(... C. Postale. - Esce ogni mercoledi - 4 aqosto 1926. Posamezna številkn 25 stottnh Izhala: vsako sredo zjutraj Stune za celo leto 15 L » pol leta 8 * > četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do- poslane naročnine se ne morcmo ozirati. Odgovurni urednik: Pvlde Kernperle. št 52 V o in odločno svojo zmaöo nad .\iKi el Krimom in se ne da prav nič motiti po padcu franka. One 14. julija so praznovali v Parizu z velikim sijajem zmago francoskega orožja v Maroku. Povabili so k sve- čanosti tudi sultana Mulaia Jusef a, ki ie nazunaj šc vedno vladar ma* roskega cesarstva. On jc na papir- ju gospodar dežele, Francozi ga rsa- mo varjejo in »seitijo«. V rcsnici nima seveda gospod Mulai Jusef ,.rav nobene besede v Maroka, Franco/i dclajo, kar hočejo, in niti v sanjah jim ne pride na misel, da bi Jusefü prašali za dovolienje. Ju* sef je pa vendarle »vladar« in Fran* cozi ga imcnujejo Vaše Veličan* stvo. Ko so ga povabili v Pariz, da se skupno s Francozi raduie nad porazom in nesreeo lastneua ljud* stva, so ga sprejeli z vclikanskim pompom. Streljali so topovi, igrale so vojaške godbe, mesto ie bilo v zastavah, predsednik republike je stal vedno na levici Njegovega Ve* ličanstva in ko se je vozilo po Pa* rizu, so spremljali njegovo kočijo beli konjeniki. Pokloni na levo in pokloni na desno, a v sreu ie znal vsakdo, da se klanja vladar ju iz papirja. Delavski easopisi so pisa* li, da je prišel v Pariz »sultan iz slame«, pomagač in kupljcnec fran* coskega kapitalizma. Prišel je tudi Primo de Rivera. Istočasno je naznanil svoi prihod v Pariz diktator Španiic general Primo de Rivera. Hotel je priti, da podpiše s francosko vlado pogod* bo, s katero naj bi si razdelili Špa* nija in Francija vojni plen v Maro* ku. Španci in Francozi so se skup* no bojcvali proti Abd cl Krimu, skupno hočejo sedaj uživati sa* dove. Čim se je razglasil po časopisih prihod španskega diktatoria, je na* stalo v mestu veliko razburjenje med delavstvom in demokratienimi republikanci. Kako more priti Pri* mo de Rivera v Pariz praznovat 14. julij, narodni praznik demokratič* ne francoske republike? Ali ni on tisti mož, ki je vnieil v Šnaniji vse ljudske svoboščine in uvedel vo* jaško samodrštvo? Po zidovih pariškega mesta so se prikazali takoj lepaki, od katerih sem si prepisal naslednjega: »Za Alfonzom XIII. prihaja v Pariz Primo de Rivera, še ves mo* ker od krvi španskih delavcev. Pris sostvoval bo sprevodu 14. iulija. To pomeni žaliti pariško delav* stvo! To je izzivanje! Pariško ljudstvo je naredilo sla* bo, že da je pustilo morilcu Ferrera prosto pot brez protesta. Sedaj mu hoeejo naložiti obisk krvnika cele Španije. V imenu žrtev vojaške diktature! V imenu nesrecnikov, ki umirajo po španskih zaporih! V imenu obtožencev iz procesa v Barceloni, ki bodo stali kmalu pred sodniki! V imenu mučenega španskega ljudstva! Protestiramol Pariškim delavcem kličemo: »Dvignite se proti toliki sramoti, dokažite. da Briand in Calliaux, so* krivca španskcga diktator j a v ma* roškem tolovajstvu, ne predstav* Ijata delavske Francije, katera se dviga cela proti tiranu, natovorjc* ncmu z zločini!« Sprejet med žvižoi. Gornji lepak je bil nabit par dni, pa so «c pojavj'Ü nreoblečoni policisti in so ga začcli trgati z zi* dov. Spominjam se, da sem se rav* no napotil, da ga prepišem, a je že ležal razees ran na tleh. Delavcc, ki je stal v bližini in videl na mojem obrazu, da niscm nasprotnik, mi je pomagal in mi narekoval po zbra* nih kosih besedilo. Medtcm ko sem pisal, se je nabralo brž mnogo ra* dovednežev in se eudilo prizoru. V imenu čitateljev mislim, da se smem zahvaliti prijaznemu fran* coskemu delavcu. Dva dni poznejc so se prikazali novi lepaki, ravnotako in še bolj ostri ko prvi in niso bili potrgani. Lcvičarsko časopisje je protestira* lo, protestiralc so proti Primu de Rivera različne organizacije. Vlada je upala, da bo Primo de Rivera razumel in jc dala po časopisih ob* javiti, da najbrž ne pride. Pa ni pomagalo. Primo de Rivera ie skle* nil priti in jc prišel. Toda, že ko se je pojavil na kolodvoru d' Orse, pozdravljen od ministrskega pred* scdnika Brianda in drugih vladnih veljakov, so zadoneli na ccsti oglu* šujoči žvižgi. Njegov avtomobil in avtomobili spremljevalcev so se odpeljali sredi rezkga žviž^anja de* lavstva in dijaštva, medtcm ko so policisti razganjali in aretirali de* monstrstnte. Primo dc Rivera je de* lal, kakor da ne slisi, in se je raz* govarjal z bli/njimi osebami. Tak je bil njegov prvi sprejem v Parizu. Praznik 14. julija. Še hujse stvari so ga čakale 14. julija. Ta dan obhaja francoski na* rod leto za lctom spomin na 14. ju* lij 1789., ko so pariškc ljudske mno* žice naskoeile in porušilc Bastiljo, tedanje zaporc francoskeöa absolu* tizma. V Bastiljo so zapirali tedaj tudi političnc kaznjencc. ki so se borili za ljudsko svobodo. Brez za* slišanja in brez procesa jih ie Icra* ljevska policija gnala v Bastiljo, kjer so večkrat presedeli po ne* Stran 2. »OORISKA STPAZA, dolžnem vcč let. Zadostovalo jc zapečateno pismo, v katerem jc bi? la v imcnu kralja zaukazana brcz v&akih razlogov arctacija osumljen? ca. Bastilja je bila simbol krivice in nasilja, simbol ljudskcga zatira? nja. In ko je lcta 1789. izbruhnila v Parizu revolucija, so razljučenc množicc naskočilc najprei zapore in osvobodilc kaznjcnce. S tern dnem se jc pričcl tisti politični in socialni prevrat, znan pod imenom fran? coska revolucija, ki ic tTajal več let in pretrescl vso Evropo. Bila so leta najhujših zmešnjav, leta stra* hu in groze, ko so dcscttisoči mož in žena končali življenie na mo? rišču in jc padla pod sckiro krvni? ka tudi glava kraljice in kralja. Toda francoska rcvoluciia je pri? ncsla francoskemu narodu tudi ne? izmernc dobrote. Odpravlicna jc bila tlaka in desctina, kmct jc po? stal gospodar svoje zcmlic. zginile so predpravice grofov in baronov, proglašcna jc bila svoboda tiska, svoboda združevanja in shajanja, ustanovil se jc parlamcnt in ljud? stvo jc postalo gospodar v državi. Zato praznuje francoska rcpublika lcto za lctom 14. julij kot narodni praznik, ki sc obhaja ob ogromni vdclcžbi ljudstva in z naivečjim si* lajem. Slavnostni obhod. Letošnji 14. julij ie bil zanimiv, kcr sta bila zraven Mulai Juscf in Primo dc Rivera. Žc 12. in 13. je bilo mesto nemirno in se priprav? ljalo na praznik. Hiše so se jele kinčiiti z zastavami, na javnih po? slopjih so sc prikazovalc clektričnc žarnice, pripravljali so sc umctni ognji, v ljudskih okraiih si vidcl ce? ste prcpletene z raznobarvnimi cvetnimi kitami in »balončki«. Uradni sprcvod bi sc moral raz? viti po širokih ulicah ob reki Seni, od palace predsednika republike do slavoloka na trgu Etval. Neka? teri radovedncži so čcpcli pri sla? voloku cclo noč, da bi imeli drugi dan prostor na vidnem mestu. O? koli 7. ure zjutraj so se začele zgrinjati od vseh strani Pariza ti? sočglavc množicc na krai slavnosti. Natcklo sc je par stotisoč liudi, ki so strašno natrpali ulicc. Videl si jih celo na strehah in drcvesih. »Prijatelji« Prima dc Rivcrc so bili porazdcljcni v močnih skupinah na obch stranch cest in eakali, od kod pride. Kočije ministrov in ge? neralov so drdralc mimo nroti sla? voloku, n Prima ni vidcti. Posrcčilo se mu je uiti pozornosti množice in globoko sklonjen v naslanjač kočijc jc prišcl ncopažen na svoj prostor. Po cesti je prihaial žc predsednik republike z maroškim sultanom, obdan od skupine bclih konjenikov, a množica še vedno ni vedela, kje je Primo dc Rivera. Za? čelo je korakati voiaštvo z nasaje? nimi bajoncti na rami, črnci iz Ma? roka, odcti v bele halje, trobentači, topničarji, garda afriških konjeni? kov na črnih, belih in sivih konjih z dolgimi sulicami v rokah. zaigra? le so številne vojaške godbe, viso? ko v zraku so krožili zrakonlovi. Močnc skupine prcoblcčcnih po? licistov so sc stratcgično sukale med množico, si posiljale pomcnljivc poglcde in pazile. To strategijo in te poglede poznamo dobro. ker je povsod cnaka. Policisti so vohali, da se nckaj pripravlia in lctali na vsc strani. In res! Čim ic množica zaznala, kaj sc s Primom de Rivera godi, so se vzdignili rezki, sunko? viti žvižgi, naraščali z vedno vcčjo silo, zabučali ko viharno valovjc in ovili od enega kraja do drugega vsc ccstc. »Živela svoboda! Dol s Pri« mom de Rivera! Živcla rcpublika!