TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ 0 delu UO združenega podjetja v pretekli mandatni dobi (Nadalj. s prejšnje številke) • ZUNANJA EKONOMIKA : V letošnji mandatni dobi . je UO ZP potrdil nekaj pogodb o tehničnem sodelovanju z inozemskimi partnerji (ITT, GENERAL ELECTRIC, CDC), iki predstavljajo solidno osnovo za Vključevanje v mednarodno delitev dala. Na nas je. sedaj, da te pogodbe čimprej konkretiziramo ter s tem zgradimo osnovo za nadaljnji razvoj združenega podjetja. Tudi pri tem se kaže kronična počasnost v poslovnih odločitvah ISKRE, saj se zatika delo pni realizaciji teh pogodb v pretežni meri po' 'krivdi organizacij lin zaradi pomanjkanja primernega strokovnega kadra. njena. To pa ne pomeni, da omenjena integracija za kolektiv ISKRE ni zanimiva, saj omogoča, hitrejši in uspešnejši- perspektivni razvoj. Zato menim, da je treba Sklepe UO čimprej in temeljito izvršiti, da ne bi prišlo do predolgega odlašanja za tako važno odločitev (lažje osvajanje domačega trga, za-siguranje 'potrošnika naših elementov, kompletira-nje asortimenta, možnost specializacije, koncentracija kapitala in s tem možnost za lasten perspektivni razvoj, lažje vključevanje v mednarodno delitev dela). Prav tako Je UO ugodno ocenil pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju . s tovarno. GORENJE v Velenju. volj pozornosti. To bi utemeljil'z nekaj primeri: Kljuib velikemu obsegi! dela, ki ga opravljajo strokovne službe za samoupravne organe, gospodarske plane in sanacijske načrte in reševanje finančnih problemov, pogrešam pri njihovem delu iniciativo za reševanje problemov ih predlogov. Pri svojem delu je UO ZP redno ugotavljal, da je moral sam dajati iniciativo za reševanje problemov in celo iskati njih reševanje. To gotovo ne pomaga pri . uvelj avlj an ju stro-(Dalj e na 2. strani) Ob 75. rojstnem dnevu obilo sreče in zdravja za dobro naših narodov in svetovnega miru! Naš izvoz v aprilu Na tem področju so se uspešno uveljavljale tudi posamezne organizacije, ki so samoiniciativno iskale primerne inozemske poslovne partnerje. Takšna iniciativa je zdrava, vendar je treba to delo koordinirati in usklajevati z -zunanjoekonomsko politiko združenega podjetja. ‘ Na področju tehničnega sodelovanja in integracije s sorodnimi podjetji v državi je bilo prav tako precej napravljenega. Omenil bi samo analizo o integraciji z RIZ-čom in RUDI čAJAVCEM, ki služi kot osnova za sedanje razprave o koristnosti takšne integracije za bodoči razvoj ISKRE. Ker je razprava o analizi pokazala nekatere pomanjkljivosti, ki so razvidne iz sklepov 21. se(je UO ZP, je bila nadaljnja razdava Po kolektivih začasno preUd- ® NOTRANJA § EKONOMIKA Na tem področju se ne moremo pohvaliti s takšnimi rezultati kot na področju zunanje ekonomike. Tudi v letošnji mandatni dobi nismo uspeli realizirati vrsto sklepov iz prejšnjih let: uvedba mehanografije; organizacija in analiza trga; enotne metode, sistem in sheme, zbiranje podatkov zaradi možnosti primerjave in ocenjevanja raznih kazalcev organizacije ter analiz poslovanja organizacij; formiranje strokovnih služb v skladu z ekonomskimi možnostmi in potrebami organizacij in združenega podjetja ... Na tem področju bi grajal zlasti vodstvo strokovnih služb, ker ni notranji ekonomiki ISKRE posvetilo do- Madžarski zunanji minister Janos Peter v Iskri Prejšnji teden — v četrtek, II. maja je prispel na kratek obisk v Slovenijo madžarski zunanji minister Janos Peter, ki je bil na oddihu v naši državi. V Kranju si je ogledal našo tovarno, v pogovoru s predstavniki podjetja in tovarne pa se je predvsem zanimal o številu strokovnega kadra in o izobrazbi delavcev. Poudaril je, da obstajajo možnosti sodelovanja med podjetjem ISKRA in madžarsko industrijo. V minulem mesecu je znašat seštevek izvoza