ČETNIK VII.
CELOVEC, SOBOTA, 12. JULIJ 1952
izvod 40 grošev, mesečna naročnina 2 šilinga
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
v. O. b.
r
JUTRI VSI V KOTMARO VES NA KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ LJUBLJANE
ŠTEV. 47 (507)
Nemški socialisti proti generalni pogodbi
^ bonnskem parlamentu je v sredo kancler Adenauer z daljšim govorom začel debato o r*tifikaciji nemške generalne pogodbe in pogodbe o evropski obrambni skupnosti. S sbastnimi besedami je zagovarjal predvsem tiste točke pogodbe, o katerih verjetno sam naibo]j ve, da nemškemu narodu niso v najejo korist. S tem v zvezi je tudi izjavil, da "Zapadu ni prisojati, da bi se odrekel svojim Pfavnim položajem, ki si jih je pridobil z brez-P°gojno nemško kapitulacijo, dokler Zvezna rePublika ni nedvoumno izjavila, da je pripravljena na obrambo zapada.“ Z drugimi bedami povedano to lahko pomeni, da mora j^rnški narod biti pripravljen, v slučaju vojne °t prvi iti umirati za ,,zapadne“ interese. To ?a je precejšnja zahteva, ki jo Adenauer stav-la svojemu narodu.
^ sledeči debati so se koalicijske stranke, 0 so Adenauerjeva Krščansko-demokratska ^bija, Svobodna demokratična stranka in eioška stranka, izjavile preko svojih govor-
a'ko'
Ob:
za odobritev generalne in evropsko-rambne pogodbe. Govornik socialdemokrat-iKe opozicije Karel Schmid pa je razčlenil vso Puhlost obeh pogodb ter razložil, zakaj nem-h socialisti ne morejo soglašati z njima od-n°sno glasovati za njuno odobritev. Schmid je °anačil Adenauerjevo trditev, da predstavljata P® pogodbi oziroma njuna ratifikacija po-P^oiben mejnik v nemški zgodovini, kot pojmoma pravilno, ..kardinalno vprašanje pri 1)1 pa je, ali gre za nov začetek, ali pa naj P°§odbe predstavljajo krono politiki, ki se je 2a^ela leta 1945 in ki jo nemški socialisti ne k°rejo odobravati. Enotnost Evrope, o kateri . govora v obeh pogodbah, ne sine iti na ra-Utl Nemčije in nemškega naroda.'1
pogodbo o evropski obrambni skupnosti e,ričija' ne postane član atlantskega pakta, ki oo s svoje strani imel pravico odločati o ...laških vojaških enotah; s tem „ostane Nem-I *a predmet višjih odločitev, brez da bi sama aoko soodločala." Garancije, ki sta jih dah' n§lija in ZDA ostalim državam evropske ob-l^ bibne skupnosti za slučaj, da bi se Nemčija °tek kdaj izločiti iz te skupnosti, po mnenju j^bi-skih socialistov niso nič drugega, kot ne-0 novo zavezništvo proti Nemčiji. Poleg vse-j *ega pa generalna pogodba Nemčiji ne da-' n°bene večje varnosti kot je obstojala pod Sedbenim statutom. Poslanec Schmid je ^ tr° nastopil proti koalicijskemu geslu, češ hna Nemčija samo dve možnosti orienta-Vzhod ali Zapad. „Je tudi še tretja mož-v st> je izjavil, in sicer sodelovati z Zapadom tekih oblikah, da se Vzhod ne more čutiti
Steženega. Treba je pritegniti vsa možna costva, ki bi bila v stanu, da pripomorejo k ! |njenju velikih štirih o vprašanju enotne
Nemčije. Zato je treba prav sedaj podvzeti vse za sklicanje štiristranske konference."
Debato so nadaljevali in zaključili predvčerajšnjim. Govornik KP Nemčije je govoril samo svojim strankinim pristašem, ker so vsi ostali poslanci med njegovim govorom zapustili dvorano. Po končani debati, med katero so socialisti še enkrat ugotovili, da bi ratifikacija pogodb samo ■ otežkočila zedinjenje obeh
Nemčij, so besedila pogodb izročili pristojnim parlamentarnim pododborom, ki imajo sedaj čas do jeseni, da jih proučijo in jih potem parlamentu spet predložijo. Končno je bil sprejet še predlog socialdemokratske opozicije, naj zvezna vlada naprosi zapadne sile, da čimprej povabijo Sovjetsko zvezo na štiristranske razgovore o vsenemških volitvah in nemški enotnosti.
Zavezništvo proti interesom Slovencev
Pri zadnjih občinskih volitvah na Tržaškem ozemlju je zmagala slovenska lista tudi v Nabrežini pri Trstu. Pred dnevi so v tej občini na seji novoizvoljenega občinskega sveta volili župana in ostali odbor in bi bilo pričakovati, da bodo v občinsko upravo izvoljeni ljudje, ki bodo z vsemi močmi skrbeli za dobrobit Slovencev. Toda na seji je prišlo drugače, kajti predstavniki tako imenovane Slovenske demokratske zveze, ki so bili prav tako izvoljeni na listi slovenske skupnosti, so na seji izdali program te liste, izdali svoje volilce, ko so se povezali s kominformovci, da bi tako prišli do vodečih mest v občinskem odboru.
O tem izdajstvu je zapisal ..Slovenski poročevalec", da je toliko večje in podlejše zaradi tega, ker je samo velika politična zrelost m narodna zavest predstavnikov ostalih slovenskih skupin preprečila, da to izdajstvo n* šlo v izključno korist italijanske iredente.
Na seji bi morali namreč izvoliti župana, za katerega sta kandidarala dr. Jože Škrk in predstavnik SDZ Josip Terčon. Pri prvem glasovanju je Škrk dobil 10 glasov, Terčon pa 8 (dva glasova so zanj že pri prvem glasovanju oddali kominformovci). Ker nihče ni dobil absolutne večine, bi pri ponovnem glasovanju zmagal oni ,ki bi dobil največ glasov; v primeru, da bi dobila oba enako število glasov, pa bi conski svet postavil občini komisarja. Tik pred drugim glasovanjem je predstavnik kominformovcev izjavil, da bo njegova skupina glasovala za Terčona, kar je pomenilo, da bosta oba kandidata dobila enako število glasov in občina komisarja, ki bi brez dvoma izhajal iz najbolj iredentističnih vrst. Zaradi tega so predstavniki ostalih slovenskih skupin sklenili, da bo eden od njih oddal svoj glas za Terčona ter s tem preprečil imenovanje komisarja. Na ta način je bil Terčon izvoljen za župana.
Predstavniki Slovenske demokratske zveze so se kominformovcem oddolžili tako, da so v ožji občinski odbor izvolili nekaj njihovih pristašev, medtem ko v ta odbor ni bil izvoljen niti eden od predstavnikov ostalih slovenskih skupin.
Po volitvah je predstavnik ostalih slovenskih skupin dr. Škrk ožigosal izdajstvo predstavnikov Slovenske demokratske zveze in poudaril, da jim slovensko prebivalstvo nabre-žinske občine ni oddalo glasov zato, da bi paktirali s kominformovci, ki na Tržaškem ozemlju predstavljajo peto kolono italijanskega imperializma, temveč zato, da bi branili program liste slovenske skupnosti, predvsem pa odločilno stališče do ohranitve Tržaškega ozemlja. Izdajstvo programa Liste slovenske skupnosti je novet izvoljeni župan potrdil tudi s tem, da ni hotel dati na glasovanje resolucije proti londonskim sklepom in proti vključitvi tržaške radijske postaje v italijansko radijsko omrežje.
..Primorski dnevnik" v uvodnem članku ..Izdajstvo v Nabrežini" naglaša, da je treba to izdajstvo še bolj obsoditi radi tega, ker so predstavniki Slovenske demokratske zveze razbili enotnost liste slovenske skupnosti prav v tisti slovenski občini angloameriške cone Tržaškega ozemlja, ki je narodnostno najbolj ogrožena in so se prav v tej občini povezali z j najbolj perfidnimi sovražniki slovenskih narodnih pravic na Tržaškem in z najbolj nevarnim nosilcem italijanskega iredentizma.
7
-e v zadnji številki smo kratko poročali c |. Iavu neenotnosti v vrstah francoskih dego-^sf°v> katerih znaten del noče več soglašati ‘ktatorskim ravnanjem strankinega vodstva. ž P°ročilih iz Pariza se ta razkol vedno bolj °struje jn je ]e Vprašanje časa, kdaj bodo adovoljnj poslanci in senatorji zapustili no°)0 stranko in ustanovili lastno parlamentar-v lupino. Nekatera poročila vedo celo po-ad> da je bila ta nova parlamentarna sku-n a Ustavljena že včeraj in da jo vodijo geji ra v Pierre Billotte, podpredsednik narodne p Psčine, Andre Godin in pariški poslanec ^^ond Barrachin. Ako so ta poročila, ki zaključku naše redakcije še niso potrjena,
Spor med degolisti
resnična, potem je doživel de Gaulle s svojim gibanjem silen udarec: njegova skupina, ki je imela doslej največje število poslancev v skupščini, je čez noč padla kar na peto mesto!
Kakor pa spor med degolisti škoduje lastnim pristašem, tako je le v korist nasprotnikom, kar se je pokazalo tudi že v skupščini, kjer si je ministrski predsednik Pinay samo na račun nenenostnosti degolistov utrdil svo; položaj na vladi vsaj do oktobra, ko bo parlament začel svoje jesensko zasedanje. Ko so namreč glasovali o zaupnici vladi, ki jo je Pinay stavil v vprašanju mezd, je del degolistov glasoval za vladni predlog in tako pomagal preglasovati svoje lastno vodstvo
Zapadne sile so odgovorile
V svojem odgovoru, ki so ga vlade Velike Britanije, Francije in ZDA v četrtek izročile sovjetski vladi na njeno noto z dne 24. maja, ki se tiče ustanovitve komisije za proučevanje možnosti o vsenemških volitvah, je predlog, naj se štiri velesile čimprej sestanejo na skupni konfenrenci.
Zapadne sile očitajo Sovjetom, da so s svojimi nedavnimi ukrepi na demarkacijski črti razcepitev Nemčije še bolj poglobili, ker njihovi ukrepi onemogočajo prebivalcem Zapadne Nemčije, da stopijo v stik s svojimi rojaki onstran demarkacijske črte. Ti ukrepi pa nikakor niso v skladu z večkrat podano izjavo o sovjetski želji po združitvi obeh Nemčij.
Na omenjeni konferenci bi se morale štiri velesile načelno zediniti o potrebi, da se izvršijo vsenemške volitve na temelju svobodne odločitve nemškega naroda. Komisija, ki naj proučuje te možnosti, bo lahko samo tedaj uspešno delovala, če bo sestavljena iz nepristranskih članov in bo imela prosti dostop v vse dele Nemčije, to se pravi, da se bo lahko povsod po svoji volji prosto gibala ter da ji bo to tudi vsestransko zagotovljeno. Končno bo na konferenci treba tudi proučiti, kakšne garancije in pravice naj uživa na osnovi svobodnih volitev izvoljena vsenemška vlada vse dotlej, dokler ne pride do po mnenju zapad-nih sil potrebnih enakopravnih razgovorov med vsenemško vlado in zavezniki iz vojne o nemški mirovni pogodbi.
Kartum. — Vodja sudanske neodvisne fronte Abdel Rahman Mahdi paša je poslal v Aleksandrijo svojega nečaka Fadila el Mahdi-ja, da bi se tamkaj sešel s predsednikom nove egiptovske vlade Siri pašo in mu razložil stališče sudanske neodvisne fronte. Fadil el Mahdi je vodil tudi sudansko delegacijo, ki je bila maja in junija na obisku v Kairu, da bi vzpostavila prvi stik z egiptovsko vlado.
Demonstracije dunajskih trgovskih
Nedavno je vrhovno upravno sodišče razveljavilo dvoje uredb — eno dunajsko in eno tirolsko — o predpisanih časih, ob katerih je dovoljeno, da so trgovine odprte oziroma ob katerih morajo biti zaprte. Ti dve uredbi sta predvsem ščitili dela prosti čas trgovskih nameščencev, po mnenju trgovcev, ki so izposlovali pri vrhovnem sodišču razveljavljenje obeh uredb, pa sta bili nezakoniti. Temu mnenju se je pridružilo tudi sodišče in jih dejansko razveljavilo. Jasno, da so trgovci, in to predvsem veliki, takoj hoteli izkoristiti omenjeno razsodbo v prid svojih profitov in v škodo trgovskih nameščencev. Skušali so zadržati trgovske nameščence, da bi jim ostali dalj časa v trgovinah, da bi trgovine na ta način lahko bile dalj časa odprte in bi se na račun podaljšanega delovnega časa trgovskih nameščencev povečal profit. Ponekod pa so hoteli celo prelomiti ..prosto nedeljo" , kar je bilo predlagano tudi že s strani Zvezne trgovske zbornice.
V torek tega tedna se je po časopisnih poročilih zbralo blizu 15.000 dunajskih trgovskih nameščencev, da demonstrirajo proti poskusom podaljšanja delovnega časa, zlasti pa proti ukinitvi „proste nedelje", ter da se borijo za ohranitev svojih socialnih pridobitev. Z demonstracije se je najprej zglasila desetčlanska delegacija na Dunajski trgovski zbornici, kjer je pod vtisom mogočne demonstracije trgovskih nameščencev dobila zagotovilo, da ostanejo dunajske trgovine preko poletnih mesecev zaenkrat v sobotah popoldne zaprte ter
nameščencev
da Dunajska trgovska zbornica „niti ne misli na ukinitev proste nedelje". Sicer pa se bodo, tako je bilo delegaciji sporočeno, prihodnji teden začeli razgovori o enotni ureditvi delovnega časa v trgovinah za celo državo.
Druga delegacija se je zglasila na Zvezni trgovski zbornici, kjer so jo sprejeli neki predstavniki trgovskih podjetnikov. Kakor je delegacija potem pred demonstranti izjavila, so ji tudi na Zvezni trgovski zbornici dali zagotovilo, da bo sobotni popoldan dela prost, da je bil predlog za zakon o ukinitvi proste nedelje že umaknjen ter da se bodo v najkrajšem času začeli razgovori o enotni ureditvi teh vprašanj. Tako se je demonstracija dunajskih trgovskih nameščencev končala z vsaj začasnim uspehom. Predsedstvo avstrijskih sindikatov je sklenilo na svoji seji predvčerajšnjem, da bo nudilo tej borbi trgovskih nameščencev svojo polno podporo.
Konferenca držav - članic Schumanovega načrta v Bonnu
Bonn. — Uradno se je izvedelo, da se bo konferenca namestnikov zunanjih ministrov šestih držav, članic Schumanovega načrta, začela v Bonnu proti polovici tega meseca z namenom, da se izbere sedež visoke oblasti tega načrta.
Konferenca zunanjih ministrov omenjenih držav, ki bi morala biti 10. julija v Parizu, ;e bila odložena na poznejši čas in bo jetno šele v septembru.
ver-
Na VIL koroškem festivalu v Guštanju
Pretekli teden je bil na osvobojenem ozemlju Koroške v Guštanju VII. koroški festival, ki se je končal v nedeljo, dne 6. julija. Prireditvam v nedeljo, ki so pokazale razvoj in napredek gospodarskega in kulturnega življenja na svobodnih koroških tleh, je prisostvovalo tudi preko 100 koroških Slovencev iz Avstrije.
Z izjemo večjih mest je Guštanj gotovo eden najpomembnejših krajev v Sloveniji. Jeklarna v Guštanju je znana po vsej Jugoslaviji in preko nje. Podjetje predstavlja veliko gospodarsko središče. Tako središče pa je zahtevalo tudi kulturno ustanovo, gimnazijo in na Ravnah so letos obhajali že četrtič veliko maturo. V Guštanju-Ravnah slovi tudi študijska knjižnica in čeprav je bila ustanovljena šele pred nekaj leti, ima že lepo zbirko najrazličnejših knjig, revij in časopisov, skoraj 2000 zvezkov. Pred kratkim se je pridružila omenjenim ustanovam še ena zelo pomembna za bodoči gospodarski in kulturni razvoj ne le Guštanja, marveč celotne Mežiške doline in širše okolice, namreč tehniški muzej. V ostalem pa Guštanj raste, številne nove stavbe, že dograjene in v gradnji, pričajo enako o hitrem razvoju in razmahu kraja in kdor je Guštanj videl pred vojno, ga danes skoraj ne bi več prepoznal.
O vsem tem smo se koroški zamejski Slovenci preteklo nedeljo lahko sami prepričali, ko smo preživeli v Guštanju lep dan, kakor svoji med svojimi, škoda je bilo samo, da nas je večina dospela na prireditev šele v pozni dopoldanski uri, ko je bil velik del sporeda s pomembnimi govori že končan. Le nekateri, med temi podpredsednik SPZ tov. Janko Ogris, so prispeli pravočasno in je tako imel tovariš Ogris priložnost, da se je na festivalu oglasil k besedi in v imenu zamejskih koroških Slovencev med drugim poudaril potrebo po naši skupni kulturni povezavi, ker mi smo tisti del slovenskega naroda, o katerem je pisatelj zapisal: Umreti nočejo! Zamejski koroški Slovenci nočemo umreti in se zato borimo za svoje pravice. Ničesar ne zahtevamo, kar bi bilo v škodo našim sodeželanom. Zahtevamo samo, da nam priznajo enakopravnost na vseh področjih tako v uradih, šolah itd. Rade-volje prožimo roko našim sodeželanom drugega jezika in hočemo z njimi živeti v miru, toda le na podlagi en V op pravnosti pa nočemo kupiti s tem, da bi prodali našo narodno zavest in postali odpadniki. Zvesti hočemo ostati našemu narodu, naši materni govorici in vsemu, kar smo podedovali po naših prednikih. Pri tej borbi pa prosimo vas bratje v svobodni domovini, da nas podprete.
V vrsti nastopov kulturnega in športnega značaja je vsakdo mogel videti in spoznati, kako veliko kulturno delo vrše kulturni delavci v Guštanju in širši okolici.. Videli smo, kaj lahko doseže smotrno vodstvo in vztrajno delo tudi med preprostim ljudstvom.
Sprejem zamejskih Slovencev v Guštanju je bil od ljudstva, predstavnikov javnega kulturnega in gospodarskega življenja nadvse prisrčen in topel. Številni znanci iz prejšnjih dni in tudi mnogi sorodniki so takoj navezali stike z nami in hitro so se izmenjavale misli o našem žitju in bitju tu in tam.
Koroški Slovenci smo prinesli številnim množicam na festivalu v Guštanju v dar našo vedno lepo, iz domačih tal vzraslo, koroško
‘Pojasnile in zahvala
Na številna vprašanja naših bralcev iz Roža, kako je mogoče, da je bil naš odgovorni urednik obsojen zaradi članka „Zrtve — Einspieler Lekš in tovariši", odgovarjamo, da je bil, kakor je razvidno iz obsodbe, obsojen le po tiskovnem zakonu, ker je po mnenju sodišča zanemarjal'potrebno skrbnost, ne pa zaradi žaljenja časti, zaradi česar je bil prvotno tudi obtožen. To pa zaradi tega ne, ker je sodišču sporazumno s piscem članka povedal ime pisca, ki je bil s svoje strani pripravljen, da nastopi resničnostni dokaz za težko obremenilne trditve. Zakaj tožitelj dr. Jungfer proti piscu, katerega ime mu je bilo znano, v zakonitem roku ni vložil tožbe, nam ni znano.
Hkrati se zahvaljujemo vsem, ki so iz lastnega nagiba darovali uredništvu prostovoljne prispevke za plačilo sodnijskih stroškov in denarne globe in tako pokazali svojo povezanost s svojim listom.
Uredništvo
slovensko narodno pesem. Kmalu po prihodu so naši pevci, živahno pozdravljeni, nastopili. Moški zbor, sestoječ iz 27 pevcev iz Pliberka, St. Vida v Podjuni in Radiš, je pod vodstvom Zdravka Hartmana ob najboljšem razpoloženju množic in pevcev samih prav dobro predvajal šest pesmi. Iz srca in z občutkom zapeta pesem je našla globok odmev v množici in dolgotrajen ter živahen aplavz je bil za naše pevce najlepša nagrada.
Festival, ki je bil zamišljen kot delavsko-kmečki praznik, sta počastila s svojo navzočnostjo tudi minister tov. Franc Leskošek,
predsednik Sveta za industrijo, in tov. inž.
Pavle Zavcar.
Popoldne se je razvilo prisrčno in neprisiljeno ljudsko veselje z godbo in ljudskim rajanjem. Vmes pa so naši fantje vztrajno in nenehno prepevali in so bili često središče velike družabne prireditve. V napitnicah so se izmenjavale misli, ki so izražale neločljivo našo narodno, kulturno in krvno povezanost z vsem slovenskim narodom.
Koroški festival v Guštanju je bil za vse zamejske koroške Slovence doživetje, ki bo ostalo vsem v lepem in trajnem spominu.
Naše kmečko gospodarstvo in nove agrarne cene
S prvim julijem tega leta so stopile v veljavo nove cene za one kmetijske pridelke in ona produkcijska sredstva, za katera so uradno od zgoraj za celotno državo določene enotne cene. Dočim so bile cene za krušno žito, mleko, koruzo, milokorn in oljne tropine v zadnjih tednih že jasne, je o cenah umetnih gnojil prinesel nekoliko jasnosti šele „Karntner Bauer" v svoji zadnji številki, ko navaja naslednje cene: tomaževa žlindra 69.50 šil., su-perfosfat 85.— šil., kalijeva sol 73.— šil.
Osnovni namen te ureditve agrarnih cen naj bi bil — tako so govorili — pobuda za dvig kmetijske proizvodnje v Avstriji, s tem pa za znižanje dragega uvoza živil iz tujih držav. To nujnost je narekovala ukinitev cenenih pošiljk krmil in gnojil v okviru Marshallovega plana.
Avstrija je v kmetijski proizvodnji naravno razdeljena na ravninski žitorodni in na alpski živinorejski predel. K zadnjemu spada tudi Koroška.
Danes lahko damo bežen pregled položaja, v katerega je spravila nova ureditev koroško kmetijstvo. Vsled povišanja cen mleku in žitu je na podlagi tržne zmogljivosti koroškega kmetijstva (v povprečju 1945—1949 so koroški kmetje prodali okoli 3.513 ton krušnega žita in okoli 34.550 ton mleka letno) pričakovati, da se bo njegov dohodek povečal za okroglo 8,316.200 šil. Temu nasproti pa bi se (spet na povprečju potrošnje zadnjih let) povečali izdatki za gnojila in krmila za 19,092.368 šil. To se pravi, da bo koroško kmetijstvo vsled nove ureditve utrpelo 10,776.169 šil. izgube
Pri tem pa je treba še posebej poudariti, d t bo škoda gorskih kmetov in onih, ki zaradi zaostalosti v proizvodnji že prej niso prišli na svoj račun, še mnogo večja. Žita ne bodo imeli naprodaj in zaradi nizke molznosti ne pokrijejo stroškov proizvodnje mleka. Ostal pridelki pa imajo ceno, ki se ravna po povpra-
ševanju in ponudbi in ki je za nje vedno neugodna. Mraz in suša pa sta odvzela še zadnje bore izglede na dobro letino. Vsled takih okoliščin na strani gospodarskih dohodkov ne bodo v stanju, v toliki meri kupovati obratna sredstva, kot so gnojila in krmila. Pridelki na polju in travnikih bodo pričeli padati in krm-ska osnova za živino vidno krčiti. Denarja za nakup dragih krmil pa bo vedno manj.
Ob takem nesorazmerju postaja očitno, da so nove agrarne cene sprožile med pretežno večino koroških kmetov nevarno krizo, ki že danes meče svoje zle sence na druge panoge narodnega gospodarstva. Za predele in za kmete Koroške, ki so s strani pristojnih krogov desetletja doživljali v pospeševanju kmetijstva stalno zapostavljanje, pri obveznostih pa dvojna in trojna bremena, pa utegne ta kriza povzročiti gorje, ki se ga danes niti prav zavedati ne moremo. Ti predeli so naša Zilja, Rož, Gure in Podjuna, ti kmetje pa so predvsem slovenski kmetje. Za časa vojne in v prvih povojnih letih so morali nositi brez usmiljenja najtežja gospodarska bremena, v času konjunkture pomoči in pospeševanja kmetijske proizvodnje pa so bili deležni samo tretjega, v veliko primerih celo samo petnajstega dela skrbi, ki se je posvečala veleposestnikom in kmetom v drugih predelih. Najboljši primer že sedaj obupnega stanja po naših vaseh je, da je ..■eksekutor" v njih postal stalni gost, ki rubi, kar mu pride pod roko in ne vpraša, kakšni so bili dejanfcki dohodki kmetov.
Danes zaseda v Celovcu občni zbor Kmetijske zbornice in razpravlja tudi o problemih, ki so nastali vsled enostranske ureditve agrarnih cen. Od njega kot svojega predstavnika pričakuje naše težko preizkušeno kmečko I ljudstvo, da bo sprožil odločne ukrepe, ki bo-! do vsaj do neke mere odgovarjali stanju po naših vaseh in dali ustrezne pogoje za zboljšanje, ne pa za poslabšanje položaja naših 1 vasi.
Sovjetski jubilej
Sovjetska diplomacija si je v mednarodnih ustanovah priborila že pravo prvenstvo v uporabljanju tako imenovanega veta. Posebno v Varnostnem svetu, kjer že več let ,.kraljuje'" sovjetski zastopnik Jakob Malik, je to prvenstvo posebno očitno, kajti na zadnji seji, ko so razpravljali o ameriškem pred’ogu, po katerem naj bi zavrnili znano sovjetsko gonjo o bakteriološki vojni na Koreji, se je Malik pet-desetič poslužil pravice veta.
Ameriški delegat Ernest Gross je napadel ruske voditelje, ki so prišli na dan z očitki o bakteriološki vojni, jih imenoval vojne pobudnike in zatrdil, da je njihova kampanja sovraštva naperjena proti Združenim narodom. Potem ko je zahteval, naj Varnostni svet obsodi sovjetske obtožbe, je Gross dejal, da bo ameriški predlog otežkočil ruski vladi nadaljevanje kampanje glede bakteriološke vojne ter jim dal razumeti, da se je treba vrniti v razorožitveno komisijo OZN ter izdelati načrt za zmanjšave oborožitve velikih sil.
Sovjetski delegat Jakob Malik je nato :zja-vil, da se razprave o ameriškem predlogu ne bo udeležil in da se bo poslužil veta. Ponovil je, da brez udeležbe Kitajcev in Severnokorejcev razprava ne bo legalna, ter je znova zavrnil predlog o preiskavi Mednarodnega Rdečega križa v zvezi z bakteriološko vojno. Mednarodni Rdeči križ je Malik imenoval švicarsko narodno organizacijo, „ki je svojčas
z lastnim plaščem pokrila Hitlerjeve vojne zločine."
Ko je sovjetski zastopnik naznanil, da bo vložil proti temu predlogu veto, sta nastopila proti njemu holandski zastopnik in zastopnik Grčije, ki sta vnovič ožigosala sovjetsko prakso v razširjanju laži o Združenih narodih in o poveljstvu Združenih narodov na Koreji.
Beograd. — Pred nekaj dnevi so na OakU°'
du na Novi Zelandiji odprli razstavo ume
tni»'
•ed
kih fotografij iz Jugoslavije. Razstavo so pr( tem odprli tudi v Sidneyu, Melbourneu i° Zapadni Avstraliji. Pri otvoritvi razstave ^ Oaklandu je bilo navzočih kakih 300 oseb-prvih treh dnevih si je ogledalo razstavo °a 2000 obiskovalcev.
New York. — Da bi podprle raziskoval00 delo mnogih organizacij, ki se ukvarjajo z 01 e' dicinskimi raziskavanji, so odobrile ZL"’ 2,188.699 dolarjev. Ta denar bo razdeljen v 249 nagrad. Univerze, bolnišnice in d ruj* ustanove ga bodo porabile za proučevanje ra ka, bolezni srca, slepote in nalezljivih bolezni-
Tel Aviv. — Uradno so sporočili, da je raelska vlada prepovedala glasilo KZ Izrae|a „Kol Ham", ker je prekršilo določbe voa^e cenzure. Prepoved velja za osem dni. V Izr*' elu je še uvedena vojaška cenzura, ki '1"i< namen, preprečiti objavljanje poročil vojaško-strateškega pomena.
Pariz. — Dve kmečki parlamentarni skupi' ni — republikanski center kmečke in sociala6 akcije ter socialna unija — sta sklenili, da se bosta združili in ustanovili novo neodvis°° kmečko skupino. Nova skupina bo imela 40 narodnih poslancev.
Indija posreduje na Koreji
Zunanji minister kitajske vlade Cu En b*) je zahteval od predsednika indijske vlade N0-hruja, naj še nadalje posreduje za sklenit®v premirja na Koreji. Kakor se je zvedelo iz d°' bro poučenih krogov v New Delhiju, je W°' čil predsedniku Nehruju ta novi kitajski P0" ziv nekdanji indijski veleposlanik na Kitajske01 dr. Panikar, ki se je pred tremi dnevi vrnil j* Pekinga v Delhi. Zunanjepolitični odbor ind’)' skega parlamenta je minuli ponedeljek prouč6 val Ču En Lajevo ponudbo.	.
Uradni predstavnik indijske vlade ni ho16 niti potrditi niti zanikati te vesti. Omejil se ie zgolj na izjavo, da je veleposlanik Faniki „zares izročil" Nehruju neko Cu En Laje',<’ poslanico.
Avstrija bo najmočneje zastopan1 na zagrebškem velesejmu
Daši je do otvoritve zagrebškega velese)01* še dva meseca, so vsi razstavni prostori v °0 vem in starem delu velesejma že popolno:0* zasedeni. Vsak dan pa prihajajo nadaljnje Pf‘ jave na organizacijsko vodstvo velesejma, da nihče ne more več dobiti prostora. Posl00 nji napori so bili izvršeni, da bi dali n°ve prostore razstavljalcem iz Guatemale, Ko»ta rike in Grčije, zato pa so morali že nek«*J rim domačim izvoznikom določiti inanj“e površine.
Iz tujih držav bo največ razstavljalcev ll Avstrije in sicer 152, iz Nemčijo jih bo 1® ’ iz Italije 44, iz Anglije 16, nadalje pa bo°° razstavljali v večjem številu iz Belgije, landije, Svjce, ZDA, Francije in Trsta. S* mo iz Nemčije in Avstrije bo letos več raZ. stavljalcev, kakor jih je bilo lani vseh skupaj iz tujine. Letos bodo razstavljene uradne k° lekcije Francije, Avstrije, Belgije, Italije, C'ja temalc, Kostarike in Grčije. Razstavljalcem 0 letos na razpolago doslej največja površina^
20.000	kvadratnih metrov — trikrat več k3 kor na prvem velesejmu leta 1947.
Na robu prepada
Nennijevo informbirojsko glasilo „Avanti“ je zašlo v gmotne težave, dasiravno prejema prostovoljne prispevke in subvencije. Naklada tega Nennijevega glasila je padla na 2000 izvodov dnevno, medtem ko prodajajo hkrati v Rimu „Messaggiero“ v dnevni nakladi več kot 90.000 izvodov, ko ima „Tempo“ naklado več kot 70.000 izvodov in „Giornale dTtalia" več kot 50.000 izvodov.
Vodstvo Nennijeve informbirojske stranke je, da bi nekako izboljšalo gmotni, položaj svojega glasila, zamenjalo uredniški odbor, poslancu Guidu Mazalliju, ki je postal predsednik upravnega odbora pa je dalo široka po: oblastila. Vrhu tega je časopis sprožil novo akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov. Potrebuje še 150 milijonov lir.
Kakor se je zvedelo, se tudi informbirojska generalna konfederacija dela bori z velikimi
finančnimi težavami. Pred kratkim ni to°8 izvesti določenih bančnih transakcij v z«eSl< dveh milijonov lir.
Notranje ministrstvo je vzelo potno d0v_ ljenje poslancu KP Italije Griecu, ki f?a ! pred kratkim obtožilo rimsko sodišče, da ^ žalil Italijo v članku, ki ga jo objavila kovska »Pravda". Iz istih razlogov s° PrC kratkim odvzeli potno dovoljenje tudi taJniL italijanske generalne konferedacije dela V Vittoriu.
Kakor se je zvedelo, pregleda sedaj italji*1^ ska vlada natanko vse članke, ki so jih italij*11 ske politične osebnosti objavile v sovjets*^! tisku, med katerimi je tudi precejšnje števi0 člankov Togliatija, Longa in Secchia. Ni 'z ključeno, da bo notranje ministrstvo izr°i:1^ sodišču tudi te osebnosti zaradi žaliteV člankih, objavljenih v sovjetskem tisku.
Sobota, 12. julij: Mohor in Forlunat Nedelja, 13. julij: Anaklet Ponedeljek: 14. julij: Bonaventura Torek, 15. julij: Vladimir
SPOMINSKI DNEVI
12.	7. 1863 — Veliki vezir Kara Muslafa je začel
oblegati Dunaj —	1944 Patrulje
Vzhodnokoroškega odreda napadle pri Sv. Ožboltu nemško patruljo in jo nagnale.
13.	7. 1920 — Zažgan Narodni dom v Trstu —
1944 Napad na postojanko Lnndwacbe na Kočuhi.
14.	7. 1789 — Začetek francoske revolucije —
1789 Rojen jezikoslovec Fran Metelko, ki je sestavil „metelčico“ —	1795
Umrl v 39. letu starosti Anton Linhart, pisec prve zgodovine Slovencev — 1889 Mednarodni delavski kongres v Parizu, ki je določil 1. maj kot vsakoletni praznik delovnega ljudstva vsega sveta — 1905 Umrl v Novem mestu pisatelj Janez Trdina — Od 14. do 30. VII. 1944 Koroške partizanske enote izvedle razne akcije in spopade z Nemci, uničile in ranile več sovražnikov, pretrgale telefonske zveze in zaplenile mnogo orožja in municije.
15.	7. 1945 — L Kongres Osvobodilne fronte v
Ljubljani.
KOTMARA VES
Spet hočemo od nas nekaj poročati in sicer to, da smo preteklo nedeljo praznovali pri Pušniku v Št. Kandolfu vesel dogodek. Ta dan sta namreč v sredi sorodnikov in znancev obhajala Eli Waldhauserjeva in Pepi Giitler svatovščino. Cerkvene poročne obrede je opravil v kotmirški cerkvi gospod župnik Repnik, nato pa so se gostje z mladim parom podali v gostilno k Pušniku v Št. Kandolf, kjer so obhajali poročno slavje. Pravijo, da je bilo na svatovščini zelo prijetno, kakor je vedno, kadar se naši ljudje zberejo, da prisostvujejo veselemu in pomembnemu dogodku v življenju, ki ga doživlja kateri izmed vaščanov. Na svatovščino so prišli med drugim razvedrilom do veljave tudi stari, lepi in udomačeni slovenski poročni običaji.
Mlada žena, Eli, je hčerka znane in narod-no-zavedne Rutarjeve družine v Št. Kandolfu, ki je svoje narodno prepričanje dokazala tudi s trpljenjem, ker je bila v času nacističnega terorja preganjana in izseljena. S stotinami koroških slovenskih družin je delila grenko usodo pregnanstva v nemških taboriščih. Pepi je po poklicu mizar in zaposlen v Celovcu.
Eli in Pepi sta si ustanovila lastno ognjišče in skupno bosta delila srečne a tudi težke ure življenja na svoji življenjski poti. Želimo, da bi bilo njima naklonjenih mnogo sončnih dni na mnoga leta in njima polagamo z našimi čestitkami na srce, da bosta vzgojila tudi svoj naraščaj po vzorih, ki jih je ohranila in branila Rutarjeva družina za vsako ceno, to je v zvestobi in v zavesti pripadnosti k skupni slovenski narodni družini!
Seli mecesen
14
Pod Mokrico so pele sekire. Visoke smreke, vedno uprte v nebo, so v onemoglem obupu rušile vse pred seboj, kadar so padale na zemljo. Ko so jih obelili, so ležale kot neveste.
Zunaj po dolini pa je pokrival zemljo globok sneg.	,,
Pozno se je vračal Revež iz mesta, kjer je nabiral stare ure. „Mora se vrteti, mora se!" je premišljal. ..Zakaj se vrti zemlja, zakaj Zvezde?" Zadovoljno se smehljajoč je postajal.
»Težo jim moram vzeti in večno se bo vrtelo. Težo, to je tisto."
Uprl je oči v jasno nebo nad seboj. „Po-tern bomo vedeli ,kako gredo božja kolesa.
Preden je začel gaziti navkreber, jc zaslišal težko vzdihovanje in čuden jok, kakor bi vekala žival. Utihnilo je in zopet pričelo. Tako je bil zatopljen v misli, da sprva ni hote! verjeti. „Vraga, mar prav slišim?"
..O ... o ... oh," se je oglasilo.
».Kdo pa je?" Stopil je v tisto plat. Zagledal je v snegu žensko, ki je zgrešila pot. Posvetil jc.
»Jeračeva!"
». Pomagajte!"
»Kako si pa ti sem zašla? Kaj pa ta fant?" Začudeno je gledal Revež fanta, ki je stal po-'eS in vlekel žensko za roko.
Zgornja vesca
Naše gospodarske skrbi in težave
Zaskrbljeu se vsak dan ozira naš kmet proti nebu in ugiba, kdaj nam bo neki na nebu prijadral nad naše kraje zaželjeni oblak in nam prinesel blagodejnega dežja. Res strašno je uspeh kmečkega dela vezan na vremenske prilike. Naš kmet gara in dela, da je že ves onemogel, saj morata skoro povsod gospodar in gospodinja vse oskrbeti sama, ko nikjer ni dobiti poslov, ali pa jih kmet ne more plačati, ko je postalo kmetovanje na naših kmetijah tako nerentabilno. Pa se nam obetajo mnoga zvišanja, pa ne v dobro kmetu, ampak v prilog njegove nadaljnje obremenitve. Zvišal se bo zemljiški davek, prispevki za kmečko bolniško zavarovanje in v delu je kolektivna pogodba za kmečke delavce. Vse to je zvezano z višjimi izdatki naših kmetij. Kje pa naj ubogi naš kmet vzame vse te vsote, da bi mogel vse v redu plačati. Pa nas letos še pritiska suša, podjed (črv) nam dela ogromno škodo na njivah in travnikih.
Lani že je bila trda za krmo, letos obeta biti še trše. Sena se je pridelalo polovico manj kot lani, detelja, lucerna in zeleni posevki za krmo niso mogli dati pričakovane količine hranil za živino. Res s strahom in skrbjo gle-
damo v bodočnost. Ce pa vprašamo pri merodajnih mestih, ali se bo dalo našim kmetom kakšne pomoči, pa povsod majejo z glavami in pravijo da ni denarja. Ameriška pomoč pojema in z njo tudi pada zmogljivost avstrijskega gospodarstva.
Kam nas bo vse to pripeljalo? Kot se vidi, si bomo pač morali pomagati sami. Čeravno smo mi v Zgornji vesci daleč, tem bolj jasno vidimo sliko našega oziroma deželnega in državnega gospodarstva. Preveč imamo ljudi, ki hočejo živeti na račun drugih. Ce je že nekdaj bil kmet steber države, potem moramo reči danes, da ta steber še stoji in če bi državljani Avstrije tudi v drugih poklicih tako delali in skrbeli, da se res vsak dan tudi nekaj naredi in ustvari, potem bi pa res tudi brez maršalovih denarjev dvignili avstrijsko gospodarstvo na zgledno vjšino. Tako je pa večina ljudi mnenja, da le dan mine in jaz svojo plačo dobim, drugo me ne briga. Ni povsod tako, toda veliko je takih. Treba bo spet zbuditi čut odgovornosti pri vsakem posamezniku iu potem šele bomo lahko rekli, da bo na svetu boljše.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Vabilo
Vabimo na koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane, pod vodstvom dirigenta Radovana G o b c a, ki bo j u t r i, 13. julija 1952, ob 15. uri pri Pušniku v Št Kandolfu pri Kotmari vesi.
Sodelujejo tudi združeni mešani zbori Slovenske prosvetne zveze.
Vstopnina za odrasle 4.—, za otroke 2.— šil.
Pokažimo z množično udeležbo ljubezen do naše lepe narodne in umetne pesmi.
Prisrčno vabi	Osrednji odbor
BILCOVS
Minuli teden se je smrtno ponesrečil posestnik in kolar Avguštin Radičnik, p. d. Zigmin-čič v Spodnji vesci. Hotel si jc za zdravilo nabrati lipovega cvetja. Zlezel je po lestvi do cvetečih vej in naenkrat mu je tam postalo slabo in je z lestve tako nesrečno padel, da je kratko po prldctr umrl. Pokopali smo ga v lepem pogrebu na pokopališču v Velinji vesi. V slovo mu je zapel naš moški zbor ob domu in na grobu. Naj počiva mirno in vsem preostalim naše sožalje! —
Poročati imamo tudi še o dveh kulturnih prireditvah. Kljub velikemu delu in vročini so nas 15. junija obiskali pevci okteta ,,Slavček". Lep je bil spored pesmi in naša slovenska melodija je zopet razveselila polno dvorano ljubiteljev naše pesmi. Koj v nedeljo navrh 22. junija pa nas je posetilo prosvetno društvo Gorjanci iz Kotmare vesi ter na našem odru uprizorilo lepo Finžgarjevo igro ,,Veriga".
Vsi smo prišli ta dan na svoj račun. Gledalci so bili z igralci nadvse zadovoljni in tudi igralci so bili zadovoljni, ker je bil tudi obisk prireditve res lep. Tudi so nam kotmirški pro-svetaši zapeli tako prisrčno, da se skoro nismo mogli ločiti. Še po prireditvi je hotelo občinstvo še in še slišati njihove lepo zapete pesmi.
CIRKOVCE
Preresnične so Prešernove besede v verzu: Odprta noč in dan so groba vrata... Tega so se zavedali mnogoštevilni žalni gostje, pogrebci, ki so preteklo sredo položili na pokopališču v Nonči vesi Matevža Mlinarja k zad-njegu počitku. Šele enainštiridesetletni Tevžej ie bil zaradi svojega mirnega, odkritega in poštenega značaja priljubljen pri vseh, zato mu je tudi tako številna množica izkazala zadnjo čast.
Tevžej je bil sin ugledne Mlinarjeve družine v Cirkovčah. Pridno je pomagal pri delu
na obširni kmetiji in ga bodo zaradi njegove marljivosti in skrbnosti zelo pogrešali. V petek preteklega tedna se je naužil češenj in sicer dopoldne. Popoldne pa so imeli za malco kumarce v kislem mleku. Zaradi tega so nastale komplikacije in postalo mu je slabo. Poklicali so zdravnika, ki je odredil, da so ga prepeljali v bolnišnico v Celovec. Toda tudi v bolnišnici mu niso mogli pomagati in mrtvega so pripeljali na dom, kjer so ga položili na mrtvaški oder.
Ob pogrebnih obredih se je poslovil od Tevžeja gospod prošt Trabesinger in spregovoril tolažilne besede. Pevci, pod vodstvom profesorja Mihelčiča, pa so zapeli žalostinke. Vsi številni znanci in prijatelji Mlinarjevih iskreno sočustvujejo s težko prizadetimi preostalimi in jim izrekajo odkrito sožalje.
PODJERBERK
V ponedeljek, dne 30. junija, smo ob številni udeležbi žalnih gostov zanesli na pokopališče k zadnjemu počitku Cudnika, ki je dosegel starost 85 let. Pokojni Cudnik je užival spoštovanje pri vseh, ki so ga poznali. Življenje mu je bilo delaven dan in še v ponedeljek prej je bil zaposlen v mlinu, kjer ga je naenkrat obšla slabost. Prenesti so ga morali domov in v soboto nato je za vedno zatisnil oči.
Poleg truda zase in svojce se je udejstvoval kot zaveden Slovenec tudi v javnem življenju. Bil je zastopnik v občinskem odboru in mnogo let tudi načelnik krajevnega šolskega sveta. Svoje javne funkcije je izvrševal vestno in v korist domače okolice.
Naj si spočije v miru, preostalim pa odkrito sožalje!
OPOZORILO
V dnevih od 1. do 12. avgusta 1952 bo v Kranju zanimiva
GOSPODARSKA RAZSTAVA
Na razstavo pričakujejo tudi obisk iz Koroške in so zaradi tega poslali posebno povabilo.
Kdor se želi razstave v Kranju udeležiti, naj se prijavi pri sekretariatu Slovenske kmečke zveze v Celovcu, Wulfengasse 15.
POŽAR V GOZDU NA CEBRCU
Pretekli ponedeljek je nastal v gozdu na Cebrcu požar, ki ga je kotmirška požarna bramba s hitro akcijo omejila in končno pogasila. V letošnji trajni suši je v gozdovih na mestu skrajna previdnost, ker iz mnogih krajev beremo, da povzročajo ravno letos požari v gozdu velike škode.
Izdajatelj, lastnik in založnik Usta: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo tn uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntaer Druck-und Verlagsgesellschaft m. b. H., Klagenfurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
„Mo .. oj je, mooj. Tak po..omagajl Ubil me je." Vila se je v težkih krčih, po sencih je tekla kri.
„To je tvoja mati, a.. a?“
„A ti, a til" je s težavo izrekel fant.
Revež jo je vzdignil, toda hoditi ni mogla več. „Primi jo za noge!" je ukazoval ter mu pokazal, kaj naj stori.
Počasi sta jo nosila po globokem snegu, tako se je vzpenjalo telo, da sta jo komaj obdržala.
Doma je Revež prižgal luč. Položila sta jo na slamo, kjer je nekoč stala krava, ki jo je prodal, ko je pričel kupovati ure in različno orodje.
„Kaj ti je ženska? Povej! Si žejna?"
„Vooode!“ je prosila z vidno slabejšim glasom. Le malo je pila. ,,U .. bil me je.“
„Kdo te je ubil?"
Od bolečin ni mogla do besed. Fant se je spravil v kot in gledal nepremično v mater.
,,Fej!“ je zastokala bolnica.
,.Kje te boli?"
..Povsod, vse boli, tu notri." Kazala je na prsi in trebuh.
Revež je povesil roke. Ni vedel, kaj bi storil-
„Fej!“ je zopet siknila Jeračeva. Obraz se ji je spačil do groze. ..Boooli ... booli...“
Kmalu pa je utihnila in upirala oči v strop. ,.Umrla bom," je zašepetala.
„Križ božji!" je pomislil Revež. ,.Ti, teci po župnika!" je dejal fantu.
„A a ti, aati?‘ je bolestno jecljal fant in se ni ganil.
„Bebec je, bebec. To je rodila," se je zavedel Revež.
„Umazan je svet. Fej ga bodi," je šepetala bolnica. „Dejal je, da sem mu sina zvodila in me je tepel, tepel, uh, to boli, to peče."
„Aati, aati,“ je ponavljal s čudnim glasom oni v kotu.
„Kdo te je tepel?" je poizvedoval Revež.
„GoospodarI“ Le zaječala je še, toliko, da se je slišalo. Potem se mu je zdelo, da je slišal: „Suval!“
Popravil ji je vzglavlje. Težko je sopla. Govoriti ni mogla več. Pene, s krvjo pomešane so tiščale na usta.
Vlil ji je v usta kapljico žganja. Svetlo ga je pogledala. „Revež,“ je šepetala sunkoma, „ti ga vzemi. Neumen je — ne je dosti."
Izvlekel je od nekod stare cunje in jih namakal, da bi ji lajšal bolečine. Sunkoma so se ji dvigala prša.
„Fejl“ — Stisnila je pesti ' in jih dvignila. „Vsi so svinjel" je zakričala s strašnim glasom. V tem hipu se ji je ulila kri in glava je omahnila.
..Umrla je," je dejal Revež in pokleknil. Toda hitro je odskočil. Iz fanta je privrelo tako divje, da ga pretreslo. Na mater je planil I in rjul. „A a ti. aati!" Valjal se je in besnel, j Trgal si je srajco, grizel je roke in blazni glas j je polnil bajto.
| Nato je utihnil, se zavlekel v kot in stekle-
no buljil na truplo. Revež mu je položil roko na glavo. Fant jo je prijel in se ji dobrikal, kakor žival. Izvlekel je nekaj izza srajce in pomolil Revežu. Ko je ta pogledal pri luči, je videl, da so poselske bukvice, v katerih je bilo nekaj denarja in par suhih očnic. Bile so tiste, ki jih ji je Martin takrat nabral.
Se v tisti noči je šel Revež po župnika.
„Kaj boš z bebcem?" ga je vprašal.
„Pri meni naj ostane, tako je prosila."
„Čakaj, kako so ga že krstili. — Oh, čisto sem pozabil."
Po pogrebu je vodil bebca za roko domov, kajti skoro bi ga ne bil mogel odtrgati od jame. Prišedši v bajto ga je pogledal, ko se je oni splazil v kot.
„Vidiš, spet mi je pozabil povedati, kako
si krščen. Pa bodi Boštjani Boštjan!"
*
Stari Smrekar je previdno omrežil Lizo. Ni je vprašal, ko je naročal balo. Še manj jo je pogledal, ko so prišle v hišo šivilje in šivale ter pomerjale. Včasih se je Liza zasmejala: „Zakaj pa to, oče?"
„Boš že videla, da bo prav," je odgovarjal zvito in se ni spuščal v pogovore. Zdaj je vedela, čeprav ni hotela vedeti. Tako neslišno se je vršilo, da se ni mogla niti upirati. Kamor je prišla, so jo sumljivo pogledovali teT si mežikali.
Dokler je ni oče poklical popoldne k sebi. Zadovoljno si je rael roke. Očetovsko jo je nagovoril.
Zakon pri raznih narodih
Med značilnosti, ki ločijo narod od naroda, spada tudi način, kako si človek išče svojega življenjskega tovariša. Pri vsakem narodu naletimo na posebne navade, ki so več ali manj povezane z njegovo kulturo, gospodarstvom in seveda klimatskimi razmerami.
Mnogomoštvo pri Tibetancih
Predvsem je treba ugotoviti dejstvo, da ima v tem pogledu zelo važno in včasih odločujočo vlogo gospodarski činitelj. To trditev nam najbolje potrjuje način zakonskega življenja v Tibetu. Znano je, da je Tibet zelo siromašna dežela in da to siromaštvo še bolj povečujejo nešteti samostani, v katerih živi več kot četrtina prebivalstva, hraniti pa jo morajo ostale tri četrtine. Zaradi že omenjenega prirodnega siromaštva in zaradi parazitskega življenja tolikih menihov je narodno bogastvo zelo majhno in zato potrebuje posamezna družina več delovne sile kot drugod po svetu.
To dejstvo se odraža tudi v zakonskem življenju in prav zato je v Tibetu razširjena poli-andrija ali mnogomoštvo. Za vzdrževanje žene in njenih otrok so potrebni trije ali štirje in več mož. Kakor drugod izbira ženo moški, tako ima v Tibetu ta privilegij ženska, razen tega pa še to prednost, da si ne izbere enega, temveč celo več mož.
Tudi poligamija ali mnogoženstvo ni samo domena muslimanov, ker jim to dopušča ali celo narekuje njihova vera, ampak je bila znana tudi v stari zgodovinski ali celo predzgodovinski dobi. Ponekod zaradi prepovedi civilnih oblasti, najpogosteje pa zaradi novih gospodarskih in socialnih razmer turški haremi izginjajo. Harem je dokaj draga zadeva in se danes nobenemu muslimanu niti ne sanja, da bi imel v svojem haremu sto ali več žena. To je bilo mogoče, ko se je vse bogastvo dežele skoncentriralo v rokah peščice ,,plemenitašev", ki so delali s svojimi podložniki, kar so hoteli.
Modemi haremi v ZDA
Zanimiv primer mnogoženstva opažamo danes v ZDA. S tem sicer ni rečeno, da vlada v tej deželi običaj mnogoženstva, toda kako naj imenujemo ono stalno menjavanje žena ali mož, ki ga opažamo v „višjih“ krogih ZDA, predvsem pa v krogih denarne ali vojaške aristokracije?
Muslimanski harem je sestavljen iz več popolnoma zakonitih žena enega moža. Ameriški zakon v „boljši družbi" pa sestoji iz več žena, ki sledijo druga drugi z istim možem. Zaradi tega bi lahko tudi tak zakon imenovali ,,harem", le s to razliko, da je ta harem časovno razdeljen. Ne moremo seveda trditi, da je stalno menjavanje žena ali mož postalo že splošno pravilo, toda statistični podatki kažejo, da bodo — če se postopek nadaljuje s to brzino — kmalu v manjšini tisti zakoni, kjer živita dva zakonca od svoje poroke pa do smrti brez razporok in ponovnih porok.
Epidemija razporok
Da se je ..epidemija" razporok in vsega, kar je s tem v zvezi, razširila iz Amerike tudi po Evropi, nam dokazujejo razni poluradni podatki, ki trdijo, da je n. pr. v Italiji 42 odstotkov zakonov, ki so „zreli“ za ločitev. Ker je v Italiji civilna ločitev zelo težka in tudi zelo draga in ker je cerkvena ločitev nemogoča, nam ti podatki samo potrjujejo že staro trditev, da vladajo v velikem delu takozvanih ,,idealnih zakonov" nezdrave razmere. Stanje v Franciji, Nemčiji in drugih zapadnih državah se bistveno ne razlikuje od stanja v Italiji.
V primitivnejših in siromašnejših krajih velja še danes pravilo, da ..kandidati" za bodoče zakonsko življenje nimajo pri poroki skoraj nobene besede, ampak odločajo o njihovi usodi njihovi starši ali varuhi. V Evropi so ti primeri zelo pogosti predvsem v Španiji in južni ! Italiji. Starši se dogovorijo med seboj in otro- |
ci — ženin in nevesta — morajo sprejeti izvršeno dejstvo. Le kak izredno drzen mladenič se temu upre tako, da ugrabi svojo izvoljenko in konča zaradi tega pred sodiščem in v zaporu. Takih primerov smo imeli v zadnjih letih precej v južni Italiji in Grčiji.
Edino pravi način
Razne agencije za sklepanje poznanstev in porok, razne poročne posvetovalnice in posredovalnice, ki smo jih imeli pred vojno tudi pri nas in ki še danes bohotno cvetejo po za-zadnih državah, so v večini primerov skrita prostitucija. Vse te ustanove ne morejo odtehtati starega, preizkušenega in edino pravega načina, da se namreč dekle in mladenič spoznata in sporazumeta svobodno, brez posredovanja in' tujega vmešavanja. Človeška družba ima nasproti njim le eno dolžnost, da jim namreč zakon materialno omogoči. Tako je tudi načelno stališče socialistične družbe.
H A D I O - P R O G R A M
RADIO CELOVEC Sobota, 12. julij:
6.10	Za kmetijstvo — 7.15 Pestre melodije —
8.45	Literarna oddaja — 9.05 Kar športnika zanima — 10.30 Veder dopoldne -r- 11.15 Artisti, živali, senzacije! — 11.30 Za mesto in deželo —
11.45	Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opokja,n-ski koncert — 14.15 Mesto in dežela — z roko v rdki — 14.30 Želi si kaj! — 16.15 Mala filmska revija — 19.30 Vsakega zanima — 20.15 „Tako zveni v Predarlski".
Nedelja, 13. julij:
7.15 Duhovni nagovor. Pester'glasbeni spored*
—	8.10 Kmečka oddaja — 10.00 Maša — 11.15 30 minut zabave — 11.45 Inozemske ljudske ‘phani — 12.45 Kulturno zrcalo tedna — 14.43 Pozdrav za mesto in deželo — 16.15 Otroška oddaja — 20.1.5 Športna poročila.
Ponedeljek, 14. julij:
7.15 Pestre melodije — 8.30 Pozdrav zate ~r
10.45	Iz ženskega sveta — 11.00 Veder dopoldne
—	11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 13.45 Glas mladine —
14.10	Kar si želite — 14.30 Poročila. Teden in mi — 14.45 Okoli tekočega dela v kmečkem gospodarstvu — 16.00 Pevska ura — 17.10 Popoldanski koncert — 19.15 Tukaj je Evropa — 20.15 Želje, ki jih radi izpolnimo — 21.30 Literatura v ponedeljek.
Torek, 15. julij:
6.10	Za kmetijstvo — 6.20 jutranja' glasita — 8.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.00 Alpske melodije i— 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Poročila. Oltjave. Zdravniški vedež. Okno v svet
—	15.30 Za ženo in družino — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Lepi glasovi — 18.30 Poje oktet „Slavček" — 18.45 Kmečka oddaja — 20.13 Opera — 22.30 Priljubljene melodije.
RADIO LJUBLJANA Sobota, 12. julij:
5.00	Pester glasbeni spored — 13.00 Zdravstveni nasveti ■— 13.30 Zabavne melodije —- 14.00 Narodne pesmi pojo slovenski zbori in ansambli
—	14.40 Iz novejših operet — 16.00 Slušna igra
—	16.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov
—	17.00 Če želite biti kritik... — 18.00 Urednikova beležnica in pionirska pošta —	18.30
Ritmi in pesmi — 19.00 Okno v svet — 19.40 Zabavna glasba — 20.15 Zabavni zvoki — 20;30 45
veselih minut — 21.15 Harmonika in bas, pa klarinet v en glas, zagodli bodo vam za kratek čas.
Nedelja, 13. julij:
6.00	Pester glasbeni spored — 6.30 Pregled tiska 8J5 Od operete do . modernega ritma —
9.00	Po naši lepi deželi —; 11.30 Od pravljice do pravljice — 12.15 Slovenske narodne pesmi —
13.10	Želeli ste —- poslušajte — 15.30 Za naše kmetovalce — 15.30 Veseli slovenski napevi —
17.00	Promenadni koncert — 18.40 Igrajo godbe na pihala — 19.10 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana.— 22.20 Melodije in ritmi za lahko itoč.v
Ponedeljek, 14. julij:
5.00	Pester spored s plošč — 12.00 Poje komorni zbor Radia Ljubljana — 12.40 Zabavna glasba — 14.00 Pregled knjižnega trga — 15.10 Zabavna glasba 18.30 Polke in valčki — 18.40 Umetne in narodne pesmi poje komorni zbor Radia Maribor — 19.40 Zabavna glasba.
Torek, 15. julij:
5.00	Pester glasbeni spored — 6.10 Gospodinjski nasveti — 12.00 Igra Orkester Radia Ljubljana — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Med glasbenim sporedom zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.00 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško —- 15.10 Zabavna glasba — 18.30 Zabavni zvoki — 19.00 Notranjepolitična oddaja
400. SMRTNIJI ŽRTEV ZAPADI VROČENE Skoraj 400 mrtvih izkazuje bilanca evropskega vročinskega vala, ki je v srede dosegel i v Nemčiji temperature v višini nad 30 do 41 stopinj Celzija in traja že enajst dni. Več ka-kor 200 smrtnih primerov povzročenih zaradi vročine štejejo v Zapadni Nemčiji, ki je v tem dosegla rekord v evropskih deželah. Samo v Severni renski VVestfaliji je koncem preteklega j tedna 124 oseb podleglo vročjpi ali pa so uto- j nili pri kopanju. Rheinland-Pfalz šteje nad 50 smrtnih primerov. V Franciji izkazujejo samo j 20 smrtnih primerov zaradi sončne kapi; v | Italiji 33 utopljenih ali vsled sončne kapi j umrlih. Ostale smrtne, žrtve javljajo iz Skan- j dinavije in Avstrije (AP).	,-
,,Liza, moja srčna želja se bo uresničila."
„Katera, oče?"
„Da boš dobila moža, kakor ti gre."
„Moža?“ Prebledela je od strahu.
„Cas je, Liza. Koliko noči nisem spal, koliko sem premišljal."
Z odprtimi očmi je pričakovala, kar je že vedela. Le besedo še in nič več ne bo mogla iz zanke.
„Gržina pride jutri in bo vprašal. Hvala bogu, vse je pripravljeno."
Glava ji je omahnila na prsi. Z levim očesom jo je pogledal in gostobesedno nadaljeval: ,.Dobra hiša. Premožna hiša. Lepo se bomo ujemali. Ce bo tam zmanjkalo, bo pri nas rastlo. Nič ne pojde v izgubo. To se pravi, imeti očeta."
„Oče, mene niste vprašali," je zašepetala.
„Ho, ho, kako bi ti svetovala, revica? Saj še ne poznaš sveta. Celo jaz se ukanim, ki ga že dolgo časa premišljam. Človek malokdaj tako zadene, da ne gre niti mrvica v izgubo.