« jc grmclo od vseh strani. V nepo? pisnem truseu ni bilo slišati vcč vo? jaških godb. Demonstraciia je tra? jala 10 minut in v tern so bili poli? cisti krepko na delu. 150 aretacij. Pretcpali in razganjali so žvižga? čc z bikovkami, jih uklcpali v veri? ge in vlačili na policiio. Občinstvo sc jc razdclilo v dva tabora. Eni so držali s policijo in se zalctavali v uklenjene demonstrante. Elegantne gospc so tolkle s solnčniki po gla? vah aretirancev, jih pliuvale in zmcrjale. Nckateri so bili že vsi krvavi in policisti so jih morali braniti prcd nadalinimi napadi. Čudno jc bilo videti, kako s_o po? stali dctcktivi ncnadoma zaščitni? ki tistih, katcre so še prcd par mi? nutami sami naskakovali. V splo? šni zmedi zavpic ncnadoma gospa: »Ukradli so mi listnico. Na pomoč! Primitc tatu!« Ljudje sc ozirajo o? koli in iščejo z očmi drznega fanta? lina. Neki gospod, ki jc bil pri stvari ncdolžen, se je oddaljcval slučajno od množice in je imel smolo, do jc hodil z naglimi kora? ki. »Ga imamo, ga že imamo!« Dvajset pesti je bilo nenadoma na njcgovem telcsu, odmevale so kid? futc, letele brcet revcž jc bil v par minutah krvav. Policija ga je ko? maj rcšila iz krempljev množicc. Izkazalo se je, da jc nedolžen, tat pa je prešteval na varnem denar in se vesclil 14. julija. V pol uri jc bil na cesti mir vzpostavljen, na policiji jc sedclo 150 aretirancev, na mizi pa jc stal velikanski kup zaplenjcnih piščalk. Tak jc bil pozdrav, ki ga jc prc? jel Primo dc Rivera 14. julija v Pa? rizu. Parižani se veselijo. Omenil sem žc, da jc 14. julij ob? i cnem praznik priprostega pariške? j ga ljudstva. Ljudsko vesclje traja ! vsiiko lcto tri dni zaporedoma. Na vseh koneih mesta razpeniajo glu* mači svojc šotorc in vabijo s kri? kom in vriščcm občinstvo k prcd? stavi. Tukaj razkazujejo »žcno brcz glavc«, ki jc drugačc »popolnoma zdrava«, tarn vidiš »ženo, umrlo od lakote leta 1566., ohranjeno nedo? taknjeno do naših dni«. Razume se, da jc uboga žcna iz voska! Na drugem koncu se sukajo ob zvokih godal najrazličncjši vrtiljaki (rin? gclšpili, op. ur.), na katcre dcrc mlado in staro. Vidiš male vrtilja? kc za otrokc in trilctni dcčki in de?: klicc jahajo mesto konjev male prcšičke s čudno zavihanimi rcpi in smejočimi gobci, jahajo kokoši in petclinc. Odrasli moški in žen? ske sede na nočnih posodah ali pa jašejo krave, ki ima vsaka svoje ime: Liza, Magdalena, Elvira, Do? lores itd. Čudno jc gledati, kako scdi družinski oče z velikimi brki na Elviri in jo drži za rogove, vrteč se v blaznem diru ves vesel na jav? nem trgu. Srcdi trušča si jc pripravila »ča? rovnica« malo mizo, drži v rokah šop kvart in za frank ti »vrže src? čo« in prorokujc bodočnost. Vidcl scm dclavca, katcremu jc šepctala sredi gneče skrivnostno na uho njc? gova prihodnost, ga poglcdala tu pa tarn z zumaknjenimi očmi pro? rokinjc, ovita premišljeno v vclik pajeolan. Zopet scm se prcpričal, da je na svetu še silno dosti norccv. Glavna zabava se pa vrši na ccstah, kjer plešejo ljudje kar po tlaku celo noč 14. julija. Pred ka? varnami in na križiščih stojc godci in piskajo brez prestanka plesne kosc in kdor hoče sc zavrti brcz? plačno srcdi ulicc. Parižani pozabi? jo 13., 14. in 15. julija vsc skrbi in tcžave, pozabijo celo na padec fran? ka in se vdajajo zabavi, kakor da bi jim godcl sam Kurcnt. Politične kuDČije. Mcdtem ko je norclo pariško ljudstvo, ata podpisala Primo de Ri? vera in Rriand pogodbo med Spa? nijo in Francijo in si razdelila plcn v Maroku. Predsednik rcpub. Doi'.merquc jc povabil na pojcdi? no sultana Mulaja Juscf a in pri tcm so sc slišali govori, da malo cnakih. Doumerque je vzdignil časo šam? panjea in rckcl: »Srcčen sem, da morcm prožiti Vašemu Vcličanstvu najprisrčnejše in najbolj iskrene pozdrave ob prihodu v Francijo. Ako jc morala Francija, da vniči upor, ki se je vzdignil prcd krat? kim proti vzvišcni osebi Vašcga Vcličanstva in Vašim državam, ra? biti silo in dokazati, da si zna, če jc trcba, izsiliti tudi z orožjem spo? štovanje, je Vašemu Veličanstvu vendar znano, da jc Francija pred? vscm država miru, pravicc in na? predka.« V tem načinu je šlo na? prej in tako je zvedcl svet prvjč, čemu se jc borila Francija v Ma? roku. Abd cl Krim sc ni vzdignil proti Franciji, ampak prav za prav proti maroškcmu sultanu in Fran? cozi so šli v boj iz same ncscbično? sti, 1c da zaščitijo »vzvišcno oscbo Njegovcga Vcličanstva Muleja Ju? scfa«. Mislim, da ie Jusef sam bil zclo prescncčcn, ko jc slišal to no?: vico, in da se mu jc tedaj šclc za? bliskalo, čcmu so se vršili boji v Maroku. Zato se je takoj vzdignil in spre? govoril: »Gospod predsednik! Z najvcčjim zadoščcnjcm smo spre? jeli povabilo francoske vlade, naj pridemo v Francijo. Po sijajnem uspehu, ki ga je izvojcvala fran? coska in Naša vojska in ki nam je dovolil udušiti upor proti Našim državam, izjavljamo Vaši Ekscelen? I ci, da smo bili zelo ganjeni, ko ' smo videli korakati pred Nezna* nim vojakom polke, bratc tistih ; vojščakov, ki so izvršili v NaSem j carstvu (Maroko) čudeže hrabrosti I in vztrajnosti.« Taki govori so jako zabavni in poučni, ker nam dajcjo zclo globok poglcd v gnilobo moderne impe? rialistične politike. Demokracija v nevarnosti. Par dni za tem jc odpotoval Pri? mo de Rivera, potcm ko je bil šc enkrat izžvižgan v mestu Fontain? bleau. Ob slovcsu je dal časopisom izjavo, da je bil s sprcjemom za? dovoljen in da ostanc trajen pri? jatelj in občudovatelj Francije. Drugače se je pa poslovilo od španskega generala francosko nc? vladno časopisjc. »Sprcjem, ki ga je dočakal Primo de Rivera«, jc pi* sal Paris?Soir — »je dokaz, da v Franciji ni še nastopil čas dikta? ture«. In vendar prcživlja francoska dc? mokracija težko in resno krizo. Gospodarske in politične razmcre, ki sem jih uvodoma opisal, so vzc? lc mnogo uglcda parlamcntu in dc? mokratičnim strankam. Ljudstvo je strašno nezadovoljno in obupu* je. To daja močan pogon komuni? stom, fašistom in nacionalistom. Yse kažc, da komunisti niso prava ncvarnost. Pač pa dvigajo glavo na? cionalisti in dcloma tudi fašisti. Po padcu Briandove vlade so dobili po? gum cclo tako zvani »rojalisti«, to sc pravi pristn.ši starih kraljcvskih družin. Nabili so^ po Parizu lepakc. kjer zahtevajo, da je treba odpra? viti republiko in postaviti na cclo državc kralja. Edino kralj bo rcšil valuto in vzdignil moč Francije doma in v inozemstvu. Kdor biva nckaj časa na Fran? coskcm, ima vtis, da bodo prišlc nad to bogato deželo gotovo še težki dnevi, ako ne pokaže vlacla kmalu veliko odločnost in parla? ment potrebno disciplino. V Parizu, meseca julija 1926. Qarujte za shlad „GoAStražB"! S. Stanič: Odlomki iz podgorske zgodovine Najstarejši zgodovinski viri, ka? teri omenjajo Podgoro, govore o kmetih, ki so obdelovali to pcščico naše zemljc. Pičlcmu številu kmc? tov, ki so tu zastavili svojo dlan, jc pač Podgora obilno vračala njihovo delo. Trto, oljko in sad no drevje je kmet zasadil na obronkih Kal? varije; polje in senožet pa mu jc nudila ozka ravnina ob Soči, ki sc proti Furlaniji vedno bolj odpira. Prvi prebivalci so bili deloma go? sposki podložniki, deloma pa tudi svobodni kmetje. Prvi podgorski gospod, ki ga omenja zgodovina jc bil samostan v Rožacu, kateremu je leta 1084 daroval Podgoro goriš? ki grof Henrik. Pozneje so si pri? dobili v Podgori svoje podložnike gospod jc iz Rihcnbcrka, katcri so že leta 1291. prod ali dve kmctiji, Dctalnu iz Villalte. Dnc 12. marca leta 1342. je dobil Friderik Phanga? wer od goriških grofov med drugim tudi dohodke dveh podgorskih kmctov Martina in Podgorca. Ti dohodki so obstajali v pšenici, pro* su, ovsu, kokoših in jajcih. Polcg teh grofovskih kmctov so pa bili v Podgori tudi svobodni kmetje, kaj? ti ohranjena je pogodba iz lcta 1391., ko jc prodal Juri Bratušin iz Podgorc nekemu Nikolusiju iz Pod? gore svoj travnik. V tcj listini sta nam ohranjeni