vseh tovarn ZP 445.687 dolarjev in je presegel planirano vrednost za dobre štiri odstotke. V primerjavi z lanskim aprilom je bila letošnja realizacija za malenkost nižja. Struktura izvoza glede va-_ radijski - sprejemniki, zlasti kitnih področij je ostala ista pa še kondenzatorji, elektro-kot prejšnji mesec. Večino motorji in silicijeve diode, izdelkov — točneje 63 odstotkov vrednosti — smo prodali v vzhodne države SEV, 22 odstotkov na konvertibilno-, področje in le 15 odstotkov: v države drugega kliringa. V, primerjavi z rezultati lani se je izvoz precej preusmeril iz, zahoda na vzhod. Aprilska izvozna lista, je vsebovala 22 držav-uvozniic naših izdelkov. Vrstni red se skoraj ni izprememi z izjemo ZpA. Na prvem mestu je še vedno Nemška demokratična republika, drugem češkoslovaška in na tretjem Turčija. Tem slede po padajoči vrednosti: Zahodna Nemčija,: ZDA, Madžarska, Avstrija, Anglija, Italija in kot deseta Brazilija. Izmed proizvajalcev . je osem tovarn izpolnilo oz. preseglo aprilske izvozne zadolžitve, pet pa ne. Težišče izvoza je ’ bilo pri treh' lova.r- i nah in sicer F.T.EKTROME-HANIKI, KONDENZATORJIH gg ELEKTROMOTORJIH, saj so izvozile skupno kar 80 % celotne vrednosti. ; 1: Sortiment. izvoznih, izdelkov je bil glede na 'prejšnji izvoz domala isti.' Prevladovali so releji, stikala, kinoprojektorji, avtomatske telefonske centrale, ojačevalniki, Medtem ko je aprilska realizacija zelo ugodna, v- celoti izvoz združenega podjetja precej Zaostaja. V štirih mesecih smo izvozili za 1,624.972 dolarjev izdelkov, (Dalje na 6. strani) Mladina ob dnevu mladosti Ponovilo še bližamo 25, maju, ko naš ljubljeni maršal Tito praznuje svoj .življenjski praznik. Ob njegovem jubileju se tudi mladi Iskraši pridružujemo čestitkam ostale mladine Jugoslavije in mu želimo, da bi še naprej dolgo in uspešno vodil našo državo. 25. maj je še toliko bolj pomemben, ker je to tudi naš praznik DAN MLADOSTI. Naloga naša mladinske organizacije je, da ta praznik čimbolj slovesno proslavimo. Skupno z občinskimi komiteji pripravljamo raznovrstna športna tekmovanja in kulturne prireditve in upamo, da se bo čim večja število mladih odzvalo vabilu. Ne smemo pa pozabiti, da bo na j več je darilo tovarišu Titu, če bomo dosegli čimveč delovnih uspehov v svojem kolektivu, saj se vse večja pozornost danes posveča mladini, ki prihaja v tovarne, da nadaljuje tradicijo starejših. Vse več mladih strokovnjakov zavzema odgovorna delovna mesta, vendar bodo morali paziti, da se nekatere napake, ki šo usodne za dobro gospodarjenje, ne bodo več ponavljale. Iz tega je razvidno, da pred nami mladimi stoji niz važnih .nalog, in je prav, da jih skupaj s starejšimi sodelavci s čimvečjo resnostjo in zavestjo začnemo reševati, ker bomo s tem doprinesli velik delež 'k nadaljnji izgradnji naše socialistične Jugoslavije in tako dostojno proslavljali DAN MLADOSTI. Henrik Peternelj (Nadaljevanje s 1. strani) kovnih služb med organizacijami ZB. Tudi vprašanje financiranja' ZZA ni bilo dokončno, zlasti pa ne perspektivno, re- ji vodstvenega in vodilnega nja. Nadaljevanje sedanje kadra in možnosti selekcije prakse zelo škoduje calotne-teh kadrov. Edino na ta na- mu sistemu samoupravljanja čin bo lahko ISKRA prišla v našem podjetju, ker pode svojega vodstvenega kavmeni po eni strani potuho dra, kar je ena od važnih poročevalcem, po drugi pa osnov za enotno notranjo po- povzroča nezainteresiranost šemo, saj, nevaren; trend pa- siovan j e združenega podjetja delavcev, da bd sodelovali danja vlaganja organizacij ZP v razvoj ni dejstvo, mimo katerega bi lahko šlo vodstvo ZB1 brez temeljitejših analiz. -Zaenkrat še trajnejših predlogov za re- in izvajanje poslovne politi- samoupravnih organih (splb- ke. združenega podjetja. ® ZAKLJUČEK Do konca preteklega leta