— 275 — Novičar iz slavenskih krajev. Iz Zagreba. Slavni gosp. Ivan Kukuljevič je došel pretekli teden iz Dunaja, kjer je po dovoljenja vis. minieterstva deržavni arkiv za zgodovino jugo-sla-vensko preiskoval. Iz Kopra 22. augusta. Pred nekimi dnevi je bil tukaj gosp. Fr. Kurelac, c. k. učitelj serbsko-ilirskega jezika na gimnazji v Reki; učeni mož, kterega lepa, vabivna in prav očaravna zgovornost daja duh in živost vsaki družbi, u ktero pride. Imel je sabo slavnoznani govor „o prerodu jugo-slavjanskega knjižestva", ki ga je zložil na koncu letošnjega šolskega leta u Reki, ter je bil podal znancom tukaj, od kterih je vedel, da jim ne bo neprijeten. Bil je tudi v tukajšnjem gimnazji, kjer je vpričo nekterih učiteljev svoje mnenje objavil, da med druzimi nauki bi bilo na tem učilišču tudi razlaganje slavjanske slovnice velika potreba, ako se pomisli, da ne uradnik, ne duhovnik se ne moreta razumeti z Istri-janom na kmetih in po celem tem polotoku, razun nekterih krajev na brežju, ako se nista poprej njegovega jezika naučila. Al bob je v steno metal! — Ko je pa bil gosp. Kurelac po kratki pomudi Koper zapustil, se je slišalo, da je bil tukaj zatožen kot nevaren panslavist (!) , kot razširitelj zapeljivih pisem (!!) Nasledek te zatožbe bi bilo gotovo dolgo preiskovanje bilo, ako bi se bili oglasili resnicoljubi možje, ki so resno spričali, da je tista ovada krivična. Pomenljivo pa je na tem še posebno to, da tisto okrivičenje je nek izhajalo od nekega tukajšnjega gospoda, kterega priimek se konča tudi na — ac, tedaj od dobrega — sorojaka ! „Hvala Bogu!" pravi Daimatinec. Verdelski. Iz Gorice. Po odstopu korarja g. Ur d iča je stolni dekan g. Janez Mosetic za šolskega nadogleda v Goriški skofii izvoljen. A Iz Metlike. 19. dan t. m. smo imeli v tukajšnji mestni šoli veliko izpraševanje, pri kterem so si učenci in učenke z gosp. učenikom vred zadovoljnost vših poslušavcov pridobili. Začasnemu učeniku g. kaplanu Rabič-u, verlemu domoljubu, gre posebno hvala za to, da je tukajšnjo slovensko mladino po naročilu g« šolskega nadzornika Močnika vsih naukov, kolikor je bilo na poprejšnji podlagi le mogoče, v domačem jeziku učil. In tako je prav. ?5Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš" — je znan pregovor. Po tem modrem pregovoru tudi jaz nisim soper nemščino; ali po pameti je treba do nje stopati, tedaj otrok ne poprej siliti, da bi se česa po nemški učili, dokler po nemški ne razumevajo, to je, dokler se ne nauče nemške slovnice. Preden se pa slovenski otroci nemške slovnice lotijo, je treba, da znajo poprej slovnico svojega — maternega — jezika, drugači sebodomučili in mučili, bodo regij al i po žabje scer nemške besede, pa jih , ne razumeli, in se v treh letih komaj toliko naučili, [ kolikor bi se bili v enem. To je gosp. šolski nadzor-» nik Močnik dobro spoznal in učenikom malih šol moder 1 navod dal. Poštovani gospodje! ravnajte se radi po njem kmalo se bote koristi prepričali; vi stariši pa in drugi, ki imate kaj z učeniki zapovedovati, se jim pa na škodo ; otrokom svojim ne ustavljajte ! i Po Metliki in okoli Metlike je poprejšnjega 1 mesca živina jako bolehala in cepala. Bolezen je bila menda vrane ni prisad. Gospodinja neke hiše, ki je j meso bolne doklane krave jedla , je otekla in hudo zbolela. Te dni je prešla tisti hiši tretja krava od rok ; ne mara zato, ker niso po zadnji nesreči hleva izkidali, za-1 kaj drugod je živinska bolezen že potihnila. Ljudje pa l še zmirom jako bolehajo. V Metliški fari jih je zdaj , nad 2000 merzličnih. — Po veliki in dol^i suši smo dobili unidan, hvala Bogu, obilno pohlevnega dežja. Zemlja je dobro odvolgnila in ajda lepo izišla ; da bi le pozno vsejane kakošna nesreča ne zadela ! Rojstni dan presvitlega cesarja , ki se je zadnja leta posebno milostno na te revne kraje oziral, smo namesto 18. dan t. m. v nedeljo po tem praznično obhajali. Hvaležno se tod tudi vedno spominjajo našega skerbnega gosp. deželnega paglavarja Chorinskega , po čigar marljivosti je bilo veliko siromakov naših revnih krajev hudega glada obvarovanih. Terlje tukaj jako lepo kaže; vendar se tam pa tam na grozdji znana bolezin pokazuje. naj več na visocih brajdah, po zidu razpetih; — na družin, ktere lahko zrak od veih strani prepihljuje, in na niskih tertah tudi tod ne tak« zlo. Vendar boleha grozdje kje in kje tudi na nižini. Cešpelj , hrušek in jabelk bomo pa imeli, ako jih Bog obvarje , na prebitek. Grozdje in drugo imenovano sadje nam bo nadomestovalo pičli pridelk pšenice in reži. V več krajih je dajala kopa pšenice samo po pol kopleneka (mernika); rež je nekoliko primetala. Repe in zelia bode pa zavoljo silne suše pri nas jako malo. Še „Novicama z veseljem oznanjam, da so začeli Metličani in njihovi sosedje zdaj, ker vidijo velik dobiček v kratki dobi za malo truda, po malem murve za-sajati. Svest sim si, da se ne bojo nikdar kesali. Gospodu tehaotu Vovku pa gre zasluga in očitna hvala, da je nevtrudljivi začetnik murvo- in sviloreje v ti okolici , ktera bo kadaj še vse bolj spoznala veliko veliko korist tega pridelka. Iz Ljubljane. V notranjih Goricah poleg železnice na močirji bolehajo ljudje zlo za mer žlico, za ktero so tudi nekteri že naglo pomerli, ker je zlo hudobna. Al ni se temu čuditi, ako pomislimo grozno soparico, zraven pa pomanjkanje čiste hladne vode, verh tega tudi po nenavadni vročini prisiljeno sadje. Za tega voljo pritisne k merzlici tudi včasih driska in bljuvanje, in ker nekteri merliči po nagli smerti plavkasti postanejo, ji pravijo kmetje 55černa smer t", ker ne vedo, da černa smert je vse kaj druzega, njih bolezin pa je le huda merzlica, ktera bo prešla s spremenom nenavadnega vremena. — Predvčerajnem je umeri na Dunaji naš rojak, slavnoznani c. k. učenik živinozdravstva gosp. Anton Hayne. — 276 —