še dve imeni svo? bodnih kmetov, nckega Matija iz Pevme in Antona Sevliča iz Pod? gore. Zc naravna lega Podgore nam ra? zodeva. da se tu veliko ljudi od po? ljedelstva nc more prcživljati. Zato sc pa že zclo zgodaj pojavita roko? delstvo in obrt. Kamnarstvo je pr? vo rokodelstvo naših pradedov, ka? | tercga omenja zgodovina. To roko? delstvo sega prav gotovo že v po? četkc naselitve v Podgori. Veliki kamnolomi so bili v Grojni in v »čavi« za scdanjo podgorsko cer? kvijo. ^e danes pričajo visoke od? sekane stene tako v Grojni, kakor v »čavi«, kako velike množinc ka? menja so od tu odpeljali v Gorico in njeno najbližjo okolico. Vse go? riške starejše stavbe nas o tem po? trjujejo. Krhki glinasti peščcnec iz naših opuščcnih kamnolomov, kaže svojc raskavo, rujavo lice na goriš? kem Gradu, na stolni cerkvi, po Raštelu itd. Podgorska kamnarska obrt je trajala dolga stolctja. Zad? nje kamenje so rabili v notranjosti soškega mosta južne žclcznice leta 1859. Od tistih dob pa so kamnolo? mi opuščeni, le praznovanje sv. Go? tarda, ki so ga kamenarji častili v svoji veliki bratovšcini nas šc spo? minja tistih časov. O teh kamnolomih nam zgodovi? na prvič poroča leta 1471. Toda v ravno tisti listini zvemo šc o neki drugi obrti, ki se je s časom v Pod? gori razvila. Lcta 1471. jc Vid iz Dornbcrga dobil več fcvdov, med drugimi pa tudi pravico postaviti mlin na Grojni, ob njenem izlivu v Sočo, tarn kjer so od zgoraj kamno? lomi. Tu imamo početke podgor? skih mlinov, ki so se potcm šc bolj razvili ob Soči sami in delovali tja do polovice prcteklega stoletja. Iz teh pičlih drobcev lahko skle? pamo, da so bili prvi Podgorci po? ljedclci, ki so se pa istočasno začcli pečati z rokodelstvom in obrtjo. Po? leg nekaterih svobodnih kmctov so imcli takrat v Podgori poscstva, sa? mostan v Rožacu (1084), goriški grof je, gospod je iz Rihcnberka (1291) Friderik Phangawcr (1361) Detal iz Villaltc (1291) Ulrik Schlaispcck (1372), gospodje iz Vrhnikc (1395) in gospodje iz Dorn? bcrga (1458). Iz tega sledi, da je bi? la Podgora v srecrnjem vcku last različnih gospodov, ki so se kaj hi* tro men j avali. V novcm vcku so jim slcdile šc družinc Rassauerr Formcntini in Ascoli. (Dalje). Priloga,, Goriške Straže" št. 52 »GORIŠKA STRA2A« Stran .1 DNEVNE VESTI. Vrli prijatelji, hvala Vam! Sklad za »Goriško Stražo« nas rašča! Od vseh strani dežele pošis Ijajo vrli prijatelji pomoč. Prijatelj z Banjške planote nam piše: »Pos šiljam za našo »Stražo«, ki jo pos trebujemo kot kruh. Pa bi moral biti vsakdanji kruh!« Prijatelji, na delo, da list v najtežjem času vzdr= žimo! Še je čas. Še je čas, da se vpišete v »Gori* ško Mohorjevo družbo«. Družba bo udom poslala jescni za šest lir pet lcpih knjig in sicer: 1. Velik ko* ledar s slikami. 2. Lcpo domačo povest »Jelkin nageljček«. 3. »Legen* de o svctem Frančišku« s slikami. 4. Knjigo »Luč v temi«, ki opisuje pot vclikih mož do Boga. 5. Za otrokc bo vezana knjižica »Moji prijateljčki« z lepimi slikami. — Kako se naročitc na Mohorjeve knjige? Vpišite se pri bližnjem g. duhovniku, ali pa pišite naravnost na naslov: »Goriška Mohorjeva družba«, Gorica, Corso Verdi 1. Kav. Diaz premeščen. Vodju goriškega policijskega ko* misarjata kav. dr. Fr. Diaz je pre* meščcn v enakem činu v Gallarate pri Milanu. Njegova nenadna pre* mestitev je vzbudila v goriških krogih mnogo pozornos.ti in so se izrekali razni vzroki. Saj je bil kav. Diaz, ki je solnčil in senčil na tu= kajšnjem komisarjatu par let, v ce* li deželi znana oseba. Preživel je v Gorici 4 podprefekte jn 3 prefekte. Zdel se je tedaj skoro nenado* lnestljiv. Na njegovo mesto je pri* šel kav. dr. Greco iz Cremone. Opozorilo. Naše posestnike, ki imajo na svojih zemljišeih zasajene borovce in smreke, opozarjamo, da morajo zatirati predice po vejah. To so nekaki pajčcvinasti mešieki. Kdor sam ne otrebi dreves, mu to storijo oblastvenim potom na njegove stroške in povrhu še zapade ob* eutni globi. Občni zbor »Zadružne zveze«. 15. julija je imel ta naš cvetoei gospodarski zavod svoj občni zbor Ob tcj priložnosti so se vsi navzoči preprieali o požrtvovalncm delu prejšnjega odbora. Natančne.jše po* ročilo je objavljeno v »Gospodar* skem listu«. Krušne določbe. Ministri v Rimu so sklenili, da se bo uvedel • po vsej državi enoten kruh. Prepovedano je prodajati fi* no pecivo. Slaščičarne tudi ne bodo več smele delati slaščic iz pšenične moke. Odpravljene podprefekture. Zadnji ministrski svet je sklcnil, da odpravi 95 podprefektur izmed 167 obstoječih. Med ukinjenimi, ki so za nas večjega pomena, so: v Čedadu, v Gradiški, v Tolmezzu, v Tržiču, Sežani in v Voloski. Sklep je storjen zastran varčevanja. Še iz nesrečne Mehike. Danes obravnavamo v uvodniku žalostno poglavje o utesnjevanju pravic katoliške Cerkve v Mehiki. Kot katolieani, udje ene družine, sc moramo i mi pridružiti gorečim protestom vsega kulturnega sveta, ki obsoja mehikansko framasonsko divjaštvo, ki se vsak dan veea. Predsednik Calles je povedal, da bo boj proti Cerkvi gnal do konca. Pretckli tcdcn je vojaštvo na ukaz svojih višjih kar streljalo v verni* ke, ki niso hotcli ili iz cerkve sv. Rafaela v Mehiki (glavno mesto). Katolieani se tudi pripravljajo na odpor, ker se nečejo kar pustiti zaklati od brezvercev. Spomenik kralju Osvoboditelju* V nedeljo so odkrili v Kranju spomenik kralju Petru I. Osvobo* ditelju. Na slavnost je prihitelo o* krog 15.000 ljudi. Oh 11. uri je pri* ; šcl s kraljico Marijo oblečeno v narodno nošo sam kralj Aleksan* der, ki je ljudstvo nagovoril in se mu zalivalii, da poveličuje spomin njegovega. oeeta. Ob tej priliki piše tržaški »Pic* volo«, da so nameravali na prosla* vo tudi orjunaši v uniformi, ker je baje imel priti v Kranj italijanski poslanik iz Belgrada. Öblastva pa da so vse o pravem času preprečila. Spomin na hrvatsko prošlost. V Jugoslaviji bodo tiskali nove znamke v proslavo tisočletnicc hr? vaškega kraljestva. Čisti dobiček od teh znamk bodo porabili za zi* davo veličastne katedrale na Du* vanjskem polju, kjer so se zbirali hrvaški kralj in ljudstvo na svoje sabore (zbore). Spremembe v goriškem fašju. V ncdcljo zjutraj je imel go* riški fašjo svoj občni zbor in vo* litve nove.^a direktorija. Pri vo? litvah je prišla na površje takozva- na »L4oriška« struja, ki ni imela doslej prve besede. Politieni tajnik je postal Goričan Peter Bozzini. Bomo videli, kako jo bodo zdaj »Gorieani« vozili. Razpis prostih mest. Na ana^rafienem uradu v mestni hiši je razülas o prostih mestih v šolskih zavodih, katerih so deležne sirote vojaških in eivilnih državnih uslužbencev. Pojasnila se dobe pri omen jenem uradu od 9. do 12. ure. Duhovne vaje za gospodinje po župniščih bodo letos prvikrat pri ee. uršulinkah v Ljubljani od 18. av^usta zveeer do 22. av^usta zjutraj. — Prihod toeno 18. avgusta zveeer ob 6. — Kak dru.i^ eas bi bil sicer primernejši, a v samostanu so med letom pole^ redovnic še učenkes^ojenkc. — Pri^ neso naj s seboj mašno knjigo, rožni venec, denar za oskrbnino (okoli 120 Din — 66 lir) in postelj? ne rjuhe. Pri^lašajte se takoj po dopisnici na sledcei naslov: Če. predstojništvo uršulinskega samo- stana, Ljubljana, Ju^oslavija. Išče se konzul. i'ovedali smo že našim bravcem kako nenadno jo je bivši ju^oslo* vanski konzul odkuril iz Trsta. - - Čcški listi pišejo, da jc konzul Dušan Stepanovie šel v Ameriko. Iz Bordeauxa na Fran>- coskem je še pisal nekemu prijate? lju v Beo^rad, da se ne vrne vee v domovino, razun če preišeejo, kdo je kriv poneverb na tržaškem kon; zulatu. Spori med boljševiki. Že cel mesec nekaj poka med boljševiš,kimi ljudskimi komisarji. I luda borba gre med zmerno ve* čino in skr an j no boljšcviško opozi* cijo. Nekdanje <4lave ruske revoke cije padajo dru^a za dru^o. Trockij je bil iz vlade odstranjen. Za njim lcti Zinovjev, ki vodi proti sedanji vladi hudo borbo. Tako se polago« ma spreminja brczglavi komuni^ stieni družabni ustroj v bolj stvar« no Ljospodarsko politiko. Prepovedana komedija. V »Edinosti« z dne 25. julija t. 1., št. 176, sem čital, da je goriška »Na= rodna tiskarna« izdala in založila mojo komedijo »Divji in ncdeljski lovci«. To se je zgodilo brez moje vednosti in brez mojega dovolje? nja, ker so vse avtorske pravice — najsi bodo še tako skromne — edi* nole moja last. Komedija je izha? jala lansko leto v »Čuku« in je za- ložništvo imelo pravico le do en« kratnega natisa. Tudi sem pod ko- nec IV. dejanja izrecno zapisal, da si pridržujem vse praviee do more* bitne uprizoritve itd., kar velja tu* di za vse moje izvirne spisc, ki sem jih objavljal v »Čuku«. Vrhtega bi bil igro tu pa tain popravil in iz* gladil, predno bi prišla na oder. Ta? ko je med osebami navedena kre* marjeva žena Mica, ki pa nikjer ne nastopa itd. — V tern smislu sem priredil svoj izvirnik, ki sem ga na* meraval izdati v Ljubljani, pa ne v taki obliki kot je sedanja! V rav* nokar izdanem ponatisu mrgoli ti* skovnih napak, vrstice stavka so pomcs-.me (str. 23 in drugod), za kar ne sprejmem nikakršne odgo- vornosti napram obeinstvu in kri* tiki. Da bo vse jasno, naj povem se to, da sem pri »Nar. tiskarni« oseb* no ugovarjal proti nepostavni izda* ji moje igre in sem prosil pojasni* la. Ker pa do doloecnega dneva nisem dobil (!!) odgovora, izjav* ljam, da si v obrambo svojih avtor- skih pravic pridr/ujem potrebne korake in da za enkrat ne dovolju* jem uprizoritve svojih »Lovcev«. V Gorici, dne 2. avgusta 1926. Fr. Žnideršič s Starovaški m. p. Pogrešan. Dne 20 junija je izginil iz Čez* soee eevljar Franc Klavora. Ker kljub vsem poizvedovanjem ni bi? lo mogoee ugotoviti njegove usode in bivališča, prosimo vse, ki bi mor* da vedeli kaj o njem, da bi blago* volili sporočiti njegovim žalostnim roditeljem na spodnji naslov. Marija Klavora, Čezsoea 69, po* šta Bovec. Nove orgle v Grgarju! Nove orgle! To se sliši sedaj večkrat. Vcliko orgel sc manjka po cerkvah na deželi in tudi v mestu, zato bo zanimalo poročilo o novih orglah, posebno če. gg. župnike, kateri se niso še odločili. kje in kakšne orgle bi naročili. Kaj zahtevam pravzaprav od do* brih cerkvenih orgel? — Da imajo praktično urejen igralnik, t. i., da se lahko igra in da se lahko in hitro napravijo razlicne spremenc, kate? re morajo biti zares spremene. Le* pe spremene se pa dosežeio, če so v orglah piščalke, ki dobro posne* majo razliene instrumente n. pr. vijolino, eelo, klarinet, oboe, flavto i. dr. Nataneen popis posameznih registrov bi vzel preveč prostora in se tudi težko da povedati. kakšna mora biti n. pr. Gamba. Eden pra* vi, da preveč »reže«, drugi. da pre* malo itd. Wa splošno pa lahko rečcm, da pri grgarskih orglah odgovarjajo glasovi imenu posameznih registrov, posebno dobro se je posrečila flav? ta. — Kot pogoj za dobrc orgle sem omenil zgoraj praktično urejen igralnik; to je pri grgarskih orglah, kar moram posebno poudarjati. Odpiranje in zapiranje registrov je zelo lahko in popolnoma brezšum« no; zadostuje najmanjsi pritisk. Najbolj pripravne pa so kombina* cije, katere dosežem z malim pri* tiskom s palccm desne ali leve ro* ke. Lahko dosežcm učinek. kakor da bi bila manuala. Če irriam n. pr. »fortissimo«, zadostuje maihen pri* tisk na beli gumb (razdiralec) in takoj pojejo registri, katere sem si pripravil nrej. Kljub temu. da je igralnik obrnjen proti oltarju, od* govarja mehanika točno in brez* šumno. Orgle so torej prav pripravne in cena tudi odgovarja delu. Postavi* la jih je tvrdka Kacin iz Gorice. E. Komel. Kaj je novega na deželi? Oslavje. Za zadnjo nedeljo naznanjena prireditev se ni mogla dokoneati. Ravno ko so bila proizvajanja v naj* lepšem teku in so stotine obeinstva z občudovanjem sledile dogodkom na odru, se je vlil dež in razgnal množico. Na splošno željo se vesc* lica prihodnjo nedeljo 8. t. m. ob 4. uri popoldne ponovi. Program ostane isti, mogoee bo nekoliko okrajšan. Vstopnina bo znižana to* liko, da društvo pokrije stroške. Pridite, ker v nedeljo gotovo ne bo dežja! Kojsko. Ü priliki svojega bivanja lansko leto v svoji rojstni vasi sem ob raznih prilikah ostro obsojal ljudi, ki so iz različnih vzrokov spremcnili prepričanje. Da bi mi kdo ne oči* tal, da se ravna moie prepričanje po dvojni morali, izjavljam, da ob* so jam ravnotako korak svoje se* strc, ki je vsem poznan. V Gorici, dne 1. avgusta 1926. Srecko Kumar. Šempas. Cerkveni pevski zbor v Šempasu vabi k veselici, katero priredi v ne* deljo dne 8. avgusta ob 5. popoldne na župniškem dvorišču. Proizvajali se bodo moški in mcsiini zbori, bur* ka »Zamujeni vlak« in ena spevo* igra. Vrh pri Mirnu. Naše prosvetno društvo priredi v nedeljo 8. avgusta ob treh in pol popoldne veliko vrtno veselico z bogatim sporedom. Sodeluje tudi bratsko društvo iz Gaberij. Svirala bo tudi godba. Prijatelji narave in zabave, priditel Vrhpolje. V nedeljo dne 1. t. m. nam je po* dalo Kat. prosv. društvo na Vrhpo* lju novo igro »Zlatarjevo zlato«, prirejeno po A. Šcnoa*ovem roma* nu z istim naslovom. Dramo samo naj oceni kak strokovn^ak, dočim naj omenimo, da so nam jo Vrh* poljci po svojih močeh kar naj bolj e pod ali, zlasti so se nekateri igralci vživeli v svoje vloge, tako da so pretresljive scene prišle do polne veljave. To je pričalo zadržanje in napeto zanimanje gledalcev. Paziti je treba bolje na izgovarjavo in opustiti dijalckt. Maske so bile do* bre. Scenerija za podeželske odre izredno pestra in slikovita. Pavze razmeroma kratke, kar je v tej vročini zelo priporočljivo. O igri gre splošna sodba, da je to najlep* ša kar se jih je do sedaj tu igralo. Kar tiče petja: Juvaneev. »Rož* marin« s tenorskim samospevom in Foesterjeva »Ljubica«, bi bilo želeti, da bi jih slišalo več ljudstva, kakor ga je bilo v nedeljo. Priredi* tev se v nedeljo 8. t. m. ponovi. Kostanjevica na Krasu. Na prijazni višini sredi Krasa stoji naša vas. Cerkev smo že zaeeli graditi. Delajo po veeini domačini in prav pridno. —• Povedati je tre* ba tudi kar brez strahu. da je libe* ralno društvo »Zora« priredilo v nedeljo javen pies. Mladina in tudi nekaj starin je plesalo celo noč in še drugi dan do dveh popoldne, do* kler niso orožniki godcev vstavili. Društvu, ki je staro že 25 let svetu* jemo. naj se česa resnejšega popri* me. Saj za norenje je brez društev že dovolj priložnosti. Čezsoča. Dne 18. julija jc naše prosvetno društvo napravilo svoj drugi izlei in sicer v Postojno. Vedno nam bode ostal ta izlet v spominu, po* sebno krasote postojnske jame ne bomo nikdar zabili. Zahvaljujemo se vrhpoljskemu društvu za gosto* ljubnost, da so nas sprejeli. Res prav prijazen je bil večer ko sta si obe društvi podali roke. V kratkem nas bode zopet razve* sclilo naše društvo s svojim nasto* pom na katerega se pripravja. Po* dali bodo »Užitkarjc« in še nekaj dvodejank in enodejank. Štomaž. Pri nas je umrla najstarejsa ob? eanka Ana Črnigoj v lepi starosti 93 let. Naj poeiva v miru. St ran 4. >GORISKA STRATA Dolenja Branica. Ne najdcš zlepa mirnejše vasice nego je ta; vse prebivalstvo živi v soglasju in marsikateremu kraju bi bila lahko vzgled gospodarstva in varčnosti. Vemo, da je to leto, ka* kor drugod, tako tudi tukaj, zelo mučno za kmeta, ker si mora le v naglici obdelovati svoja zemljišča ter spravljati seno in druge pridel* ke. Vedno je revež uprežen, naj bo delavnik ali nedelja, a njegov trud se le malo pozna, ker ga neprene* homa nadleguje vreme. Dne 18. julija, v nedeljo popol* dne, je Franc Lisjak, posestnik v Dolenji Branici, naj ei več delavcev ter pripcljal domov tri voze sena. Ko gredo proti domu, vidi prvi voz* nik Benko Edvard ob mostnem dr* žaju naslonjeno dvokolo, a lastnik Franc Furlan iz Mane štev. 14, je oddaljen kakih 5 m v pogovoru z nekim dekletom ne meneč se za dvokolo, ki mu je široko naložen voz sena lahko pote^ne pod se in vniči. Voznik opomni kolesarja, da naj si euva svoje dvokolo, a ta mu odvrne: »Ce je polomiš, je boš pla? čal!« Voznik nadaljuje svojo pot, voz pride do dvokolesa, je potegne pod se ter odlomi roeaj. Kolesar zahteva odškodnino, a nihče mu jo noče poravnati, ker je sam zakri* vil, da se je pripetila nesreča. Franc Furlan, prebrisana glava, je mislil, da ima veliko več pravic, ko se pogovarja s pupo, zato gre javit zadevo na orožniško postajo v Hi* emberk ter se kmalu vrne z dvema karabinerjema. Moža postave sta se zavzela za kolesarja. Po dolgem prerckanju odvedeta Edvarda Ben* ko na orožniško postajo v Rihem* berk, kjer ga obdrže do drugcga dne do poldne. V pondeljek zjutraj (19. 7.) pri* dejo v vas ajdovski orožniški te* nente s tremi karabinerji na konjih in trije rihemberški karabinerji s svojim brigadirjem. Začelo se je zasliševanje. Ljudstvo, ki ni nice* sar vedelo, je popraševalo kaj neki to pomeni, da je vse rihemberisko orožništvo vedno na cesti, a se bolj se je začudilo, ko je videlo karabi* nerje na konjih. Na koncu vsega so odvedli na orožniško postajo v Rihemberk Franca Lisjaka, Ludvika Trobca in Antona Abrama. Vsi trije so ostali tu do večera; zvecer pa so uklenje* ne in zastražene odpeljali v ajdov* ske zapore, kjer so ostali do obrav* nave, ki se je vršila v eetrtek, dne 27. juija. Vsi trije »revolucjonarji« so bili popolnoma oprošeeni, ker ni manjkalo prič, ki bi zagovarjale njih nedolžnost. Kdo bo plačal pri* zadetim škodo? Francu Furlanu bo? do pa Braničarji lahko spomenik postavili. Srpenica. Na praznik sv. Jakoba 25. t. m. je priredilo naše izobražcvalno društvo »Stol« Jalen*ovo dramo »Dom«, ki je v vsakem oziru prav dobro izpadla, kajti vsi igralci so se brez izjcme znali vživeti v svoje vloge ter so jih častno rcšili. Tudi naš pevski zbor nam je zapel, ka? kor običajno, nekaj prelepih pesmi. Ker je igra tako dobro uspela, se ponovi prihodnjo nedeljo 8. t. m. ob 4. uri pop. K obilni vdeležbi vabi odbor. Bovec. Tukajšnje učiteljstvo se v svo* jem kakor tudi v imenu šolske mla* dine najnrisreneje zahvaljuje vsem onim, ki so na kakršen koli način pripomogli, da se je mogla izvršiti šolska veselica dne 18. in 25. t. m. v polnem obsegu in v splošno za* dovoljnost občinstva. Iz tolminskih hribo.v. Že dolgo časa se nismo oglasili iz \ naših planin. Morda res zato ne, ker nas vedno tlačijo le težave in ne* sreee, dobrega tako nimamo kaj pi* sati. Povsod čuješ le tarnanje čez sla* bo vreme, neprestan dež in nalivi ' so letos povzroeili, da bo lctina le* tos veliko slabša še kot lani. da si tudi lani ni bilo kaj prida. Skrbeti je začclo celo kniete, kako bodo iz* hajali v današnji splošni, mizerji. Draginja A>edno večja in pridelka ni. V torek 20. VII. ponuei je deže* valo.. kot dv. bi se bil oblak utrgal. Vmes pa je grmelo in ircskalo, kot že davno ne. Ljudje so šli žc vsi spat, ko je okrog enajste urc uda* rila strela v poslopje Marije Lapa* nja na Kuteh pri Ponikvah. Ogenj je unieil kozolec kamor je treščilo in hlev s skednjem vrcd. Živino so rešili, vse drugo je popolnoma zgo* relo. Riivno tisti veeer je strela uda* rila v farovž. Komaj so šle te gro* zoic mimo nas, ko je zopei počil po pianoti glas: Zagomilca gori! To jc bilo v petek 23. t. m. zjutraj. — Lani, ravno zdaj leto, jc zgorela pr* va hiša, letos meseca maja druga in zdaj tretja in zadnja hiša pri »Blažu«. Kako je ogenj nastal je negotovo, najbrže po neprevidno* sti. V teku enega lcta so kar štirje požari in vsi blizu skupai, skoraj sosedjc. Ljudje so opravieeno vsi preplašeni nad tcmi pogostimi po? žarnimi nesrečami. Idrijske novice. Bolnišnica Emanuela 111. Dne 22. novembra p. 1. je bila blagoslovljena naša nova, oziroma prenovljena bolnišnica. Prišle so takoj tri čč. sestre za strežbo bol* nikom, toda ker ni bilo zdravnika, ni bilo kakih 6 mesecev ti;di bolni* kov. Sedaj pa se bo pričcla bolnica dobro razvijati. Nastavljen je zdravnik * vodja dr. Braggion. Ker je baje imela mestna občina dosti ponudb od strani zdravnikov za za* sedbo tega mesta, je bilo lahko upati, da bo imenovan-dober zdrav* nik. In res be je takoj pokazal, kot izvrsten kirurg. /Sal lc, da ne ob^ vlada našcga jezika, toda ker je v bolnici ena č. sestra, ki govori tudi italijansko se bo tudi ta sicer ne? ljuba zapreka prenesla. Sicer se pa menda tudi sam g. zdravnik na vso moe prizadeva, da se priuei sloven* ščine. Ko to pišemo je v bolnici žc 8 bolnikov. Prostora je za 20 oseb. Po informaciji od strani bolnikov je vse vodstvo in oskrbovanie ves vzorno. Strežbo bolnikov in sploh vse gospodarstvo vodijo eč. sestre usmiljenke po izjavi bolnikov mi* ravnost vzorno. Mrana jc prav do* bra in zadostna. Snaga v vseh rečeh najnatančnejša. Sploh je vse ureje* no, da iiživajo bolniki vso udob* nost. Dnevna oskrba stane 14 lir. Vsi Idrijcani in okolieani iz srea žclimo, da bi nova bolnica najlepše procvitala. Književnost in umetnost. »Nova Talija«. Ravnokar so izšli v zalogi »Na* rodne knjigarne« v Gorici trije no* vi zvezki »Nove Tali je« St. 4, 5, 6. Cena zvezkom St. 4 lir 4; št. 5 lir 3; št. 6 lir 3. Dobe se pri založništvu in drugih slovenskih knjigarnah. »Nova Talija« St. 4 priobčuje ko* medijo v 4. dejanjih s petjem »Div* ji in nedeljski lovci«, izpod peresa znanega pisatelja in humorista Sta* rovaškega. — »Nova Talija« St. 5 vsebuje enodejanko »Prijatelj resil si mi življenje«, katero je po L. Si* monsu priredil Karlo B. — »Nova Talija« St. 6 vsebuje rusko šalo »Snubae«, spisal A. Čehov. Ni tre* ba, da šc poscbej omenjamo vsebi* no tega dela. H. Rider Haggard »Jutranja zvezda«. Iz angleščine prevel P. M. Černi* goj. Ljudska knjižnica 21. zvezek. Ljubljana 1925. Cena broš. Din 30, vezano Din 40. Rider Haggard je vsemu kulturnemu svetu prav do* bro znano ime, ki ima v lepi umet* ! nosti dober glas in častno mcsto. { Najbolj znano pisatelievo delo je I »Dekle z biseri«. »Jutrania zvezda« I je napeto pisan roman iz egiptov* i ske zgodovine, ki ga bare bralec od prve do zadnje strani z enakim zanimanjem, ki nikjer ne popusti. Usoda glavnega junaka Ramesa, ki je tip vitcžkcga junaka*voiaka in prelepe Tue je opisana v markant* nih potezah in realistično zgodo- ! vinsko*verno. Asti je žena velike* i ga obzorja in ne male odločnosti, j opisana z vsemi simpatienimi svoj* stvi. Na stare rovarje nas spominja zlobni in zahrbtni Abi, ki iz easti? lakomiiosti in vladohlepnosti viso* ko zraste zato, da je njegov padec tern občutnejši. Snov celo«[a roma* rid je povzeta iz egipčanske zgodo* vine, doba ie orisana natančno po zgodovinskih virih. SOCIALNI VESTNIK. Vprašanje sindakatov. Vsi nasi obrtniki, trgovci, kr& murji, zadruge itd. prejemajo v zvdnjih dneh od dveh sindnkulnih orgtmi'/A\cij v Gorici pozive, dn nuj se vpišejo v sindukulne federncije. Trgovci, obrtniki, krčmavji, kom sumne yuidruge prejemajo in poziv od irtfovskegu udruženja (Federal zione fascista dei commercianti del Goriziano, ki ji načeiuje g. Gino Morassi), dočim prejemajo večja in manjša induslrijska podjetja pozU ve od industrijskega udru/.enja (Ve- dern/.ione [uscista degli indusiriaii del Goriziano, ki ji načeluje gosp. Ribi.) Obe udruženji imatn svoj ses dež v Gorici. Mnogo vprasanj prejema ured? nikivo našega lisla, mno\\i se obra- čajo na našo politično organizacijo, kaj to pomeni in kaj jim je storili? Za enkrat podajemo o tern vpnn šanju sole pojasnlo: Vsa dosedanja prisilna trgovska in obrtna udruža nja se po kr. odloku od 2. julija /926 St. 1132 razpuščajo. Na njiho* vn mesta stopujo sindakr.ti, ki bodo priznani po vladi po določbrth kr. odloka od 3. aprila 1926 St. 563 in tostviu-nega praviinika od 1. julija 1926 St. 1130. V smishi navedenega zakona in praviinika ni nihče prisiljen prisiot piti k sindakatcm, če tudi bodo priznani po vladi. Vsakdo pa, ki pripadu po svojem poklicu in vsako podjetje, ki pripada po svoji ->ospo; darski stroki v en ali drugi sindakat, bo moral plačati določeni prispevek za pristojni sindakat, akoravno bi ne bil vpisan v sindakct, ki ga bo vlada priznala. Ali naj se nusi Ijm dje vpisujejo v gori dve imenovani udruženji (Federaciji)? Mislimo, da je vprašanje sindu* kutov danes še nejasno, pričakovati je v tern vprašanju še važnih na- vodil in okrožnic od ministerstva za korporaeije, ki je bilo na novo ustonovljeno za vodstvo sindaka* tov. Zato tudi ne gori, da bi se mo? rali nasi ljudje v naglici odločiti. Naše časopisje bo o tem vprasa- nju še veliko pisalo, ko bo predmei janen. Boj plesu. V »Goriški Strazi« smo stalno vo? d'üi borbo proti plesom, ki razjeda* jo gospodavsko in moralno posebno naso goriško okolico in Brda. Ples? na bolezen se je v zadnjih letih pre? jela tudi Krasa in naše Vipavskc. Boj proti plesu je težak in skoro nemogoč, če ga ne podpira tudi oblastvo. Krivda na plesih ne za* dene toliko lahkomišljene mladine kot bvezvesinih krčmarjev, ki izko* riiičajo lahkomišljenost mladega sveta. Faki krčmarji konljejo go- ¦ spodarski in moralni grob naši mla? : cf/ni in vsej nasi dezeli. I Razveselila nas je vest, da se je ; goriška podprefektura odločihi , krepko prepovedati plese v naši deželi. Zahvata in cast gre za ta UKrep goriskemu g. komendatorju podprefektu Scoitijii. Nase Ijud* stvö in naša mladina st a mu in mu bosta vedno za to nje^ovo delo hva; ležna; hvaležna mu bo tudi vlada in drzava. Zelimo samo. da bi g. podprefekt vztrajul na svojem za* ' početem boju proti plesom. Iz širokega sveta. Nov papeški prestol. 1/ Valikana 'toroeajo ,da so i/* delali načrt za nov prestol. Ta bo manjši kot dosedanji in brez pom* poznih okraskov. Elegantna žeparica. Te dni so pariški detektivi zgra* bili elegantno damo, vso v briljan* tih ravno ko k1 hotela v neki raz* košni trgovini izmakniti par dra* gocenih rokavic. Na polieiji je mo* derna tatica povedala, da je Ame* rikanka in hei uglednega uradnika iz iN'ew Yorka. Mesto brez policajev. Na angleškem otoku Wightu je lnajhno mestece sv. Helena s 5000 prebivalci. Ti ljudje so take dobri* eine, in tako složno žive, da so že pred 30 leti opustili polieijo in orožništvo. Se pred pol stoletja, tako trdijo očanci v zapcčkih, pa ni bilo tako rajsko. Ta otok je bil ta* krat središee morskih tihotapeev. Seve, da se ob tej priliki mlajšemu rodu kar las je ježijo. »Čudotvorec« Rasputin. V zadnjih letih ruskc.'a carstva je igral prvo vlogo na dvoru menih Rasputin, ki sta ga ljudstvo in praz* noverni dvor smatrala za božjega glasnika. Njegovi nasprotniki so se ga pa na vsak način hoieli iznebiü. Zato so dali Rasputinu ob neki pri* liki piti v sladkern vinu pomcšanega ciankalija. To je eden najhujših strupov. Vendar je Rasputin spil kar tri kozarce in mu ni bilo nie. Glas o tem »eudcžu« se je blisko* vito razširil po Rusiji. Te dni pa je neki francoski zdravnik znanstveno . dokazal, da se ciankalijev učinek i vniči z grozdnim sladkorjem. j Vbrizgal je živalim pod kožo naj- j prcj gvozdnega sladkorja in potem j ciankalija ter se je ])repričal o tem. Tako je torej mogoče, da ciankalij ni umoril Rasputina, ker so mu za* TOtniki že sami dali protistrupa v sladkem vinu. Tako se je »čudež^ razkrinkal. Jugoslovanski prostozidarji. V Jugoslaviji zaznamujejo počet* ke framiisonstva s prihodom Fran* eozov na Balkan. Vendar se ined Slovenci niso mogle lože vzdržati. Bolj so sc raz vile med Hrvati in Srbi. Po ujedinjenju so se vse lože združilc v veliko ložo »Jugoslavija« pod predsedstvom miljonarja in beograjskega tovarnarja Jurija Weiferta. Velika loža ima včlanje* nih 18 lož. 6 jih je v Beogradu, 3 v Zagrebu, v Ljubljani je tudi menda ena. V njej so baje včlanjeni ne* kateri veljaki samostojnc demo* kratske stranke. Lepi zaslužki. Pravijo, da umetnost ne nesc. Vsaka ne, kinematografska pač. Presodite. Harold Lloyd ie lani za* služil vsak teden po 30.000 dolar* jev. Znani komieni filmski igralec Charlie Chaplin je z enim samim filmom zaslužil 1 miljon in en eetrt dolarjev. Tretja »zvezda« Gloria Swanson zasluži tedensko »komaj« 100.000 dolarjev. Ali hočcte zdaj, da naštcjemo zaslužke idrijskcga rudarja, ki trdo gara po osem ur na dan, ali pa dohodke vinsketja pridelka našega Vipavca ali Brica? »OORISKA STRA2A« Stran 5. Prvi ponarejevalec. Ponarejevalci bankovcev so se razmeroma zgodaj lotili svojega posla. Prvi, ki ga pozna zgodovina kot ponarejevalca bankovcev je ne* \ ki Anglež William Vaughan. Prvi | bankovcc je ponarcdil 1. 1758. Pa j ne vsled potrebe ali revščine, mar* več iz »hohštaplerije«, da bi svoji ljubici dokazal, kako bogat ie. Draga gizdavost. Pravijo, da eleganten Fruncoz potrati tri leta svojega življenja sa* mo, da se vadi komplimentov in etikete. Ženska pa porabi prav to* liko easa (morda še kai več), da ogleduje syojo lepoto ali grdoto v zrcalu. Pobožnost prvega petka v cerkvi Sv. Ivana v Gorici bo knkor po nnvadi. V petek, dne 6. avgusta ob 5. uri zjutraj sv. maša z nagovorom in zadostilnim sv. ob? ha j Horn. Zvečer ob 8. uri pa govor za moške, litanije presv. Srca Jezin sovega z bkigoslovom. Pridite v obilnem stevilu. — Vodstvo apo: stolstva molitve. Listnica Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti v Gorici. 1. Franc. A., Bilje 213: Ponovno smo posredovali v Vaši vojnood* škodninski zadevi pri finančni in? tendenci v Trstu. Ob priliki zglasite sc v tajništvu, da Vam pojasnimo stanje Vaše zadeve. 2. Komuvli Anton, Pevma: Taj« ništvo je osebno posredovalo pri si? naneni intedanci v Trstu. Zagoto* vili so nas, da bo zadeva za Vas ugodno rešena. Zahtevali bodo od orožnikov nasprotno izjavo. 3. Klemenčič Anton, Slap s Roče: Osebno smo posredovali pri si; nancni intendanci v Trstu zaradi Vaše vojnoodškodninske likvidaci* je. V aktih nismo mogli dobiti do* pisa županstva. Ko imate v Gorici drugo opravilo, zglasite se tudi v tajništvu. 4. Kl. A. Bovec: Vaša osebna voj* na odškodnina Vam je bila likvi* dirana skupno pod St. 178131 dne 7. junija 1926. 5. Hvalič Jož. roj. Komel, Loke: Posredovali smo v Vaši vojnood* škodninski zadevi pri fin. inten? danci v Trstu. Goriški finančni od* delek ni še odposlal v Trst aktov, ki se tičejo Vaše stavbinske vojnc od* škodnine. Zato bo treba podrezati pri financi v Gorici. 6. Šuligoj Ivan, Kal 84 95: Taj* ništvo je osebno posredovalo v Va* ši vojnoodškodninski zadevi pri fin. intendanci v Trstu. Ob priliki zgla* site se v tajništvu. 7. Cotič Franc, Vrtojba 342: Zgla* site se ob priliki zaradi Vase po* pojninske zadeve v tajništvu. 8. Paduan Karolina vd. Hvala, Gorica Via Vaccardi: Tudi Vi zglasite se v tajništvu. Tajništvo. Iz porotne dvorane. Že od prejsnjcga pondeljka se vrši pred tukajšnjo poroto obrav* nava proti Antonu Lušickemu, ki je kakor znano prcd prilično tremi leti vstrelil v Avčah gospo Gabri* jelo Gorjup, nevarno ranil njeno mater gospo Gabrijelčič in lastno žcno tcr koneno pognal sam sebi krogljo v glavo in se težko poško* doval. Krvavi zloein, ki je svoje* časno prctresel celo deželo, vzbuja tudi sedaj, ko je v razpravi pred po* rotniki, splošno zanimanic. Porot* na dvorana je pri vsaki razpravi polna razliencga občinstva in tudi časopisje prinaša polne stolpcc o groznem dejanju in poteku obrav* nave. Pretekli teden jc bila zasliša* na dolga vrsta prič, zadnji ponde* ljek in torck sta bila pa določcna za govorc državnega pravdnika in branitelja ter pravorek porotnikov. Ker so se pa ti govori zelo razteg* nili, branitelj Lušicky*jcv jc govoril nad deset ur — bo obravnava, ka* kor se predvideva končana še le danes v sredo zvečer. Državni prav* dnik zahtcva obsodbo radi namera* vancga ubojstva, branitelj pa sku* ša rešiti svojega nevarnega varo* vanca s tern da dokazuje, da ni pri čisti pameti ter da je zagrešil grozni čin v popolni duševni nczavesti. O koncu obravnave bomo poročali prihodnjič. Ker so se vrnešali v pro* ccs tudi politični momenti in je-pri* šlo v razpravo tudi Lušicky*jcvo politično prepričanie, postaia izid še bolj zanJmiv. GOSPODARSTVO. Po vremenskih nezgodah oškodovanitn! Tajništvo Kmečke^delavske zve* ze so poškodovanci iz Deskel, Šem? pusü in drugih krajev zaprosili, da bi posredovalo pri oblastvih za podporo vsled škode, ki jo je pot vzročila poslednju povodenj. Tajs ništvo je tudi posredovalo, kakor je bilo naprošeno. Vendar ni nava* de, ne zakona, ki bi v takih slučajih določeval podporo poškodovancem. Poškodovancem, ki so vsled pot vodnji pretrpeli občutne škode, je mogoče pomagati samo z odpisom davkov. Zato svetujemo občutno priza; detim poškodovancem, da vložijo potom županstva ali pa potom taj* ništva K. D. Z. prošnje za odpis davkov na pristojno oblastvo. Potreben je enotcn seznam vseh poskodovancev: Ime, priimek, oče* tovsivo, občina in hišna številka. Pri vsakem poškodovancu naj bo navedena tudi škoda, ki naj bo resnično in ne pretirano ocenjena. „Ljubljana v jeseni." (Od 4.—13. septembra 1926., Našo bclo in ponosno Ljubljana, gosodarsko in kulturno sreclišee Slovenije diči njen velesejem. Usta* nova Ljubljanskcga velesejma ni poklicana samo da pospešuje raz* voj industrije, obrti in trgovine, marveč so njeni cilji dalekosež* nejši. Važna točka njencga progra* ma je pospeševanje našega kme* tijstva. Saj se velik del našega pre* bivalstva živi od obdclovanja rodne grude in naši največji ter najpo* membncjši intelektualci so poveči* ni kmečki sinovi. Program ljubljankskcga velesej* ma pa s tern še ni izčrpan. Ta, za Slovenijo velepomembna inštitucija stremi za tern, da med nami poživi razumevanjc in ljubczen do priro* de, športa, tehničnih iznajdb in umetnosti. Del svojega načrta izve* de vclcsejmska uprava s svojo le* tošnjo Pokrajinsko razstavo »Ljub* ljana v jeseni«. Razstava bo prirejena na prosto* ru velcscjma in sicer se bodo upo* rabili vsi veliki paviljoni, v katerih bodo posamczne razstave tvorilc celoto zase. V paviljonu »E« bo nameščcna Kmetijska razstava, ki obscga: 1. Strokovno poučni oddelek, kjer bodo zastopane vse stroke kmetijstva ter kmetijsko književ* noRt. 2. Mlekarstvo. Tu bodo razstav* ljeni mlekarski izdclki, surovo ma« slo in sir. Mlckarsko orodje in stroji. 3. Kmetijski stroji in orodje. 4š Buteljska vina iz slovečih slo* vcnskih goric, nova in stara od 1. 1917 naprej ter šampanjec. 5. Dne 5. septembra se bo vršila na sejmišču razstava plemenskih konj. Zastopani bodo najlepši žrebci, ko* bile in žrebeti, zaskočene kobile in 2 do 3 letne žrebice. Za najboljše predmete in živali so določene štcvilne denarne nagra* de, diplome in priznanja. Kmetijsko razstavo organizira poseben odbor v zvezi s Kmetijsko družbo. Paviljon »F«: Automobili in Ra* dio * aparati. Razstava ima namen nazorno prcdočiti intcrcsentom naj* modernejše tipe automobilov in ra* dio aparatov. Paviljon »G« obsega poljedelske stroje in orodje, mlekarske stroje, vinarsko, čebelarsko in mlekarsko orodje. V paviljonu »11« bo nameščena industrija in sicer: tekstilna, kon* fekcija usnja. kemična industrija, kolarstvo, sedlarstvo itd. Paviljon »J« bo obsegal naše Umetno vrtnarstvo. V paviljonu »K« bo Umetniška razstava ki se pripravlja z veščim sodclovanjem ekspertov umetni* kov, odnosno z umctniškim odbo* rom. Po dolgem času bo dana ori* lika združiti v nadvse zanimivi re* viji novejša dela skoro vseh sloven* skih umetnikov. Javnost se bo za* mo"la seznaniti z vsemi smernica* mi in strujami v umctniškem ust* varjanju Slovenccv zadnjih let. Paviljon »L«: obsežna in preurc* jena Higijenska razstava ki je raz* deljena v oddelke, ki so urejeni po strekah odnosno panogah medici* ne. Ker je namen razstave pred* vsem propaganden in poučcn, je za* stopana v glavnem profilaktična veja medicine. Dne 8. in 9. sept. se bo vršila Mednarodna razstava psov vseh pa* sem pod pokroviteljstvom Nj. V. kralja. Ugodnosti obiskovalcem: S per* manentno legitimaeijo, ki se dobi za Din. 30 v vseh večjih denarnih zavodih, prometnih drurtvih, pri tr* govskih in kmctijskih organizaeijah v celi državi. sc zamore u^orr.biti ugodnost polovične vožnie na vseh osebnih in brzovlakih. Pri odhodu v Ljubljano kupite celo vozno kar* to, ki Vas upravičuje do brezplač* nega potovanja nazaj. Legitimaci* ja upravičuje do poljubnega več* kratnega brezplačnega vstopa na razstavišče. Dncvna vstopnica, ki velja za cn* kratni obisk, stane Din. 10 se dobi pri velesejmskih blagajnah. Znižana vizumska taksa, znatno znižane žel. tarife v Italiji, Avstriji, Č. S. R. in Madjarski. Valuta. Dne 3 avgusta si dobil : zü 100 franc, frankov 81 — do 82— Lir za 100 belg. frankov 82.— do 83. Lir za 100 švic. frankov 595- do 600.— Lir za 100 če*.-slov. krön 91.— do 92.— Lii za 100 dinarjev 54 50 do 55.— L-ir za 1 sterling 149 30 do 150 50 Li« za 1 dolar 30 75 do 31,— Lir Novci po 20 frankov 116 - do 121 — Lir za 100 avst. krön 0.0430 do 0.0440 Lir Darovi za sklad »Goriške Straže.« Gg.: Širca Alojzij, Šturije 6 lir; Gorica, prva zbirka 1000 lir; N. N. Kozaršče 5 lir; Kavčič Josip, Polju-- binj 4 lire; Žbogar Valentin, Lom 1 liro; Lojk Margarita, empas 2 li* ri; Marušič Anton, Lokvica 5 lir; Koršič Ivan, Gorenjepolje 10 lir; Žtokelj Vinko, Vel. Žablje 5 lir; N. N. Solkan 5 lir; Mihelj Filip, Ri* henberg 5 lir; Jerič France, Kobje* glava 5 lir: Podbcršček Mari ja. Imenje 2 liri; Jug Josip, Solkan 8 lir; Skolarjs Josip, Vipolže 2 liri; N. N. Anhovo 2 liri; Cvejn Franc 60 stot.; N. N. Števerjan 3 lire; N. N. Kozana 2 liri; Nekdo iz Stoma* ža, ker »Straža« večkrat ne pride 5 lir; Č. R. 3 lire; Š. B. 2 liri 20 stot.; S. B. 1 liro; A. B. 1 liro; J. B. 1 liro; V. B. 1 liro; B. F. 40 stot.: M. B. 40 stot.; N. N. iz Štomaža 10 lir: Ma* tevz Pirih, Dol*Kal 5 lir; Arkadij Pirih, Dol*Dal 1 liro; Marija Pirih, Dol*Kal 1 liro; Štefanija Piriht Dol* Kai 1 liro; Anton Škrt, Dol*Kal 5 lir; Marija Škrt Dol*Kal 1 liro: Štefan Lipičar, Dol*KaI 4 lire; Aloj* zij Lipičar, Dol*Kal 5 lir; Frančiška 1 ipičar, Dol^Kal 1 liro; Štefanija Li* pičar, Dol*Kal 2 liri; Franc Suligoj, DoLKal 3 lire; Stefan Bratuž, Kal 5 lir; Neimenovani, Kai 1 liro; Hva* la Valentin, Kai 1 liro; Luka Pirih, Kai 1 liro; Neimenovani, Kai 1 liro; Amalija Leban, Kai 2 liri; Skala Stefan, Kai 10 lir; Kovačie Jakob, Cvetrož 5 lir; Ivan Pisk, Vel Dol 2 liri; Leupušček Ivan, Leupa 3 lire; 16 naročnikov iz Kamnega pri Ko^ baridu 25 lir; Cvejn Franc, zupnik 12 lir; Tolminski »Navadni človek« 50 lir; Okorn Martin, Novaki 1 li* ro; Fr. Pcternelj, Krnicc 3 lire; Ma* tevž Podobnik, Laze 4 lire; Marija Rojc, Novaki 5 lir; Marijanca Mle* kar, Novaki 5 lir: Fr. Krapež, No* vaki 5 lir; N. N. Vipolže 5 lir; Nei* menovani, Kozana 4 lire; Neime* novani, Smast 5 lir: Vesela družba v Štanjclu 5 lir; Nepoznani, Plisko* vica 5 lir; Vidmar Dominik, Gra* tlišče 3 lire; Neimenovani, Gorica 5 lir; Kmečka posojilnica, Črniče 50 lir; Člani, zbrani na občnem zboru 24 lir; Alojzij Velušček, Ny* me gen Ilolandija; 2.50 holandskih goldinarjev. — Zadnji izkaz: 2438 iir 25 stot., današnii: 1355.60 in 2.50 hol. gold., skupaj: 3793 lir 85 stot. ter 2.50 hol. gold. — Bog povrni! Poxdrawi fantaw-vojakov. Stari slovenski fantje*voiaki od drugega topniskcga polka v Mode* ni, ki bodo kmalu prišli domov, po* šiljajo vsem v domačiio svoie zad* nje pozdrave. Kajna Franc, Zalog pri Postojni; Gombač Franc, Naklo; Matelič Lu* dovik, Livek; Brelih Franc. Reka; Uršič Josip, Opatija; Marega Fr., Gorica; Mahorčič Josip, Naklo; Marcola Anton, Breginj; Čuk Josip, Idrija; Kovačič Vinko. Ostrožno brdo; Kovačič Gabriiel, Rakovec; Mislej Ivan, Št. Vid pri Vipavi; Ko* riš Henrik, Gorenic; Kocman Jo*= sip, Zgonik; Mahnič Rudolf, Gore* nje; Milie Alojzij, Skopo; Mažič Ludovik, Povir; Žeh Andrei, Vrc* mc; Škamperlc Ivan, Dolcnja vas; Volk Josip. Čcrniče; Gomišček An* gel, Podgora; Marac Oskar. Vrtoj* ba; Draščck Ferdinand. Bodrež; Mažič Ludovik, Goren ie; Periz Jo* sip, Brcstovica; Legiša Josip, Ina* mo Josip, Place; Leban Andrej, Stanovišče; Debenjak Mirko, Ka* nal; Gee Alojzij, Tomaževca; Med* ved AndrcJ, Koludrovica. * * * Slovenski fantjc šeste sanitetne stotnijc v Firencah pošiljajo pri* srčne pozdrave svojim staršem, bratom, scstram tcr fantom in de* kletom članom nasih prosvetnih društev, posebno pa cenjeni* »Gori* ški Straži«, ki nam prinaša redno novice iz nam dragc domovine. Virgilij Bratina, Stomaž na Vi* pavskem; Gruntar Henrik, Sedlo pri Kobaridu; Grošclj Justin, Se* brclje; Kos Franc, Griže pri Vrab* čah; Rosič Rudi, Logje pri Kobari* du, deseti brat; Lukovec Anton, Rodik pri Kozani; Gcc Andrej, Ponikve, Kras; Klunj Josip, Istra; Marušič Karlo, Lokvica na Krasu. Pozdravi slovenskih železničarjev. Slovenski žclczničarii pošiljajo iz Ankone topic pozdrave svojim dragim ženkam, otročičem. star* šem, bratom, sestram in vsem brav* ccm »Goriške Straže« in iim kličc* jo svoj »Bog živi!« — Bizjak An* ton, Kamnjc; Bizjak Franc, Podbr* do; Figelj Karol, Solkan; Jamšck Andrei, Vipava; Kozmina Rudolf, Sempolaj: Medcot Franc. Gorica; Kenda, Hudajužna; Nanut Anton, Nanut Alojzij, Paulin Anton, Ta* baj Jožef, vsi iz Štandreža: Stojko* vič Jožef, Orlek; rl\iučar Jo/.ef, Du* tovlje; Torkar Ivan, St. Peter na Krasu; Ustar Franc. Trst: Berce Jožef, Dornberg; Sulič Andrej, Pr* vačina. Stran 6. .OORISKA STRA2A« Pismo iz tujine. Holandija, 4. 7. 1926. »Draga nam Straža«! Ti si cdina, ki nam nosiš v te tuje kraje vesti z naših rodnih tal. Ka* kor čitamo v tvojih vrsticah, se do- bro napreduje na krščansko kultur* nem polju; le tako naprej do pra* vega cilja. A le to nam je težko, da se nc more vstvariti mir mcd Slo* venci v Italiji. Večkrat beremo, da se nekatcri ošabni ^ospodje nečejo ukloniti skupni pravični rcči. Upa* mo, da bo prišlo do složnega dela, da bo ljudstvo dobilo zopet po<*u* ma. Zavedni Slovenec v Holandiji. Darovi. Za »Slovensko sirotišče«» P. n. županstvo Sv. Lucija letni prispe* vek 200 L; č. g. Viktor Kos, kurat v Logu 15 L. — Srčna hvala! Za Alojzijevišče: G. Stefan Ska* la, Kal 10 L. Srčna hvala! Listnica uredništva. J. F., Livek: Hvaležni sino za po* jasnila. Dopis sam jc pa prišel pre? pozno. Dopisniku iz Fojane: Ker je do? pis brez podpisa. ga ne priobčimo. Če je odbor pisal, bi moral biti vsaj društveni pečat pritisnjen. A. M.t Livek: Zadeva, o kateri v glavnem razpravljate, bi s priobčit? vijo vzbudila samo medsebojna nasprotstva, zato sc nam objava ne zdi umcstna. K. R., Kanal: Naznanilo koncer? ta smo dobili za zadnjo številko j prepozno. Toliko v pojasnilo, da ne bo nesporazumljenj. O. 5. iz Ponikvi na Krasu: Prav imate, če okrcate domišliavost ne= katerih deklet, ako zaslužijo, v list pa take vaške nerodnosti ne spada« jo. Oglasite se s čim drugim. Z žalostjo v srcih naznanjamo, da se je preselila danes od nas med družbo angeljčkov naša ljuba hčerka in sestrica Andica. Vtpava. dne 1. avgusta 1926. Družina dr. Poberajeva. Izjava.*) Podpisana Adrijana Moren r. Co* solo javno preklicujem vse obrcko* vanje napram dobrdobskcmu ob* činskemu načclniku gospodu Josi- pu Zuzčeku in izjavljam, da so vsa sumničenja brez podlage. Da se mirnim potom poravnamo, darujcm 20 lir za ubožno konßre* gacijo v Doberdobu. Tržič, 31. julija 1926. Adrijana Moren, Tržič, (S. Polo) 20. Kmečka posojilnica v Borjani bo imela OBCNI ZBOR dne 8. avgusta po blagoslovu v župnišču. *) Za člankc pod tern luislovum odnovarja uredništvo samo v toliiko, kolikor zahteva zakoin. ZAHVALA. Ker mi je bila odškodnina za po* gorelo hišo pravieno in hitro izpla* čana, si štejem v dolžnost, da se za to tern potom najiskreneje zahva* lim zavarovalni družbi »La Fon* diaria«, glavnemu zastopu v Gorici posebno g. ravnatelju Brczigarju in tuk. krajevnemu zastopniku g. Fr. Pirihu. — Pošteno zavarovalnico »La Fondiaria« vsled tega lahko vsakomur priporoeam. V Lokovcu, dne 30. julija 1926. PavšiČ Ivan, Lokovec St. 116. VABILO k REDNEMU OBČNEMU ZBORÜ »Ljudske posojilnice v Dornbergu, vpisane zadruge z neomejenim jamstvom«, ki se bo vršil 15. avg. 1926. ob 101/!' uri predpoldne v last* I ni dvorani v Dornbcrgu, s sledečim dncvnim redom: 1. Poročilo načclstva in nadzorstva. 2. Odobrenje raeunskega zaključ* ka za leto 1925. 3. Slučajnosti. V slučaju nezadostne udele/bc se bo vršil občni zbor pol lire po< zneje z istim dnevnim redom in v istih prostorih, ne oziraje sc na šte* vilo prisotnih članov. Načelstvo. NAZNANILO O DRAŽBL Dne 10. avgusta 1926. ob 9. uri se bo vršila na tolminski preturi dražbo stanovanjske hiše, mizarsko? obrtnega poslopja skupno s stroji, parcela 216/2, vložek 463 d. o. Tol* min v približni vrcdnosti 36.000 lir ter opravc za eno lavsko sobo v približni vrednosti 1.200 lir, tvore* čih stečajno maso g. Ivana Čcrva, mizarskega mojstra v Tolminu. Odvetnik Viktor Devetak, steeajni upravitelj, Tolmin. Ljudska posojilnica v Mirnu bo imcla svoj REDNI OBCNI ZBOR dne 22. avgusta t. 1. ob 10. uri pred? poldnc v svoji pisarni s sledeeim dncvnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računa za lcto 1925. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. K obilni vdelcžbi vabi odbor. VABILO OBČNEMU ZBORU Kmečke posojilnice v števerjanu, ki sc bo vršil dne 8. avg. 1926. v Dvoru ob 10. uri dopoldne s slede* čim dnevnim redom: 1. Poročilo načclstva in nadzor- stva. 2. Odobritev raeunskega zaključ* ka za lcto 1925. 3. Volitev naeelstva in nadzor* stva. 4. Slučajnosti. V sluča ju nesklepčnosti se bo vr* šil obeni zbor pol lire pozneje z istim dnevnim redom. Odbor. UGODNA PRILIKA! V zalogi imam nekaj posnemal= nikov znarnenitih tvrdke Lanz in Vega. Te posnemalnike ki so pri? kladni za manjše in večje posest« nike, oddam do 15. t. m. še po sta« rih cenah, čeravno je tvrdka Lanz zvišala cene za celih 30%. — Just Ušaj (»Vinoagraria«) Gorica, — Piazza Vittoria (Travnik) 4. Gospodarsko poslopje z zcmlji* ščem 2]/2 njive, zraven hiše je na prodaj. Po jasnila daje lastnik Mer molja Ivan, Selo 56, Črniče. Mladi psi, dobri čuvaji se dobe. Več pove upravništvo. Kupujem semena: rudečega ra^ diča in luščeno seme od akacije. Just Ušaj, Gorica. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnle: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 18. 8. 1926. »Conte Rosso« 3. 9. 1926. iz Genove v Njujork v 9. dneh, v Južno Ameriko: »Conte Verde« 20. 8. 1926. »Principessa Maria« 27. 8. 1926. »Principessa Giovanna« 17. 9. 1926. Iz Genove v Buenos Ayres v 13V^ oziroma v 19 dneh. v Avstralijo: »Regina d'Italia« 30. 9. 1926. Inrormacije daje in sprejerna pre;.- ¦ laročila na vozne listke zastopnik F. Rosich. Oortcß Via Contavallc si. • MlOlfE liÖLb Bcupujem Pasti in poduk na vprašanja W. WINDSPACH GORICA, VIA CARDUCCB 6 POZOR! Resna trgovina z mr* tvaškimi predmeti se priporoča občinstvu. Izbera velika in izklju* čena konkurenca. Pavšič Terezija, Gorica, Kastei j 37 pod oboki. Za loga v prvem nadstropju. SANTE BUSOLINI Uprava: Via Caprin 5 Telefon st. 314. Naznanjam slav. občinstvu, da smo obnovili prve dni juniia stare in priznane apnenice v Solkanu. Istotam se nahajajo tudi kamnolo^ mi. Apno je prvovrstno in boljse od drugih ter vsak čas na razpola* go. — Ccne zelo ugodne. Rontgenologicni zayod za zdravljenje in diagnostiko primarija B«. IQE FIGHi B GORICI, CORSO WITT. EM. III. St. « SPRE3EMA OD 9 - 1SIH 2 -» Zdravniti za zobe in usta Dr. L03Z KRfllBHER sprejema vse dni v tednu v Gorici, na Travniku St. 20 ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskerau vrtu. Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - « (hii^ Oentr. Posiv],) y?!kn zslsp čAga platna iz mm touarneRetj?nc!wi2Raymann,vsabo- vrstnn bis^ 23 pnrodpnee Mw M n\M izblra rmbm in lm\\m stfci Blago solidno! Cene ^i^eresel Telefon šteu. IB Usfanovljenn !. 1889 Fošfni Ceh. 10.533 MESTKfl HRflHlLHICfl L3UBL3ÜMSHJI (GRADSKA ŠTEDIONICA) Stanje vlolenega I I I T R I fAIVJA Stanje vloženega denarja nad 200 1-'tJ ^ *-* i-'J ** A ^ xTL denarja nad 800 mHIJcnc dinars pREgERN0 yA UL,CA m.Hjonov knoa - - sprejema vloge na hranilne knjlžnlce kakor tudl na tekočl račun, in sicer protl naj- ugodnc-jäemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proU dogovorjeni od- povedi v tekočem računu najvJšje mogoCe obrestl. fjamstvo za vse vloge in obrestl, tndl tekočega računa, je večje ^fe kot kjerkoll drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranllnične- ^M ga premoženja še mesto Ljubljana z vsein premoženjcm ter ^m davčno močjo. Uprav rad! lega nalagajo pri njej sodišča denar W nedoletnih, župnijski uradl cerkveni in obClne občlnski denar. W • Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke naj- ^ več v naši hranilnici, ker je tu popolnoma VAREN. W Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. PQDRöZfCiQA Ljubljanshe hreditne bonhe i Sorici Corso Verdi „Trgro^rskl I>om" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka d2%,0Q0M)Q Cßlltrfllfl yilBySflfl Din.Rlo'oCO.miO Podružnice : Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Logatec. Vloge na knjižice po 4 % Vloge w tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valui, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najiigodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.