40, štev. V Kranju, dne 7. oktobra 1905. VI, leto.
GORENJEC
- Političen in gospodarslg list. =====
Izhaja vsako soboto zvečT. — Stane za celo let Ž4 K, za pol leta H K, za četrt Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši št. 106 nasproti župne leta 1 K. Za druge države stane K 660. Posamezne številke po 10 vin. — Na il cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se        oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi
plačuje za pelit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. nuj se izvolijo fninkirati. — Kokopisi se ne vračajo,
ni iji^b.rrui-m^uln.i-^LT u^i"u " iHf ~ V * \i * if*u     itj * U * J*u ~ % * \i ' i/*u     % * tj ' lPu " HI "u *      "~" 'u * 'n * iT, " 's' 'ii * ifi W li * 'i * if i W | * 'i ' ifi m 'i' "
Nikar "-edaleč!
Ze dolgo ni ljubljanski «Slovenec» lako veselih uric, kakor •/" ' »onedeljek, ko je poročal o občnem . oi. >olske zveze. Na tem občnem zr "u se je pokazal pri volitvi staroste hud m dobro organiziran Odpor proti kandidatu, ki ga je dvignil na ščit odbor ljubljanskega Sokola. Po hudi debati, o kateri pa docela ne smemo Ird ti, da se je vodila na posebni stvarni višini, je bil z ogromno večino izvoljen »štajerski» kandidat dr. Ravnilinr proli »ljubljanskemu* kandidatu dr. Murnikn. To izvolitev je spri jela manjšina na ta način, da je hrupoma zapustila dvorano, v javnosti pa se boj zdnj nadaljuje; volitvi se podtikajo motivi, ki p > našem mnenju niso utemeljeni, ki pa znajo zdatno škodovati sokol-ki in slovenski stvari.
Trdi se, da praznuje s to izvolitvijo kle-rikalizem svoj vhod v sokolstvo. Za dokaz navaja se, da je nekdo na Štajerskem rekel, da naj bo Sokol tak, da bo duhovščina ž njim zadovoljna, in da si «Slovenrc» v. sclja mane roke, ko poroča o zadnjem občnem zboru, (/javiti moramo, du Li in taki argumenti za nas niso prepričevalni in du bi bilo zelo nevarno lako resno in važno stvar, kot je slovensko sukolstvo v zvezo spravljati 1 takimi dokazi. Posebno «Slovenec» bo večkrat prinašal taka poročila »iz sokolskili krogov», če bo videl, da se v javnosti smal-
PODLISTEK.
Poslednja učna ura.
Mirno tiktaka na steni stara ura. Na klopi pri peči sedi pes in zraven njega malomarno čepi mačka. Tik obeh pa sedi za kolovratom s povešeno glavo starka in prede. Njen stari, dobri obraz je ves izsušen in podoben jabolku, . ki je bilo Čez zimo spravljeno v omari. In beli lasje so videti izpod bele rute še bolj beli, kakor so v resnici. Jasne, pametne oči pa gledajo daleč, dalee v daljavo, medtem ko so velika očala zlezla na konec nosu.
In tako tiho in mirno teko ure. Četudi časih starka po ves dan ne izpregovori, vendar ji ni dolgčas. O, v tej glavici spava tako mnogo spominov, da mnogokrat globoko vzdihne.
V mladih letih je ostala vdova z malo hčerko. Ko je imela hčerka dvajset let, morala je v mesto služit. Tam se je mladi in neizku-
rajo za resne in so sposobna širiti razpor v sokolski h vrstah.
Trdi se, da «Sokol» ni politično društvo. To je popolnoma resnično. Ali zakaj pa ga tako iz srca sovraži naša duhovščina? Zato, ker po svojih pravilih, po svrjem nastopu, po svojem naziranju in delovanju, upliva vzbu-jevalno na mase ljudstva in je vsled tega eden najvažrejših faktorjev v našem družabnem življenju in vsled tega tudi v naši politiki. Noben sokolski odbor se ne peča s politiko, ali vse sokolsko delovanje pride samoobsebi v korist tisti stranki, katere nazore propagira med ljudstvom. In zato ga ubija klerikalna stranka. Zaradi tega t besedami, da Sokol nI politično društvo, da se nosi politika med Sokole, ni nič povedanega, naj jih rabi 'Slovenec«, kar se je večkrat pripetilo pred usodepolnim občnim zborom, ali pa »Slovenski Narod», ki jih rabi po občnem zboru. Vsak slovenski Sokol ima svoje politično prepričanje, ali če stopi v telovadnico, ali nastopi javno, se čuti le Sokola in ne kot privesek kake stranke. Ima pa vsak svoje politične nazore, in ker si pri sedanji organizaciji in pri sedanjih statutih klerikalnega Sokola sploh misliti ne moremo, je popolnoma naravno, da sokolsko delo pride v korist naprednim strankam. Da bi pa bila zadnja volitev doka7, da se je zajedel črv v zdravo delo slovenskega sokolstva, o tem nismo prepričani, Mi smo mnenja, da napredna stranka reže v lastno meso, če
šeni zgodilo, kot mnogim drugim. Umrla je v otročji postelji in zapustila stari materi malega, nedolžnega črvička.
Vso svojo ljubezen je prenesla sedaj starka na otroka. In skoro vedela je delala sedaj, samo da bi mali ne ti pel pomanjkanja, da bi srečen in vesel dorastel.
Hotela ga je imeti velikega in močnega, svojega «l'antička», pa tudi modrega. In nič ni bilo zanjo veselejšega, — ko je hodil v šolo, — kot ko ga je videla zvečer pri luči izdelovali šolske naloge. In kako hitro je pisal! Le pomislite! Ona pri svojih 00 letih ni znala ne brati ne pisati, mali s svojimi par leti pa je bil že «prvi» v svojem razredu. In ko je dorastel in že zaslužil, je pustila delo, in če jo je soseda nagovorila: «Mamica, vam je pa dobro! Komaj vstanete, pa imate podelanu*, je vesela odgovorila: «Da, sedaj počivam!« Pa .ni bilo brezdelje, ki jo je delalo srečno. Bila je srečna, da je mogla reči, po tolikem I omanjkanju, po toliki prestani bedi: .Tudi
pri tem "povodu izdaja parolo, da je Hanibal pred vrati, ali govori celo o ločitvi. Zaradi tega pravimo: nikar predaleč, in nikar iskati vzrokov tam, kjer jih ni.
Kakor čujomo, so šli vsi delegati kranjskega mesta v boj za dr. Murnika. Mi jim zaradi tega nič ne očitamo. Niti na misel nam ne pride, ne priznavati izvanrrdnih, nedosegljivih zaslug, ki jih ima dr. Viktor Murnik za slovensko sokolstvo. Ali on je deloval za sokolsko idejo iz notranjega prepričanja, iz prepričanja, da s svojim delom pospešuje sveto slovensko stvar in do zadnjega trenutka mu menda ni prišlo niti nn um, zahtevati dostojanstvo starosta zveze kot nekako plačilo za svoje delo, vsaj je vendar sam izjavil, da je prevzel kandidaturo le nerad in proti svoji volji. Tudi mi smo mnenja, da se dr. Ravnihai glede zaslug za sokolsj^o ne more primerjati z dr. Murnikom. Ali priznati se mu vendar mora, da je že dolgo vrsto let vstrajen, dosleden in odločen delavec v so-kolskih vrstah, in vsaj tega bi mu noben Sokol, ki nekoliko globokeje vidi, ne smel očitati kot napako, da je predsednik »Akademije.. Mi smo celo mnenja, da je delo društva "Akademije* tudi nekako sokolsko delo, samo v drugem tiru in z drugimi sredstvi. Nekaj pa je, kar naj bi se tu uvaževalo v prvi vrsti. K občnemu zboru so prišli delegatje iz vsega slovenskega ozemlja. To so sicer večinoma mladi, ali bie/. izjeme zavedni ljudje. To ni bil shod. ki bi se dal primerjati pri-
jaz imam koga, ki skrbi zame, tudi jaz ga imam, ki me varuje v starosti!*
Tako so tekla leta. In prišel je dan, ko je »fantiček- moral k regimentu. Sedaj je bila ženica zopet potrta. Vsa žalostna, vsa pobita spustila je roke v naročje in jokala tiho brez konca . . . «Ali, mamica*, ji reče nekega dne učitelj, ki jo zaloti nekdaj, da še ni imela časa, si obrisati oči, »ali, mamica, kdo bo vendar tako žalosten! Saj pride še nazaj. Ti meseci, ki jih ima služiti, hitro minejo.*
Starka počasi vzdigne glavo.
• Hitro minejo?! V moji starosti nič ne mine hitro. Imam jih že blizu sedemdeset!*
«No, in kaj potem ?»
»Da, in potem: ne samo radi tega! Ko bi že znala brati in pisati, bi mogla brati njegova pisma in mu pisati!*
»Pa saj vam bo pisal! Jaz vam bom pa prebiral njegova pisma in vi mi boste vaša narekovali.*
Sedaj je nehala jokali,
/oi-oin pri volitvi kakega kmeUkega deželnega poslancu. In sedaj, ko je govorila večina jasno in odločno, hi bil ta Ljubljančane le dokaz zrelosti in možatosti, če se kol manjšina podvržejo večini. Toliko zdrave življenskc sile smemo prištevati vsem sokolskini društvom, da bodo izdajalskega črva, če bi se pokazal v njihovi sred;, vrgli z elementarno močjo od sebe, lo pa. kar se je dosedaj z.-odilo, bi ne smelo biti povod z.i medsebojno klanje.
Nietzsche pravi sicer, da ni nič lepšega na svetu, kot močna volja, ali mi želimo, da bi se pri lej sokolskt praski obrnila moč le volje na zunaj in ne na znotraj. Večina slovenskega sokolstva je itn kla svojo voljo, ta naj se rešpeklira in nikdar naj se ne izgubi izpred oči, da, če trpi sokolstvo, trpi slovenska slvar. Zato kličemo še enkrat: nikar predaleč!
C. kr. kmetijske družbe kranjske delovanje 1.1904.
Konec.
Svinjerejo je družba, kakor doslej običajno, pospeševala z oddajo čistokrvnih plemenskih prešičkov, velike, bele angleške pasme, ki so se nndobavili iz priznanih rej. Oddajali so se s pomočjo deželne podpore po znižani ceni. Oddalo se je vsega skupaj 122 plemenskih prešičkov. To delovanje družbe ima najboljše u«pehe, pri čemer družbo podpira še dejstvo, da je ogrsko-hr-vaška meja pri uvozu prešičev skoro vedno zaprla. Naši kntelovalci so vsled tega prisiljeni prešiče doma rediti, vsled česar denar, ki je poprej šel na Hrvaško, doma ostaja, in kor se za pleme rabijo večinoma žlahtni mijasci, zato prešičja reja pri nas v zadnjih letih glede dobrote kakor množine prav po-voljno uspeva. Kranjska dežela je poprej rabila do,60.000 limških, oziroma ogrskih prešičev, a sedaj ima že doma tako prešičjo rejo, da zadostuje svoji potrebi in izvozi ter dobi iz imenovanih dežel le še kakih 5000 prešičev na leto.
Konjerejo je pospeševal samostojni konjerejski odsek, ki jo skoro popolnoma ne-
•KaJtO bi se vam zahvalila. — Tako ste dobri, tako dobri! Tako bo čas res hitreje mineval,»
Iti, ko je prišel «fantiček» k regimentu, pisal je vsak teden dvakrat, in kakor je obljubil, bral in pisal je učitelj pisma.
Začetkoma je bila zadovoljna, skoraj srečna. Sčasoma pa ji tudi to ni bilo dovolj. Ona bi bila njegova pismi tako rada brala večkrat, vselej, kadar bi se ji zazdelo. Učitelja bi pa ni upala prositi, da bi jih ji večkrat prebral. Ni mu hotela biti nadležna. Rada bi mu bila pisala tudi kaj diugega kot same navadne novice iz hiše in vasi. Ali pravzaprav drugače bi hotela pisati. Manj z glavo kol s srcem! Hotela bi mu govoriti mile, sladke besede, ki oddaleč tako gorko stopijo v dušo kakor ljubkovanje materino. One besede, katere mrmramo predse zvečer, predno zaspimo,glavo Že na blazini, besede, ki zazibljejo človeka v sanje, da je stara mamica tu, prav blizu tebe, kot nekdaj, ko te je zazibala, in in večerno molitev šepetaje — ugasnila svečo.
Tu naenkrat —nova misel, — tako nenadoma je prišla in jo vso prevzela: Uči se vendar u.ati in pisati! Prosila bom učitelja.
odvisen od družbe in deluje vseskozi v sporazumu s C. kr. žrebčarsko postajo. V tem letu je konjerejski odsek svoja pravila izpre-menil, svoje delovanje je postavil na širšo podlago ter je spopolnil odstkov odbor z zastopniki iz vseh delov dežele.
Pospeševanje čebelarstva glavni odbor v svojem področju ni gojil, temveč je prepustil lo delovanje Slovenskemu čebelarskemu društvu», ki jako marljivo deluje. To društvo marljivo prireja čebelarske shode po vsi deželi, izdaja peseben čebelarski strokovni list ter šteje danes že nad tisoč udov. Glavni odbor je društvu za leto 1904 izposloval loOO kron državne podpore in za prihodnje tudi prispevek za prirejanje čebelarskih tečajev.
Za pospeševanje rib ar siva na Kranjskem skrbi okrajni ribniški odbor v Ljubljani, ki mu je družba za leto 1904 izposlovala 1000 K državne podpore.
Največjo važnost je glavni odbor po-kladal na kmetijski pouk, ker smatia strokovno naobrazbo naših kmetovalcev za temelj vsemu kmetijskemu nepreiku. Glavni odbor je prepričan, da se ima zahvaliti na svojih znatnih uspehih največ intenzivnemu kmetijskemu pouku, ki je na Kranjskem tembolj potreben, ker nimamo visoko naobražene kmetijske inteligence, ki bi s požrtvovalnostjo dajala vzorne praktične zglede za preproste kmete. Razen pouka v družbeni podkovski šoli in v gospodinjski šoli, ki jih ima glavni odbor v svoji oskrbi, se je za kmetijski pouk skrbelo ustnim potom in s pomočjo tiska. Oba potovalna učitelja, ki sta prideljena družbi, in pa deželni potovalni učitelj za vinstvo, ki vedno deluje v soglasju z družbo, so imeli v letu 1904 na stotine kmetijskih predavanj, vsled česar so bili udje in kranjski kmetovalci sploh v neprestani dotiki l družbo. — Z družbenim glasilom »Kmetovalcem« je glavni odbor redno deloval za razširjanje kmetijske znanosti ter je v letu iy04 izdal dva snopiča svoje «Kmetijske knjižnice« in sicer: »Navodilo kako je sestavljati poročila o tetini* in «Soseda Razumnika prešičjo rejo». Letošnje leto izda družba štiri nadaljne snopiče le knjižnice, in sicer: »Soseda Razumnika gove-
— 0 ne, smejal bi se mi! — Smešno pri moji starosti! — — — No dobro! Naučim se suma 1
In šla je v mesto in postala vsa rdeča, ko je zahtevala v prodajalnici abecednik in tablico.
Domov prišedši, je zaprla okna in vrata in pregledovala svoje dragocenosti. In kakor mali učenčki — abecedarji veselila se je teh nerodnih črk.
In pridno, s stisnjenimi ustnicami, je sedela in drgnila s črtalnikom po tablici.
Nekdo je prul vrati. — Sramežljivo skrije abecednik in tablico in sede k peči na navadni prostor. Od časa ko je bil »fantiček« pri vojakih, se je namreč zopet oprijela starega dela, pa ni več delala z veseljem.
Kmalu je znala razločevati vsa ta čudna znamenja in jih načrkati na tablico. Izkušala jih je ludi vezati in zlogovati, in glej! — šlo je.
Tako sta minuli jesen in zima.
Začetkoma potrpežljiva, mudilo se ji je, ko se je bližala pomlad.
Rekla si je: »Če še dolgo ne boš znala, bo preje nazaj, kot boš znala brati.»
doreja«, Kmetijsko poučno potovanje v Švico«, »Mlekarsko knjigovodstvo« in «0 UŽitninl od mesa in vina v odprtih krajih«. — Kot novo je glavni odbor leta 1904 uvedel poučna potovanja v dežele, koder morejo kmetovalci videti dejansko izvrševanje umnega kmetovanja. Priredilo se je »I. poučno potovanje kranjskih kmetovalcev v Švico«, pod vodstvom pristava kranjske kmetijski šole na Grmu g. Rohrmana. Tega potovanja se je udeležilo ¿59 udeležencev. Da je bilo mogoče to potovanje prirediti, se je v prvi vrsti zahvaliti slavni kranjski hranilnici, ki je v ta namen naklonila izdatno podporo. — Veliko zanimanje za taka poučna potovanja je glavni odbor privedlo do sklepa, vsako leto prirediti po eno poučno potovanje, in za leto 1906 se je sklep tudi že izvršil, in sicer I potovanjem na Štrjersko. Udeležencev je bilo nad petdeset, in sicer brez vsake podpore. Posledica teh potovanj se že sedaj kaže, kajti preosno-vanje naših nepripravnih hb.-vov v umno prirejene, se je pričelo vršili ravno vsled teh potovanj.
Razen tega, kar smo doslej navedli o družbenem delovanju, moramo še omeniti natančno deželno statistiko o letini, ki zahteva eno koncept no moč izključno skozi tri mesece. Družba je nadalje na poziv C. kr. kmetijskega ministrstva, c. kr. deželne vlade in deželnega odbora izrekla svoje mnenje o mnogih vprašanjih, zadevajočih kmetijstvo. Iz svojega nagiba pa je omenjenim visokim uradom podala važnih nasvetov glede deželne kulture ter se je v več slučajih s predlogi obrnila na državni zbor, o/.iroma na dotična
ministrstva.
Iz lu podanega letnega poročila je posneti vsestransko delovanje glavnega odbora V prid kranjskemu kmetijstvu, in glavni odbor lahko I mirno vestjo trdi, da je vse storil, kar je bilo mogoče v razmerju s svojimi gmotnimi in fizičnimi silami. V ne posebno povoljnih razmerah naše družbe se mora pridobitev nad GOOO udov, rešitev 24.65G poslovnih števil v pisarni, promet 400 vagonov gospodarskih potrebščin, denarni obrat480000 K in poleg tega še popisani intenzivni kmetijski pouk ter obširno literarno delovanje na kine-
Izpraševala je otroke, ki so šli iz šole, in nekega dne je opazila pri enem, da ni znal kaj več kot ona.
»No, moj mali! Sedaj boš pa kmalu znal brati!»
«0, da! Gospod učitelj so rekli, da bom do konca leta že dobro znal.«
Bilo je v aprilu! ... In septembra pride »fantiček« domu! — Sedaj se pa treba učiti!--
Nekega dne, ko sedi vsa zamišljena pri učenju, se odpro vrata in notri stopi učitelj. Tiho, nepremično jo opazuje čez ramo. Pa, kakor bi čutila njegove poglede, se obrne. Zakrikne in hoče skriti abecednik in tablico. «Ali, mamica, zakaj skrivate? To je pa lepo! Pa zakaj mi tega ne poveste? Ali se hočete dalje z menoj učili?«
In od takrat je hitreje napredovala. Kmalu je znala kratke stavke brali. In kakor hitro je minula šola, je bil učitelj vsak večer pri nji.
»Mamica«, rekel je kmalu, «vi ste moja najboljša učenka. Kmalu me ne boste več potrebovali.*
1. priloga „Gorenjcu" št. 40 iz 1.1905.
tijskem polju smatrati za prav veliko delo. Vsa tu navedena števila, ki so jasna merilu za družbeno delovanje, bi pa bila brezpomembna, če bi ne bilo zaznati tudi vspeha. Omenjeni novi dohodek od mlekarstva, razširjena govedoreja in prešičjareja, vsakoletni večji pridelek vsled porabe umetnih gnojil i. t. d., pomenja povišanje dohodkov kranjskega kmetovalca na leto za več milijonov kron, za družbo pa velepomemben uspeh. Dohodke kmetijstva povišati, je glavno sredstvo za rešitev našega, gmotno propadajočega kmetijstva; zato je bilo in bo vodilo glavnega odbora: nepristransko delovati v tem smislu.
Dopisi.
Iz RateČ na Gorenjskem. StraJna usoda je zadela gorenjsko vas Rateče; do tri četrtine jo jo vpepelil grozen požar v noči od 29. do .'50. septembra. Okoli polcnajste ure ponoči je zažarelo nebo v nepopisnih barvah, gorenjski velikan Mangart in njega soseda strma Ponca in drugo gorovje je bilo razsvetljeno kot od zahajajočega solnca, iz srede vasi pa so se valili oblaki dima in švigali plameni visoko proti nebu. Grozen pogled! Obupni krik nesrečnih žen in mater, jok nagih otrok, pokanje usedajočih se streh in tramov, prasketanje ognja, mukanje živine in trombe bližajočih se požarnih bramb so pretresale ozračje, a ogenj pa se je širil dalje in dalje. Vrli požarniki iz Trbiža, Kranjske gore, Bele peči in Dovjega, ki so prihiteli z občudovanja vredno hitrostjo na kraj nesreče, so se trudili z nadčloveško silo, da vsaj deloma omeje požar. Tudi čili Poljaki — lovci iz Trbiža — so prihiteli s svojimi oficirji na čelu ter delali brez odpočitve in jela nad 24 ur, česar se bo nesrečno ljudstvo vedno hvaležno spominjalo. Vzlic vsemu naporu so vendar upepelili razjarjeni plameni nad 50 hiš z gospodarskimi poslopji in sedaj obupuje nad 400 ljudi brez strehe, živeža in obleke — rešili so golo življenje. Škoda se ceni na 400.000 kron. Srce se krči človeku pri pogledu na to bedo. Skrbni kmet joka ob izgubi rodne hiše, lepe živine in poljskih pridelkov, nesrečne matere nimajo skorjice kruha za svoje črvičke in toplih krilc, da bi
Nekega dne ji prinese pismonoša pismo. S težavo prebere ženica naslov: »Naj prejme gospa Bregar, Lušje.»