je UO ZP v glavnem delal šitev tega vprašanja ni bdo. na izvajanju zastavljenega programa. Pri razpravah- in @ KADROVSKA POLITIKA V letošnjem letu se je začelo dopolnilno izobraževanje vodilnih delavcev podjetja, ki je še. v teku. Za ostaja strokovna področja pa je izdelan program, vendar so težave pri njegovem izvajanju zaradi neenotnih stališč organizacij. Čeprav -je- po sedanjih določilih statuta ostala kadrovska funkcija v okviru združenega. podjetja samo na področju izobraževanja, mislim, da bi bilo smiselno, da se ta funkcija dopolni tudi z večjo vloga pri kadrovanju vodilnih in tudi vodstvenih delavcev ZP, Pri tem mislim predvsem na samih, metodah dela in siste-potrebo po sistematični vzgo- mu samoupravnega odloča- sprejemanju sklepov pa smo večkrat ugotavljali, da je izvajanje programa in spreje- _rM,.tslvli}ltf tih sklepov zaradi nekaterih J,_____,____| ključnih problemov (pomanjkanje- središtev, nedograjena organizacija ,s stališča razmejitve odgovornosti in s temi fempetenc ter neutrjeni položaj centralnih samoupravnih oerganiov) zelo počasno, če že ne .nsnsoggDče. Skoraj- vedno so- Sfip proko-raosni prvotni in celo premaknjeni .roJsr. Poročevalci so pogosto, prihajali na seje brez preidi o-gov rešitev a& pa s- slabimi. Ta pojav v .dielu samoupravnih organov je-, kroničen im ga borno» lahko odpravili -le s kcxnkretn±mi' spremamhami v šen pojav tudi v organizacijah)- Menim, da sa vsi izgovori o preobremenjenosti z. operativnim delom in potnana-kanjp. časa in podatkov ,za sestavljanje analiz in predlogov za upravne odločitve, neutemeljeni. Ne morem si da delo na strokovnih področjih ni' organizirano tako, da upravljanje na- nivo-jn* podjetja ali organizacije ne bi predstavljalo- dodatnih obremenitev, Žal zaenkrat še nismo tako daleč, dia- bd. -si -lahko jasno-in pretehtamo začrtovali .prihodnost, ampak znamo- samo vsakodnevno' operativno voditi poslovanje brez. jasnih dolgoročnih. ciljev. Praksa je sedaj taka, da so v to- vodenje •vključeni tudi samoupravni- -organi, s čimer se zmanjšuje odgovornost nat pristojnost vodstvenh orgar nov. Več prožnosti Ali se dovolj poslužujemo našega internega tiska? Že večkrat sem se vprašal ali naše tovarne m PSO' v zadostni meri izkorišča velike možnosti, kr nam jih nudi naše glasilo ISKRA za propagiranje naših izdelkov, posebno tistih za »široko potrošnjo«.? Moram ugotoviti, da ne, sploh ne,, razen edine izjeme tovarne »Avtomatika«-, ki je v preteklem mesecu objavila tehnične prednosti svojega novega brivnika BRAUN-ISKRA SIXTANT,. -ter s tem opozorila vse' potrošnike brivskih aparatov (sedanjem bodoče) na * svoj kvaliteten proizvod'. Menim, da bi biib prav, da tudi ostali naši proizvajalci objavijo v našem časopisu podatke o svojih- proizvodih, tehnične prednosti pred’ enakimi proizvodi konkurence, cene, popuste, načine nabave, prevzemne pogoje in pravzaprav vse,, kar sedanjega kupca zanimai. Menim,, da nas: Iskrašev ne: gre omalovaževati; sag nas je prek lOiGOOi. Žejo- se čudim PSO, Tovarni, radijskih sprejemnikov Sežana, Mikronu Prilep, ki su potencialni proizvajalci blaga za vsakdanjo rabo, da svojih izdelkov ne. propagirajo- kaj: bolj: in da se Iskrašem ne daje večjih- ugodnosti kot jih ima vsak drug. kupec (pri tem izvzemam' novoletno- akti jo, ki je bila zelo kratkotrajna in enkratna).. Menim, da je bila v toliko- tudi pomanjkljiva, ker je zahtevala, da mora kupec imeti »močna« potrdila in je moral priti v Ljubljano v trgovino. Morda bi bilb za naprej treba premisliti in se domisliti kaj bolj sodobnega — (naročilo po pošti in dobava blaga po pošti na naročnikov naslbv). — Zakaj ne? ... Na ta način' lahko vsak državljan SFRJ naroči izdelke »Mura«- iz Murske Sobote ali »Var-teksa«!... Zakaj, bi bdi v Iskri manj prožni?! Ta namig le mimogrede. , