Za[rixal o C. P..:
O Divičgradu in o pičanskem bršljiniu
i.
Primorski Hrvatje pravijo razvali-natn riniskega amfiteatra v Pulju Divič-grad. Pravljica pripoveduje, da so Divie-grad sezidale vile; delale so ponoei iii nosile kanienje z Učke.
Dve vili sta se neko hoč zakasnila, noseči vsaka v predpasiiiku težko skalo. Ilavno sia navsezgodaj leieH nad pičau-skim hribom, ko so se oglasili peteliui in naznanili dan. kouec je bjlo vilinskcga dela za tisti dan: vdli sta morali izpustiti predpasiiika in skali sta trešeili nizdol. Nasel bos ti skali, Če gre iz Pična po cesti proti K.rbunain; takoj jih ugledaš, ko na razpotju napraviš par korakov izpod \"isoko nagrmadenega pečevja, ki ima na vrhu cerkvico sv. Mihaela.
V DiviČgradu spi kraljevio Afarko. Nekoč se ju zhudil i« je želel vedeti, kašni ljudje so kaj na svetu. Služabniki so mu pripeljali kmeta. KraljeviČ kmetu ponudi roko. Kmet se je pa te prijaznosti silno usirašil: ijojmene. utrgal mt bo roko kakor nič...«
liitro je vzel razbeljen lemež in ga je poiožil kralju v desmico. Marko je stisnil.
»Še so ljudje mocni.« je zamrnual kraljevič Marko, nuguil glavo in zaprl oči. Zaspal je, kmetič pa je odsel vesel, da rau kraljevič ni odirgal rokd
2.
jugozahodno od pičaaskega hriia je uekoliko višji grič, z vasfco Me digi na vrhu. i-Medigi<  bi pomenilo v iaoikajšnjem, z Iaš^;no poinesaxi«b_ jeziku »zdravaiki«. Pravijo, tla se je tam gori prvi naselil neki zdravnik, ki ga je privabil tja zdrav kraj in prekr&sni razgled. V vasi pa ui nobeue hise, ki bi bila podobna, da je imela kdaj čast, biti stanovanje tako od-j Iiičiie   osebe.
Razgled z mediškega vrha pa res ai napačen. Vse imaš, kar si želii ¦vtideti: kose morja, v daljavi visoke gore, v bližini lepo, široko goro z je-zerom v podnožju; zeleno raviiino, valovito gričevje z gozdovi, pašuiki, njivami, vinogradi in iudi goiimi puščavskimi lisami; povsod je natresenih vasic z vitkiini stolpi ali tucli brez stolpov; tudi mesto vidiš in dim tovar; niskih dimaikov. Lep je ta kotiček lstre ob doliai Raše z majko Ucko gord_ in z Yelel»tom tam na vztodnem obzorju; s hribovjem južnoistTskega gri-čevja in kvarnerskih oiokov: z jezerom, ki ga pa kmalu ne bo več, ker g« osušujejo: in v bližini mesta Labina in karpanskih premogovnih rudnikov^^
Prav pred  očmi  pa leži opazovalcu z MediŠkega vtha, skoraj   v isti višini, onstran globoke drage, osamljen, širok pičanski grič s starodavna ¦vasico  — mestom  Pičnom,  s  cerkvijo  in   pouosuim  zvonikom. Škofje jiekdaj  tu stolovali  (do  1.  1789.).  Strmo pada  s  te strarri  pečina tik  po vasjo in je  ob vrliu  vsa obraela  z bršljiinom, ki  sega  tudi po hišah io" zidovih.
1-4
O tej   razgledni  toČ-ki  se  pripoveduje  zaiiimiva bajka.
V fvancoskih časih so hotcli Pičan zavzeti Francozi. Prisli so od juga in poslavili topove ua inediški grič. ZaČelo se je obstreljevanje Pična, Pičanci so hrabro odgovarjati in vračali milo za drago. Krogla za kroglo jc leteč preko clrage padala na francoske glave in dobro zadevala. Začu-denje je pa nastalo nied Frajicozir zakaj sovražni topovi ne bliskajo in ne grme; kaj takega se še ni nikdar čulo: ^Mar imajo soTražniki smol-čcči< sraodnik, takega, ki se razleti kar po tihein?« so se vpraševali osupM vojaki. Po\-eljniku je pa prišel drugačen sum. Ukaže iopničarjem, da niorajo vsako krc^lo zaznumovati, da se bo pozualo, čigava je. Ko so potem streljali in pobirali nasprotne krogle, so našli na njih svoje lastne znake, katere so  malo prej  zarisali.
Pičance je tako varoval zašČitnik cerkve in hrvse skofije, sv. Nicefor. Francozi so streljali prav na ccrkev, ki stoji tik nad robom pečine. Zvo-uika takrat cerkev še ni imela.
Francoze je strab pregiial. Pobrali so se in so za naprej sklenili, da ne bodo nikdar več obstreljevali kraja, — ki je obrasel z bršljinom.