Zadovoljno se nasmehne: «2e znam brati!. Znam brati .... Ah, kako sem neumna, to vem vendar že vse na pamet, kar stoji tu gori ... Ali pa razumem tudi ono, kar je
notri ?»
Nepotrpežljivo pretrga kuverto, nasadi očala in poravna nekoliko zmečkano pismo. Na levi zgoraj v kotu sta bili tiskani besedi »vojaška bolnišnica*.
Ker je obrnila vso pozornost na zlogo-govanje, je čisto pozabila pomen besedij. Ostalo je bilo pisano s krepkimi potezami in še težje za prebrati. In zopet je izstokala, zbravši vso pazljivost:
«Cenjena gospa! Z globoko žalostjo Vam moram naznaniti, da je infanterist Bregar od 54. regementa včeraj zvečer umrl ...»
Starka se pogladi z roko po očeh. Nerodno sestavljeni zlogi niso imeli zanjo skoro nikakega pomena. Pa ena beseda je bila, ki jo je ostrašila--umrl--umrl--
jih varovale ostrega vetra, vse — vso je uničeno, domovja, obleka, živila, tudi dokaj živine — a gorovje se odeva v belo obleko. Do vas, ki ste že čutili razdajajočo silo razjarjenih elementov, se obračamo in do vas, ki bivate pod lastno streho ter kličemo: «Usmilite se nas!» — Tudi najmanjši dar v denarju, obleki živilih, olajšal bo izdatno našo bedo. Županstvo in pomožni odbor. Darovi; se prosi naslavljati na adreso .1. Jalen, Rateče (Gorenjsko).
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vsem svojim podružnicam In častitim somišljenikom.
Prva slovenska domača pivovarna «G. Auerjevi dediči v Ljubljani« je sklenila z našo družbo pogodbo, glasom katere se je zavezala, da bode od vsakega zvarjenega hektolitra piva gotov prispevek plačevala naši družbi.
Že danes je naši družbi zagotovljen lep stalen dohodek iz prodaje tega piva, ki se bode varilo le naši družbi na korist. Le-ta prispevek se bode pa lahko podvojil in po-trojil, ako bodo vse naše podružnice, vsa slavna narolna društva, vse paše častite so-mišljenice, vsi naši cenjeni podporniki storili tudi tu svojo narodno dolžnost.
Da je pivo, katero obeta lepe dobičke naši družbi, v resnici dobro, res tako, da lahko vzdrži z vsemi tujimi izdelki, dokažem o najlažje, ako navedemo priznanja, s katerimi je bilo to pivo dosedaj odlikovano. Evo jih dobesedno :
I.
Concours Culinaire d' Alimentation et d' Hygiene (Jardin des Tuileries Paris 1904): najvišje darilo «grand prix», častno diplomo in veliko zlato kolajno.
II.
The International Sports and Games-Exhibition (Crystal Palace, London 1904); «grand prix», častno diplomo in zlato kolajno.
III.
Exposition Universelle de Liege 1905 (svetovna razstava v Lijecu [Lüttich], katere so se udeležile največje pivovarne): srebrno kolajno.
Zopet vzame pismo v roke in sedaj bere zopet že bolj vajena pisave:
»Cenjena gospa! Z globoko žalostjo Vam moram naznaniti, da je infanterist Bregar včeraj zvečer umrl — —»
Hipoma skoči kvišku ... O Jezus! O moj Bog!--S tako silo je skočila pokonci, da je zletel abecednik v ogenj^ na ognjišču in tablica padla na tla in se razbila ...
Potem omahne nazaj na stol. Z očmi srepo uprtimi v daljavo, sskremženim obrazom zmečkajo prsti pismo kakor v krču. Vse se suče okoli nje--—
Učitelj, ki je ravno prišel in jo videl od zadaj na stolu sedeti, zakliče veselo: »He, mamica! Ho, kaj lenarile? Nadelo--Nadelo!
Učiti se morava!» Ona pa mu jokaje pomoli pismo in reče: «0 gospod učitelj! — — — Zdaj ni več--treba--Znam brati--»
Mirno tiktaka na steni stara ura. Na klopi pri peči sedi pes in zraven njega malomarno čepi mačka in gleda z napol zaprtimi očmi v ogenj. Starka pa sedi pri ognju in joka --.
Kakor pa to pivo konkurira glede kakovosti, prav tako pa tudi konkurira glede cene napram sovrstnim I njun izdelkom.
Komu ni znano, da podpirajo tujejezične pivovarne nam nasprotna drušlva, in vsakdo, ki širi danes pivo takih tujih pivo varen, koplje lastnemu narodu grob, ker neposredno podpira nam nasprotna društva.
Dolžnost vsakega zavednega Slovenca pa je, da podpira obrambno društvo slovenskega naroda — našo družbo, katere troški naraščajo od dne do dne. Greh je pa njegov, če s slovenskim denarjem podpira tuja obrambna drušlva, kojih delovanje hoče uničiti naš slovenski rod.
Kdor podpira našo družbo tem načinom, da rabi le blago, ki je naši družbi v korist, — ta ne potroši radi tega niti vinarja več, zagotovi pa naši družbi stalnih dohodkov.
Ker sklepajo gg. gostilničarji pred novim letom navadno s pivovarnami svoje pogodbe za prihodnje leto, obrača se podpisano vodstvo do svojih cenjenih podružničnih načel-stev s prošnjo, da poverijo enemu izmed svojih čč. mandatarjev, oziroma mandatario nalogo, da vpliva na gostilničarje v svojem okraju, naj se odločijo le-ti za to, da bodo doslej točili le ono pivo, ki je naši družbi v korist.
Obenem pa se pozivljemo do vseh slavnih narodnih društev, do vseh cenjenih rodoljubov in do vseh zavednih slovenskih gostilničarjev, da uvažujejo to našo prošnjo ter ji povsod pripomorejo do uspeha.
Domorodne gostilničarje pa prosimo še posebej, naj se pri sklepanju novih pogodeb glede zalaganja piva za prihodnje leto ozirajo v prvi vrsti na tvrdko »G. Auerjevi dediči, pivovarna v Ljubljani*, ki je zadnje čase tudi zelo povečala svojo pivovarno in jo opremila z najmodernejšimi in najboljšimi stroji in ki se bode vsikdar radovoljno odzvala po svojem zastopniku na cenjena povabila, oziroma naročila.
Tržiške novice.
Dolgo časa že bijemo v Tržiču boj radi nemških napisov na šoli, na c. kr. davčnem uradu in na poštnih pečatih. Vse naše pritožbe po časopisih niso izdale nič: na eni strani stiska država, na drugi strani pa imamo uradnike, ki imamo v nepristranosti jako čudne pojme, ali pa teh pojmov sploh nimajo. Eden teh je c. kr. poštni upravitelj g. Zelenka. Ta mož je rojen Poljak in vendar se je vrgel nemški kliki v Tržiču popolnoma v naročje. On trobi ravno tako v Gassner-Mallyjev rog, kakor njegov kolega in «Urgermane» Schifl'rer, ali pa žalostni učitelj Miklič, katerega po zanjih brcah v «Gorenjcu», glava boli; on — Zelenka — tuli svoj «heil» in poje «Die Wacht am Rhein» ravnotako, kakor Nemec iz rajha, za slovenske pritožbe glede poštnih pečatov nima ušes, dasiravno so njegova pn.cej velika. In zakaj vse to? Ej, gospod urednik, iz same »poštenosti* in »nepristranosti*, kateri pa meri g. «ferboltar» po maselcih, vrčkih in četrtinkah, ki padajo od bogatih miz gg. Gassnerja in župana Mal-lyja. In v tej svoji nepristranosti se ta gospod za »Kranerje» sploh ne zmeni. «Minderwertig!» Parkrat že smo ga prijeli po časopisih radi poštnih pečatov, a odgovora ni imel drugega kakor, da je sedaj še stari
pečat (samouemški) dobor, kakor hitro se pa ta izrabi, da naroči dvojezičnega. To naj bi bil seveda dovtip! A mi Slovenci izmislili smo si .še boljši dovtip. Prišel nam je poštni pečat od lota 1879 v roke in tedaj — čujte in strmite! — tedaj so bili poštni pečati dvojezični: «Nou-marktl-Tržič.» Torej v času, ko razen treh, štirih nihče niti vedel ni, kaj je pravzaprav Slovenec, takrat so imeli dvojezične poštne pečate; sedaj pa, ko Slovenec gospoduje v Tržiču, sedaj naj bi bili zadovoljni s samo-nemškim pečatom? Ne boš, Jaka! In zato odposlalo se je ta teden sledeče: Koleka prosto po T. P. 44. g. Spomenica. Slavnemu ces. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu. V državnih osnovnih zakonih zajamčena je vsem. v državnem zboru zastopanim kraljevinam in deželam ter v lc-teh bivajočim narodom jed-nakopravnost v političnih zadevah, šoli in jeziku. Temu idejalnemu principu ustrezajo slavne c. kr. državne oblasti po svojih močeh, osobito, ako so višje oblasti opozorjene na razne nedostatke od podrejenih jim uradov. Tudi v poštni upravi se je že marsikaj storilo v smislu državnih osnovnih zakonov, osobito se je odredilo skoro povsod, kjer prebivata dva naroda, da nosijo poštni pečati imena krajev v obeh jezikih. Osobito na Kranjskem se je to zgodilo povsod, kjer ura-dujejo pravični uradniki. Pri nas v Tržiču in okolici gospoduje nemško misleči gospod e. kr. poštni upravitelj Zelenka. Nikakor se nočemo spodtikati nad uradovanjem tega gospoda, katero upravlja on z vso uradniško skrbnostjo — to pa stoji, da on, kateri ne pozna slovenskega, ali kakor ga on imenuje »kranjskega* jezika, ne bode Ugodil pravičnim zahtevam slovenskega prebivalstva v trgu Tržiču in okolici. Mimogrede oni enimo, daje Tržič v pretežni, da ogromni večini slovenski trg, okolica pa izključno slovenska. Da pa nosijo poštni pečati Tržiča in okolice krajevna imena v obeh jezikih, pa ni samo v korist in pravična zahteva Slovencev, ampak veliko več v korist občnemu prometu. Več krajev je v Avstriji, ki se imenujejo «Neumarktl», več krajev •Trtic*. Vendar pa je Tržič na Gorenjskem edini, ki je identičen s «Tržič-Neu-marktU. (Primeri: Monfalcone-Tržič, Neu-marktl-Novi, Neumarktl-Novi trg i. t. d.) V občno korist je torej prošnja podpisancev: Slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu blagovoli odredili, da bodo posehmal nosili poštni pečati Tržiča in okolice krajevna imena v slovenskem in nemškem jeziku ter izdati v to potrebna naročila. V Tržiču meseca septembra l'J05. To spomenico podpisalo je osemdeset odličnih mesčanov-posestnikov. trgovcev in obrtnikov. Samoobsebi se razume, da bi bili lahko nabrali desetkrat toliko podpisov, a preveč se nam ni zdelo potrebno, in drugič smo nalašč izbrali samo posestnike in trgovce in to premožnejše, da pokažemo, da nismo v naši borbi proti oholim Nemcem osamljeni, temveč da stoji za nami ves boljši Tržič. Seveda se je pa dobilo par kukavic, ki spomenice niso hoteli podpisati. Za danes zamolčimo še njihova imena, a povemo jim, da to porabimo pri prvi priliki. Enega pa He smemo izvzeti, človeka, ki je sicer tako malenkosten, da bi se mi niti ne pečali ž njim, če bi ne bil malo preveč nesramen. To je Gašper Kulišnik, po domače
Skalnek. To prismojeno človeče ne samo, da ni podpisalo spomenice, imelo je še to nesramno predrznost, da je zasmehovalo čislanega in poštenega moža, ker je podpisal ter mu očitalo nemške skorjice. Eno po tvojih šo-bastih čeljustih si zaslužil, Skalnek! Samo da veš, ti povemo, da dotični mož še nikdar niti ugriznil ni nemške skorjice, ti si pa že dosti slovenskih pojedel in dobre so bile. Ali razumeš?
Tedenski politični pregled.
Državni Zbor je bil včeraj odgoden. Ta teden se je zbornica pečala z dogodki v Brnu. Včeraj pa se je vršilo glasovanje o splošni in enaki volilni pravici. Glasovalo je 166 poslancev za splošno in enako volilno pravico, 114 pa proti. Predlog bi moral dobiti dve-tretjinsko večino.
Nemiri v Brna. Dva shoda sta bila v nedeljo v Brnu, nemški in čeSki, proti češkemu vseučilišču, za češko vseučilišče. Kakih ¿30.000 Čehov je demonstriralo po ulicah. Prišlo je do spopadov. Ranjenih je bilo okoli 170 oseb. Profesorju nemške tehnike Velnerju so izbili oko. — Pred kolodvorom, ko so Nemci čakali svoje povabljence, je že prišlo do spopadov. Policija je bila vsa na nogah, vojaštvo je poseglo vmes. Tudi v Pragi so bile velike protinemške demonstracije. — Neki Pavlik je bil zaboden v Brr.'i od vojakov.
In pri nas? Društvo čeških trgovcev je sklenilo poslati vsem češkim trgovcem okrožnico, v kateri jih poživijo, da od začetka leta 190<> dopisujejo z vsemi tvrdkami avstrijsko-ogrske države, osobito pa z dunajskimi, v češkem jeziku. To gibanje hoče razširiti omenjeno društvo tudi na Moravsko in Sleško. In naši trgovci? Najdemo slovenske trgovce, ki celo medsebojao občujejo in dopisujejo v nemškem jeziku! A priti mora tudi pri nas do iste zavednosti in odločnosti. Slovenski trgovci, zgledujte se!
Sestanek hrvatskih poslancev na Reki. N.' Reki so se 2. t. m. sestali opozicijonalni poslanci iz Hrvatske, Dalmacije in Istre, da se posvetujejo o političnem položaju na Hrvatskem ter da na drujd strani zavzamejo stališče nasproti ogrski krizi.
Goriški nadškof, mons. Andrej Jordan, je dne 4. t. m. umrl. Zadela ga je kap. V politiko se pokojnik ni mešal, zato je užival splošne simpatije.
Finančni položaj na Japonskem. Grof Okuma je povedal združenim trgovinskim zbornicam, da so japonski državni dolgovi narasli do konca vojne na 2500 milijonov jenov (12.500 milijonov kron), za kar je treba plačevali na obrestih 150 milijonov jenov (750 milijonov kron), t. j. skoraj dvakrat toliko, kolikor so znašali državni dohodki pred vojno. Pred vojno je prišlo na osebo 4 jene davka, po vojni pa pride 12 jenov. Narodni dolg je znašal pred vojno za osebo 12 jenov, po vojni znaša 50 jenov.
Novičar.
Domžale. Poslanec dr. F e r j a n č i č in tovariši so interpelirali ministra notranjih zadev glede domžalske afere naslednje: Vsled demonstracije ob slavnosti društva »Andreas Hofer* 1. junija t. 1. v Domžalah na Kranjskem so se uvedle najdalekosežnsjše preiskave, da bi se dobilo morebitne udeležnike, ki so
se baje pregrešili zoper postavo. Plen kazenskega sodišča je bil pa minimalen in je zadostno dokazal, da se je ta demonstracija izvršila v okvirju dovoljenosti. Kar se sod-nijski oblasti ni posrečilo, lo je učinilo politično oblastvo z uporabo vso samovoljo omogočujotVga 8 11. cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854 državnega zakonika štev. 90. Po tem paragrafu so bili med mnogimi drugimi obsojeni Janko Žagar, Franc Stele, llinko Sax, Kristjan Spaniček in Antonija Osolnik, vsi prebivalci mesta Kamnik, v zapor od 24 ur do 4 dni. To pa le na podlagi same trditve, ki je v nekaterih slučajih navzoče službene osebe niso mogle prav nič potrditi in ji nekatere celo oporekale, da so namreč razgrajali ali kričali in klicali «Zivio» in • Nazdar>>. Z začudenjem se moramo vprašati, kako se more smatrati glede takih dejanj in na temelju takšnih dogajanj dejansko stanje S 11. citirane naredbe,. kateri paragraf kaznuje samo demonstrativna dejanja, s katerimi se izraža nezadovoljnost z vlado ali zaničevanje njenih naredb. Kje se je tukaj zgodila nezadovoljnost z vlado ali zaničevanje njen'h naredb? Še več! Eden imenovanih je celo zapadel kazni, ker je, kot je njegova navada, pozdravil svoje prijatelje in znance z «Živio» in «NTazdnr» in akoravno je, kot potrjuje protokolarično službeno navzoči okrajni komisar, uplival na njegovo prošnjo pomirjevalno na množico. In da se pritisne na stvar prav dodobra pečat maščevanja, so bili zgoraj imenovani obsojeni brez izjeme v zapor, akoravno odrejujejo citirane naredbe za prestopke v prvi vrsti denarne kazni, akoravno je večina imenovanih doslej nekaznovana in. akoravno je mogla proti nekaterim izmed njih priti v poštev zato in vsled njihovega poklica ter njihovega družabnega razmerja le denarna kazen. C. kr. deželna vlada je zavrgla pritožbo proti odlokom prve instance. Postopanje prve instance ka-rakterizira pa tudi še okolščino, da sta dva Nemca, ki sta grozila množici s samokresoma in palicama in jo psovala, torej za čisto drugačne prestopke, našla milost pred to instanco in da se je enemu naložila le denarna globa, drugemu se pa znižala kazen zapora. Zahtevamo, da se pouči c. kr. vlada o postopanju iz aktov in vprašumo: «Kako zagovarja c. kr. vlada to samovoljno in pristransko postopanje svojih organov? Na Dunaju, 20. sept. 1905.
Ustanovni zbor slovenske sokolske«Zveze« se je vršil minulo nedeljo ob navzočnosti 119 odposlancev. Zborovanje je bilo viharno, zlasti pri volitvi. Nekateri so hoteli voliti dr. Ravniharja, drugi pa dr. Murnika kot starosta «Zveze». Slednji je dobil le 35 glasov, dočim je prvi prejel 82. Kot starosta zveze je bil toraj izvoljen z veliko večino dr. Ravnihar, kot prvi podstarosta dr. Treo iz Gorice, drugi dr. Karlovšek iz Celja, načelnikom pa Smrtnik iz Celja, ker je dr. Murnik odklonil načelništvo. Želeti bi le bilo, da bi ta razkol ne bil v kvar lepo razvijajočemu se Sokolstvu.
Naše uradništvo. Pod tem naslovom smo v zadnji številki našega lista priobčili uvodni članek, katerega je skoro doslovno ponatisnila včerajšnja tržaška «Edinost».
X. promenadni koncert se vrši šele prihodnjo nedeljo, ker je meščanska godba jutri angaževana za cesarjevo mašo tukajšnjega veteranskega kora, dalje za veselico požarne hrambe v Stražišču in pa za koncert, katerega priredi tukajšnje slovensko bralno društvo povodom zaključka kegljanja na dobitke.
2. priloga „Gorenjcu" št 40 iz 1. 1905.
Za zglasitev črnovojnikov jc za vse občino kranjskega  političnega okraja določen
19. dan oktobra pri županstvih. Kdor je zadržan zglasiti se 1(5., se zamorc zglasiti še
20. oktobra t. I.
Kegljanje za dobitke se zaključi jutri, t. j. 8. t. m. ter se obenem razdele dobitki. Kegljati se prične že ob 4. uri popoldne, zvečer ob 8. uri pa je koncert, pri kojem svira slav. meščanska godba na lok, Vstopnina h koncertu je za člane slovenskega bralnega društva prosta, nečlani plačajo 40 v.
Odbor.
Gasilno društvo v Mojstrani priredi v nedeljo 8. t. m. zvečer v gostilni «Šmerc» veselico s srečkanjem v prid pogorclcem v Ratečah.
K požara v Ratečah. Goreti je začelo v hlevu posestnika Andreja Žerjava. Ogenj jo nastal vsled neprevidnosti. Vsega je pogorelo okrog 100 hiš in gospodarska poslopij. Zgorela je tudi neka ženska v otroški postelji. Cesar je daroval iz svoje blagajne pogorelcem 10.000 kron.
Poljedeisko-bakterijologiški zavod. Že delj časa se snuje na Dunaju velika akcija, ki si je naložila dolžnost z vso eneižijo in sredstvi delati na to, da se spozna vse živalske in rastlinske škodljivce. Sedaj pa namerava c. kr. poljedelsko ministrstvo, kakor razodeva dopis na deželno vlado z dne 18. avgusta 1.1., št. 16.819, to akcijo izpopolniti v organizacijo zakonite službe za obrambo rastlin ter je to nalogo že poverilo c. kr. poljedeisko-bakterijologiški postaji za obrambo rastlin na Dunaju. Ker je z obrambo rastlin predvsem pravočasna naznanitev nastopanja rastlinskih bolezni največje važnosti, zato polaga c. kr. poljedelsko ministrstvo na oživ-Ijenje službe zanesljivih poročil največjo vrednost. Zato se vabijo vsa šolska vodstva in županstva, da pristopijo službi poročil in torej delujejo v interesu poljedelstva. Smoter poročevalcev je pošiljati bolne rastline in škodljivce poljedeisko-bakterijologiški postaji za obrambo jastlin na Dunaj in poročati o vseh dvomljivih znakih kake rastlinske bolezni. Poročevalci se ob pristopu pouče, torej postane lahko vsak izobraženec; pristop naj se javi do 20. oktobra omenjeni postaji na Dunaju.
0 kavi. Ponovljena podražitev kave, o kateri je razpravljajo tudi časopisje, je bila povod, da so se naše gospodinje precej bale podražitve vsakdanje kavme pijače. Prej bi bila ta bojazen upiavičena, toda odkar je uvedena Kathreinerjeva Kneipova sladna kava, ima ta tol.kanj izražen okus zrnate kave, da se utegne obilo rabiti kot primes in daje tako moči, kakor se komu ljubi, uravnavati vsakdanji izdatek za zajtrk in južino. Zrnata kava, ki draži živce, pa se tudi lako pogreša docela, zakaj zdrava Kathreinerjeva kava, vkuhana nekoliko močneje, tekne izborno sama zase. Zlasti gospodinje, ki jim je do zdravstvene blaginje svoje družine, rajše pripravljajo Kathreinerjevo Kneippovo kavo čisto, Seveda je treba pri nakupovanju največje pozornosti, ker je edino Kalhieinerjevi Kneip-povi sladni kavi dana tako važna prednost, da ima okus zrnate kave. Vedno zopet poizkušajo občinstvo vabiti z vsakovrstnimi ničvrednimi >'dodatki» za manj vredne posnemke, pa tudi kar opraženo rž ali opražen ječmen celo ob isti ceni priporočati za kavino primes. Seveda potem okus ne ugaja in s tem se
gospodinja zapelje, da dobi predsodek tudi zoper dobro sladno kavo. Zategadelj se v svoj prid ne bojte malega truda, da pri nakupovanju izrecno poudarjate imo Kathreiner in natančno oglejte vsak zavoj, ali je tudi res na njem varnostna znamka »župnik Kneipp« in ime * Kathreiner*.
Gospodarstvo.
Tedenski sejm v Kranja dne 2. t. m.
Prignalo se jc 91 glav goveje živine, 5 teleta, 20 prašičev. 181 ovac in kozlov, 966 buš, 50 kg pšenice K 8*25, prosa K ?•—, rži K 0-50, ovsa K 7"—, ajde K 7'—, fižol ribničan K 12-50, koks K 18*60.
Mestna hranilnica v Kranja. V mesecu septembru 1905 je 314 strank vložilo 83.220 K 07 vin., 299 strank dvignilo 78.864 K 34 vin., 10 stranka n se je izplačalo posojil 18.400 K
— vin. Stanje hranilnih vlog 3,829.790 K 31 vin. Stanje posojil 9,114.828 K 25 vin. Denarni promet 325.340 K 05 vin.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu septembru 1905 je 234 strank vložilo 79.128 K 39 vin. 223 strank vzdignilo 75.085 K 72 vin. 25 strankam se je izplačalo posojil 21.700 K — vin., denarni promet 250.098 K 93 vin.
Okrajna hranilnica in posojilnica v
Škofji Loki. V mesecu septembru 1905 je 92 strank vložilo 17.005 K 32 vin., 82 strank je dvignilo 20.813 K 09 vin., 3 strankam se je izplačalo posojil 2.040 K — vin. Stanje hranilnih vlog 032.921 K 72 vin. Stanje posojil 509.048 K 24 vin. Denarni promet 57.087 K 53 vin.
Mestna hranilnica v Kamnika, v mesecu septembru 1905 je 150 strank vložilo 02.232 K 95 vin., 100 strank dvignilo 37.442 K
— vin., 9 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 12.200 K — vin. Stanje hranilnih vlog 1,348.824 K 08 vin. Stanje hipotečnih posojil 971.552 K 41 vin. Denarni promet 103.829 K 68 vin.
Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da oddaja dobavo raznega malerijala za leto 1906. Dobaviti bo med drugim tudi vrvarsko blago, usnje, stekleno in ščelarsko blago. Natančnejši podatki o predmetih in množinah, kakor tudi ponudbeni uzorci in pogoji, se dobe pri gori navedenem ravnateljstvu (oddelek 4). Ponudbe je vložiti pri ravnateljstvu državne železnice v Beljaku in sicer najkasneje do 25. oktobra 1.1. 12. ure opoldne.
Dobavni razpis. O. kr. ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da si namerava c. kr. domobransko ministrstvo pri malih obrtnikih zagotovili različne oblačilne io opravne predmete, kakor vsakovrstne čevlje, bluze, hlače, jeimena, taške in d. r. Dobave se morajo udeležiti le mojstri in jim je na prosto voljo dano doqave se vdeležiti ali kot član pristojne na podlagi obrtnega reda obstoječe obrtne zadruge, ali kot član kake obstoječe ali se snu-ječe pridobninske zadruge ali pa tudi samostojno. Ponudbe je najkasneje do 10. nov. 1.1. do 12. ure opoludne pri c. kr. ministrstvu za domobrambo vložiti. Razglas, obsegajoč vse tozadevne podrobnosti, leži v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Loterijska srečka dne 30. septembra t.l. Trst:      39      45      02     89 75
vsake vrsto, kakor tudi orehe in divje kostanje (drevesca) ima naprodaj po
najnižjih cenah Jakob Pintar, Sv. Tomaž pri SkOf ji Loki (Gorenjsko). Drevesca presajati je najprimernejše meseca oktobra. Naroči se lahko ustmeno ali pismeno. 166—i
CtattoVanje»o«.3.
^ Dve sobi kuhinja in hram.
Kje? pove upravništvo »Gorenjca*.
Najboljša
Najcenejša
kolesa
msr in Šivalni stroji
se dobe pri 65—22
EovrencuReboljii v pranju.
Ravnotam se dobi eno žensko in eno moško kolo od tvrdke Stvria, še prav malo rabljeno za prav nizko ceno.
167
Zahvala.
Za obile dokaze gorkega sočutja tekom bolezni io ob smrti naše nepozabne soproge, oz roma matere, stare matere,
sestre in tašče, gospe
Elize Matajc
za čattao spremstvo k zadnjemu počitku in darovane piekrasne vence, osobito it čč, duhovščini, si. vodstvu in učiteljstvu smartinske ljudske šole, si. požarni liram hi stražiški in hI. pevskemu zboru .Narodne čitalnice, v Kranju izrekajo tem potom svojo najprisrčnejso zahvalo
žalujoči ostali.
st razišče pri Kranju, dne 4. oktobra 1905.
za gospoda na glavn*. ni trgu se takoj odda.
Kje? pove upnviMtvo < (Jorenjcu. 167 8
J. Sprcitzerjcv naslednik
LJUBLJANA,
vSIoniNlcove ulic© it.
Slavoeno - umetno it konstrukcijsko klluCiviiCirstvo. 2i6no omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Špecijaliteta: 103-Ui;
valjični zasiori (Ilollbalkcn).
si. 1300.
Razglas.
161 8
Občinski dohodki mostnih tehtnic,
šotorine in tržnine oddajajo se potom
[avne dražbe, katera so bode vršila
dne 14. oktobra 1.1. ob 10. nri dopoldne V mestni hiši za dobo treh iet, l. j. 1.1906, 1907 In 1908 v liknp.