„Oče, jaz ga ne maram," je privrelo iz nje.
„E, Lizika, kaj meniš, da sem jaz tvojo mater maral, ali pa ona mene? Skoro ukleniti bi bili naju morali, ko so naju gnali pred oltar. Zdaj ne moreva živeti drug brez drugega. To je svet, vse drugo so čenče, čenče. Ti boš rekla da, on pa amen!"
Bridko je zajokala.
,.Le joči, Liza," se je šalil, še pesek cvili par noči, kadar pride v hišo. Potem bi pa vse oblizal. Le verjemi meni, ki imam stare oči.
Tam, kjer pravijo, da sta se vzela iz ljubavi, I oh, tam gre vse navzkriž. Prehud ogenj, čk> j vek se pa na svetu vsega naveliča. Ce nobe- j nega nič ne peče, je najbolje. Najlaže se nosi in v božjem miru se otroci rede. VeS, Liza* jaz sem dal besedo."
Odšel je iz sobe. „Hm, ujel sem jo, ti-čico. — Nič ne pojde v izgubo."
Liza je vstala. ..Martin, Martin, kje si?" Vso zimo ga je čakala molče, vsako noč je spala tik pri oknu, da bi ga uho ne zgrešilo.' Z obema rokama je segala po njegovi, da bi se ga oklenila.
Pogledala je skozi okno. Oče je stal na dvorišču in trepljal po rami mater, ki se je »olzila.
Stekla je v svojo izbo in se hitro oblekla. „K njemu pojdem!" Nič ni premišljala, spustila se je skozi okno in izginila med njivami.
Zaman jo je iskala mati. „Kaj praviš, kje je Liza?"
„Eh, v cerkev je šla, kot je navada," jo je tolažil on, čeprav ni verjel.
Liza je hitela. Izogibala se je ljudem, globoko je gazila sneg. V štrenah so ji viseli lasje čez razbeljeno čelo. »Martin, Martini" je bilo srce.
Ostra večerna sapa ji je vela nasproti, ko je hitela skozi ozko dolino. Mrakovi so se že vili med smrekami. Spodaj je žuborela voda.
„Vse mu povem, tam ostanem, naj store kar hočejo!" Spomnila se je tistega dogodka gori na planini. ,,Kako potuhnjeno so ravnali. Niti besede."
, ^. I • V i ,»■ * 1 •	B	<	t
Še je videla gaz. Noge so ji že oklevale. -Parkrat- je zasopla in postala, Mogočno so sta- ! li beli velikani in gledali na izmučeno ‘človeško bitje.
„Ta skala bi se me prej usmilila, kot očc!“ ii je šinilo v glavo! •
Vedno globlje se je potapljala v gozdu. Kadar se je na mali odprtini odprlo svinčeno nebo nad njo, je prosila: ,,Ti se me usmilil"
Hitela je čez brv. „Tam notri sekajo!"
Ogledovala se ' je, da bi se ne srečala z drvarji. Zagledala je njegovo kočo. Vrata so bila odprta, ogenj je svetih v temo.
Sklenila je roke in mirila srce. ,,Martin!" je šepetala. V tem hipu jo je oblila čudna groza. Nekaj nejasnega, strašnega je vstajalo v srcu. Solze so ji zalile oči. Strmela je v kočo in zdela se ji je tuja. Tako daljna ji je bila prtina do koče, da se ni drznila stopiti vanjo. Dih gozda ji je postajal sovražen.
Neslišno se je približala vratom. Slišala je njegov glas. Še drug glas. Kri je zastala.
Obstala je na vratih koče. Tam pri ognjišču je sedela Katarina in se smehljala. Martin jo je gledal.
Liza ni mogla spregovoriti besede. Strašno so ji žarele oči. Martin jo je zagledal prvi. Toda Lize ni bilo več. Bežala je nazaj, tako bežala, da je padala. Nikamor ni videla v temi. Sram jo je grizel, da se je stisnila globoko pod grmovje.
Videla je luč in njega. Pri slabem svitu je spoznala, da je izpred koče zašla v loku za
NOVE PRISTOJBINE OD 1. JULIJA 1952
Novela o pristojbinah 1952 določa v zakonu o pristojbinah za stalne pristojbinske postavke 50/» zvišanje z veljavnostjo od 1. julija t. 1.
Novela navaja naslednje bistvene spremembe:
1.	Vloge na pokrajinske urade je treba kolko-vati š 6 šilingi in priloge k vlogam s 1.50 šilinga. Izjema velja za pristojbine za podelitev avstrijskega državljanstva in za rudosledna dovoljenja.
2.	Vloge na komisijo za promet z nepremičninami je kolkovati kot sledi: vloge zaradi oddaje v zakup s 6 šilingi, vloge za prenos lastnine ali priznanja pravice užitka s 15 šilingi.
3.	Naslednje doslej veljavne pristojbinske oprostitve za posle s posojili in krediti so razveljavljene: Jamstvene izjave za kreditne zavode za posojila ali kredite, pogodbe o posojilih, ki jJh najemajo splošno dobrodelna, stavbna, stanovanjska in naselitvena združenja, hipotekarne zadolžnice za kredite, ki jih dovoljujejo kreditne ustanove, cesije na kreditne ustanove za zavarovanje posojil ali kreditov teh ustanov, ERP" menice.
4.	Nadalje je zvišan pribitek, ki se pobira za plačnje računskega kolka k prometnemu davku.
CENE ZA TELETA IN PRAŠIČE
Z veljavnostjo s 1. julijem t. 1. je zvezno ministrstvo za notranje zadeve določilo najvišje dopustne cene za teleta in prašiče v živem in zaklanem stanju. Cene so obvezne za vse avstrijske zvezne dežele in za Dunaj. V naslednjem navajamo za Koroško veljavne cene in za primerjavo
tudi dunajske cene: na	Koroškem	na Dunaju
teleta, živa, na trgu	12.50	13,—
teleta, živa, na domu	11.25	11.50
tržna cena na debelo za zaklana teleta	16.20	17,—
prašiči, živi, na trgu	13,—	14.—
prašiči, živi, na domu	12,—	—
prašiči, zaklani, vključno drbbovlje	18.20	19.50
Cene za klavno živino, ki bi morale 'biti tudi novo določene, še niso bile rar.glašene.
Na dunajski živinski sejem so dne 30. junija prignali 1189 goved, od teh 141 iz Jugoslavije. Od prignane goveje živine 16 komadov niso prodali. Svinj so prignali dne 1. julija na dunajski sejem 6544, od teh 898 iz Jugoslavije.
KlNO = PLRE,DSTAVE :
CELOVEC
Carinthia
Od 12. do 14. julija:
Tal des Todes, barvni film Od 15. do 17. julija:
Tokio — Joe
■ - • P e t e r h o f
Od 12. do 14. julija:
Abbott und Costello in Lande
Od 15. do 17. julija:
Tarzan und »in Sohn
KRIVA VRBA
Od 12. do 13. julija:
Schwarzwaldmjidel, barvni film Od 14. do 15. julija:
Siindige Siidsee
VELIKOVEC
14.	julija:
Wa ffe nschmuggler von Kern a
15.	julija:
Asphalt (Minderjahrige)
kočo pod steno.
Slišala je. Ona je vpraševala.
,,Kam je šla? Revica!"
. „Nazaj!"
Vrata so se zaprla. Liza se je trudno pri" vlekla k oknu in prisluhnila. Martin je govori ■ „Liza je z grunta, tam je. moja smrt!"
Potem ni nič več slišala. Šla je počasi-težko. Kako je hodila, se ni nikdar več špO" minjala. Videla je drevesa, beli sneg, slišala je vodo, vse je bilo nekje daleč, daleč.
Naslonila se je na deblo, misli ni imela ^ prsih je mrlo življenje. Nekaj strupeno mrzlega je grizlo v njej. Tega se je zavedala.
»Sovražim ga, kot še nikogar nikoli."
Ta misel ni dajala življenja, bila je ostro nabrušen nož, ki je reza) v živo v srce.
»Sovražim ga, sovražim!" je ponavljala-»Prekleta ti zemlja in nebo! Koder boš hodi' stopi na gada!"
Pozno proti jutru se je vrnila domov. .S strahom sta jo sprejela oče in mati.
»Lizal Mrtvaško obličje ju je pogledalo-Nato se je zaklenila in legla na postelj.
Vse se ji je razodelo. Pred očmi ji je sta’-velik, pogled upirajoč v skalo. Zdaj je vedela, zakaj se ga je od prvega trenutka bala in se vedno trese pred njim. Sovraštvo je kopnelo pred njim, kakor bi ga ne moglo doseči-Kolikor je ponavljala besedo »prekleti", (Ja se ji je beseda razpasla v mesu in krvi, toliko bolj ga je čutila kot grozo pred seboj.
(Dalje)