, Janek (član uredniškega odbora od 2008). Bratislava: Vydavatelstvo SAV. ANG Studia psychologica. Musek, Janek (member of editorial board since 2008). Bratislava: Vydavatelstvo SAV. Opis SLO Član uredniškega odbora v mednarodni znanstveni reviji z impact faktorjem. ANG Member of Editorial Board of international scientific journal (review) with impact factor. Šifra C.04 Uredništvo mednarodne revije Objavljeno v Izpis SICRIS na naslovu: http://izumbib.izum.si/bibliografije/A201203051602450133 Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo 5. COBISS ID 251286272 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Psihologija življenja ANG Psychology of life Opis SLO Delo predstavlja znanstveno monografijo raziskovalnega dela, opravljenega na področju osebnosti, sposobnosti, psihičnega blagostanja, odločanja, vrednot in življenjske uspešnosti in vključuje avtorjeve raziskovalne izsledke na vseh teh področjih, med njimi tudi raziskave osebnostne strukture in generalnih faktorjev osebnosti, kognitivnih sposobnosti in psihičnega blagostanja. ANG The book represents a scentific monography of the research work done on the fields of personality, cognitive abilities, well-being and mental health, decision making, values and successful life including the author's research in all these fields, among them also the studies dedicated to the personality structure and general factors of personality, cognitive abilities and mental well-being. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v Izpis SICRIS na naslovu: http://izumbib.izum.si/bibliografije/A201203051602450133 Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 1. Velko S. Rus, 2976 normiranih citatov v 10 letih - stanje v letu 2014 2. Janek Musek, 503 normirani citat v 10 letih - stanje v letu 2014 1532 čistih in 4104 normiranih citatov skupine v 10 letih - stanje v letu 2014 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Sistematično empirično preverjanje modela, ki je podan z gornjimi formulacijami, lahko bistveno pripomore bolj jasnemu in določnemu teoretičnemu okvirju GFO in osebnostne strukture. Pričakovani rezultati raziskave lahko močno izboljšajo naše razumevanje osebnostne strukture in in odnosov med pomembnimi psihološkimi spremenljivkami, pa tudi naše razumevanje odnosov med glavnimi dimenzijami celotne nekognitivne sfere psihološke realnosti. Zato bodo rezultati projektne raziskave lahko pomembni pri fundamentalni teoretski evalvaciji bioevolucijskega modela GFO, ki bi lahko pomenil velik korak v bolj temeljitem razumevanju bioloških (evolucijskih, genetskih in nevroznanstvenih) temeljev človekove osebnosti. Poleg teh teoretskih vidikov pa imajo pričakovani rezultati projekta lahko tudi pomembne uporabne in praktične nasledke. Med posameznimi dimenzijami osebnosti ima verjetno prav GFO največjo prediktivno vrednost za tako pomembne psihološke kategorije kot so samospoštovanje, psihično blagostanje in zdravje, srečnost, učinkovitost spopadanja s stresi, ali pa za našo uspešnost v pomembnih življenjskih kontekstih (izobraževanje, poklic, družina. Boljše poznavanje GFO nam lahko omogoči konstrukcijo novih psiholoških instrumentov, ki bodo zelo uporabni na vseh področjih psihološkega profesionalnega dela. Sistematično empirično preverjanje celotnega strukturnega modela osebnosti, ki je podan z gornjimi formulacijami, lahko bistveno pripomore bolj jasnemu in določnemu teoretičnemu okvirju GFO in osebnostne strukture. Pričakovani rezultati raziskav lahko močno izboljšajo naše razumevanje osebnostne strukture in in odnosov med pomembnimi psihološkimi spremenljivkami, pa tudi naše razumevanje odnosov med glavnimi dimenzijami celotne nekognitivne sfere psihološke realnosti. Še več, pričakovani rezultati lahko prispevajo bistvene odgovore na nekatere še nerešena vprašanja v zvezi z GFO in njegovo naravo, vključno z zelo pomembnim vprašanjem, ali temelji GFO bolj na dejanskih korelacijah v obnašanju, ali bolj na korelacijah, ki jih povzročajo manj substancialni dejavniki ali celo artefakti. Zato bodo rezultati projektne raziskave lahko pomembni pri fundamentalni teoretski evalvaciji bioevolucijskega modela GFO, ki bi lahko pomenil velik korak v bolj temeljitem razumevanju bioloških (evolucijskih, genetskih in nevroznanstvenih) temeljev človekove osebnosti. Med najpomembnejšimi zaključki ali ugotovitvami prejšnjih raziskav GFO in osebnostne strukture je ugotovitev, da je GFO reprezentant še veliko širše generalne dimenzije, ki zajema celotno nekognitivno področje psiholoških spremenljivk (rGFP). V skladu s tem lahko formuliramo splošno teoretsko tezo, da celotno področje nekognitivnih psiholoških spremenljivk povezuje velika generalna (super)dimenzija osebnosti, ki zajame temeljne dimenzije osebnosti v ožjem smislu (torej velikih pet), a tudi temeljne dimenzije psihičnega blagostanja, zdravja, spoprijemanja s stresom, emocionalnosti, motivacije, samopodobe, samospoštovanja, nadzora, modrosti itd. Če gre za skupni imenovalec vseh najpomembnejših domen osebnosti zunaj področja naših kognitivnih sposobnosti (pet velikih, psihično blagostanje in zdravje, stres, emocije, motivacija, samopodoba, samospoštovanje, nadzor, modrost idr.), potem gre logično tudi za skrajno močan (verjetno celo najmočnejši) posamičen prediktor tako pomembnih pojavov kot so kakovost življenja, mentalno počutje in zdravje, akademska in poklicna uspešnost, kakovost partnerskega in družinskega življenja itd. Perspektivni pomen takšnega prediktorja v uporabni psihologiji si komaj predstavljamo. Zdi se, da gre za morda najpomembnejši prediktorski monodimenzionalni konstrukt v psihologiji. ANG_ A systematic empirical testing of the model represented by these formulation essentially contributed to the definitely more decisive theoretical framework of the GFP and of the personality structure. The results of the research strongly improved our understanding of the personality structure and of the relations between major personality dimensions, but also our understanding of the relations between major psychological dimensions of the entire non-cognitive sphere of psychological variables. Consequently, the results of the research can be important in the very fundamental theoretical evaluation of the bioevolutionary model of GFP, which could represent a great step toward a more thorough understanding of biological (evolutionary, genetic and neuroscientific) bases of human personality. Additionally, the expected research results could have also very important applicative and practical consequences. For example, among the single dimensions of personality, GFP is probably the most (or at least among the most) predictive for a vast variety of very important psychological variables including self-esteem, well-being, happiness, psychological health, effectiveness of coping, as well for the successfulness in different life settings (education, job, career, family). The results of the empirical testing of the research models could essentially contribute to the more comprehensive and precise theoretical framework of the GFP and of the personality structure. The expected results of the research should strongly improve our understanding of the personality structure and of the relations between major personality dimensions, but also our understanding of the relations between major psychological dimensions of the entire non-cognitive sphere of psychological variables. Moreover, the expected results should bring essential answers to some still unresolved questions concerning the GFP and its nature, including the very important question whether the GFP is based more on the correlations in the real behaviour or on the other less substantial or even artifactual factors causing the correlations between lower-order dimensions of personality (like the Big Five). Consequently, the results of the research can be important in the very fundamental theoretical evaluation of the bioevolutionary model of GFP, which could represent a great step toward a more thorough understanding of biological (evolutionary, genetic and neuroscientific) bases of human personality. One of the most important conclusions drawn from the previous research on GFP and the structure of personality is the ascertainment that the GFP is a representative of still more general dimension which embraces the entire non-cognitive space of psychological variables (eGFP). According to this, we can formulate a general thesis that a single general dimension underlies the non-cognitive fields of personality including the basic dimensions of personality in the narrower sense (e.g. Big Five) and also the basic dimensions of well-being, health, coping, emotionality, motivation, self-concept, self-esteem, control, wisdom and others. Being a common denominator of all most important fields of personality beyond the cognition (Big Five, well-being, coping, emotionality, motivation, self-concept, self-esteem, control, wisdom and others), the eGFP represents extremelly strong single predictor of the quality of life, mental health and well-being, job career, academic success, the quality of family and interpersonal relations etc. The importance of this kind of predictor in the applied psychology is hardly to be fully imagined. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Raziskovanje projektne skupine pomeni prispevek k razvoju in napredku slovenske znanosti in posebej seveda slovenske psihologije. Gre pa tudi za aplikacijo pridobljenih psiholoških spoznanj v slovenskem vzgojno izobraževalnem sistemu in pri praktičnem oziroma aplikativnem delu psihologov in drugih strokovnjakov, npr. pri prevenciji psihičnega blagostanja, psihološki in socialni pomoči in pri napredku ter posodobitvi profesionalnega dela z ljudmi nasploh. Raziskovalni model zajema psihološke spremenljivke, ki jih je s sodobnimi in najsodobnejšimi psihološkimi merskimi instrumenti mogoče celo veljavno in zanesljivo meriti (osebnostni in drugi psihološki vprašalniki, lestvice in testi). Preverjanje modela zahteva seveda testiranje odnosov med spremenljivkami, pri čemer bodo uporabljene za to najprimernejše metode multivariatnega in v nekaterih primerih tudi eksperimentalnega raziskovanja, vključno z metodami preverjanja (kavzalnih) modelov s pomočjo analize kovariančnih struktur (SEM analize). V projekt so bili vključeni raziskovalci, ki temeljito obvladajo vse metodološke zahteve projekta. Posebno vrednost projekta vidimo, kot že rečeno, v dejstvu, da za zelo majhne stroške obeta teoretsko in praktično zelo pomembne rezultate, ki bodo zanesljivo zelo odmevni tudi v svetu. ANG_ The research of the project group represents a contribution to the development and progress of the Slovenian science, especially the psychological science. Also, it means the application of obtained psychological knowledge in Slovenian educational, schooling and academic system. It alleviates also the further implementation of practical work of psychologists and other professionals, for example in the prevention of mental well being, psychological care, and in the upgrading the professional work with the people in general. As said before, the advanced knowledge of GFP could make possible a number of new psychological assessment techniques very useful in psychological and related professional work. The research model includes psychological variables that are subjected to the efficient and accurate measurement or assessment by means of valid in reliable psychological instruments (mostly personality questionnaires, scales, tests and other measures). Empirical testing of the model requests the use of powerful and also sophisticated multivariate and experimentation methods and techniques including the verification of the (causal) models by means of structural equation modeling (SEM). The researchers included into the project were therefore selected among the methodologically most competent professionals. The inexpensiveness is a special advantage of the project: the proposed research promises theoretical and practical gains, which are in sharp contrast to the very low financial expenses and costs. 10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja 1 Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F 18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F 24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička O o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: | % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201412 13.1. Izjemni znanstveni dosežek Happiness and Pathways to Reach It: Dimension-Centred Versus Person-Centred Approach Članek, objavljen v: Springer; Social indicators research; 2014; Vol. 118, Iss. 1; str. 141-156; Impact Factor: 1.452;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.791; A': 1; WoS: WU, XA; Avtorji / Authors: Kavčič Tina, Avsec Andreja 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Članstvo raziskovalcev projektne skupine (Valentin Bucik, Janek Musek idr.) v mednarodnih odborih uglednih domačih in tujih znanstvenih revij (Studia psychologica, Suvremena psihologija, Anthropos, Psihološka obzorja). To vključuje tudi revije z impact faktorjem (Studia Psychologica). C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Univerza v Ljubljani, Filozofska Janek Musek fakulteta Kraj in datum ZIG Ljubljana 3.3.2015 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/73 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija -izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2015 v1.00a 3B-D1-0E-86-2E-CA-46-88-8C-49-42-48-DC-BE-8D-F3-31-32-C1-6B Priloga 1 VEDA Področje: 5.09 Psihologija Dosežek 1_, Springer; Social indicators research; 2014; Vol. 118, Iss. 1; str. 141-156; Impact Factor: 1.452; Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.791; A': 1; WoS: WU, XA; Avtorji / Authors: Kavčič Tina, Avsec Andreja Priloga 2 VEDA Področje: 5.09 Psihologija Dosežek 2_, Članstvo v mednarodnem uredniškem odboru znanstvene revije. STUDIA PSYCHOLOGICA Raziskovalca programske skupine Valentin Bucik in Janek Musek sta člana v mednarodnih uredniških odborih znanstvenih revij Suvremena psihologija in Studia Psychologica.