Vsakdo, ki se hoče dražbe udeležiti, vložiti mora pred prioetkom iste disel-ndslotni vadij, bodisi v gotovini, hra-nilničnih knjižicah ali vrednostnih papirjih, v roke dražhcni komisiji.
Pogoji so vsakomur na vpogled v občinski pisarni.
Županstvo v Kranju
dne 80. septembra 1905.
Gričar & Mejač
Ljubljana
Prešernove ulice štev 9.
Velika zaloga izgotov-ljenih oblek lf)3_4
za gospode, dečke in otroke.
Konfekcija za dame,
Solidno blago po čudovito nizkih cenah.
Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.
Prodajam in kupujem
vsakovrstne stare stvari za vedno ali pa le sa določen čas. 151—4 Imam naprodaj tudi
•mF  dežnike ~M
iz najboljšega blaga in po zelo nizkih cenah. Paul Bizjak it 102 na glavnem trga nasproti „Golarja" v Kranja.
IXNlH jc
»Dobra Kuharica"
spisala M i n k a Vasi tt f a
v založništvu Lavosl. Schwentner-]a v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obseza na 57*5 straneh več nego 1300 receptov za janje najokupripravlsnejsih jedi domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih Uhel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališč«, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—49
Usoja.ni si slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da prodajam v svoji
novourojoni trgovini z raznovrstnim špecerijskim blagom: flni ruski čaj,
konjak, rum, slivovec, tropinovec, bri-njevec v zaprtih steklenicah, line ogrske salami, sir, slanino, mast i. t. d., vsakovrstne steklenice, krožnike, svetilke, ogledala, steklo za okna, popravljam in izdelujem šipe in okvire po najnižjih cenah.
Zagotavljam točno in ceno postrežbo 166-1
Ivanka Čolnar, Kranj št. 177.
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom
, MERKUR1 Peter Majdič
v Kranju
priporoča veliko izbor fino pozlačenih nagrob nih kriiev in svetilk po najnižjih cenah.
1(54-1
Zaloga najtrpežnejših voznih plaht in pokrival za komate.
Pozor! (Jitaj!
Bolnemu zdravje!
Pozor! Citaj!
Slabemu moč!
4s>
>N
Pakraake kapljice in alavonaka zel, to sla
danes dve najpnljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse stiani sveta.
Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, O bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo £ prebavo, zganjajo male in velike gliste, odslranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. © Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše 2 sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, le- >Q karnar v Pakracu št. 107, Slavonija. — Denar se Q pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.1' 121—9 !■
Cena jc sledeča i franku na vsako ošto): 12 stekleničk (1 ducat) 5 K, 24 stekleničk (6 (2 ducata) 8 K 60 v, 3(5 stekleničk (8 ducati) 12 K 40 V, 4b stekleničic |4 ducati 16 K, 60 $ stekleničk- (6 ducatov) 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja. *"
Slavonska zel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu. težkemu dihanju, astmi, proti bo-       "J? i denju, kalani in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih        R j in pljučnih bolečinah. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 origioalni steklenici 3 K 2-40 vin., 4 originalne steklenice 5 E 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 K 20 v »Q
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:
P, Jurišic, lekarnar v Pakracu 107, Slavonija.
' 4"* ~ 'V'» * w"»M^ir»i*ii^'i./-^«~iirvr-.>.rlil/-^->,ly.,Ji-^_w
LRH
tfcgdlin
G. Tönnies
104 70
tovarna U stroje, telttO in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot   posebnost   žage   in vse
stroje za obdelovanje lesa. Fra n c i s - turbine osobito za togi (M naprave /.ve/.ane neposredno I vrnlilom. S esa I n o- ge n e r a -t o r s ki plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Najbolje za zobe.
Dobiva se v lekarni o. K. Savnika Kranju.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
121-52
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priponi, .i »oje najbolj priznane
šivalne* Biroje in kolesa
•eniki se dopošljejo na zalit pvanje zastonj
H. SittntF
urar v Kranju
priporoča svojo izborim zalogo UT, zlatnine m srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta.
A kW
m
TapctttiK in preprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. i3ii-r>4
Nikclnasta anker-remonl. loskopf. železnica! jem dobro poznana, najtrpeznejta in natančna ura, prav Ano kolesje. Tokrov stanovitno bel gld. 3'75, najfinejša znamka, gld. |'M        114—6.r)
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča at-ii
prva in največja tovarna neči in glinastih izdelkov
Avgust Drelse
--v Ljubljani. -
Izvrstna prilika potovanja v /imefikO jo danes če/.
Jtamburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo številke obsežnosti novih parnikov. katera se imenujeta :
imnnil/o čevljev dolg, 74 širok, l)m: Alllbllad 5;) glob., nosi 22.250 ton.
drugi
Kaiserin Augusta loria
S 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki. ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Votnja preko oceana traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zastopnik Hamburg-Amerika Linie
Jr. Settnig, Cjubljana, DumIj*« «sta ii •
Posamezne JteViUe .Gorenjca'
prodajajo po 10 vin. v
LJubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 8;
Škofji Loki g. M. 2 i g on, trafika, glavni
trg;
Radovljici g. Oton H om ann, glavna trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; HruŠiCi g. Štefan Pod pa c, trgovec;
Bohinjski Bistrici g. M. G rob o tek,
trgovec;
Kamniku g. Marija Ažman, trafika.
line in tudi navadne,  deloma čisto nove,
proda radi preselitve 160-2
za polovično ceno
Marija pitttar V Kranja, KoKr. preda. 7
■ HIMBRI Ot JUKV HOH3 CONCOURV
ZlltO- tehnični atcljf
Oton 5cydt
pri gf. dr. E. Grlobočniku ¥ Kranja
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdrav-niike operacije izvršuje tu speoijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
krojaški mojster
Radovljica št. 41
Jesenice št. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek sa gospode, uradniških uniform, salonskih, turlstov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnčnlkl najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80-18
0V
74
4452
F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana
opekarna in tovarna peči
ponudijo \sako poljubno mnnzinn
zarezane jtresne opcHe, teaw8(|<1"
(Sirangfalzziegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. — Te vrste strešniki so patentirani v vseh kulturnih državah. Lastniki patentev: F. P. Vidic & Kocp. in Josip Narzola. — Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. - Dalje priporočamo peči in štedilnike najfinejšega lastnega izdelka, kakor vse druge v stavbeno stroko spadajoče izdelke. — Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. - Takojšnja in najzanesljivejša 8 postrežba. — Sprejmo se zastopniki.
Cjnbljana (Kolizej) R. LANG na Marije Terezije testi
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Špecijalitcta : Gostilniški stoli.
Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički   po vsaki ceni.
97-70
Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld.
M od rod iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali zime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
špecljalitete v nevestinih baiah. Veliki prostori, pritlično in v I. nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
Varstvena znamka.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen*.
Ono je fja/* zajamčeno čisto ~BJg in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119-66 ime „Sehioht" in varstveno znamko ,,jelen".
Ustje
Dobiva se povsod!
JURIJ SCHICHT
največja toV rna sVoje Vrste na evropskem Kontinenti
Ustje (fono)
Udftja koojorcij « Gorenjca«
Odgovorni uradnik Andrej Sever.
Lastnina in tiiek Iv. Pr. Um prêta v K ra v ju.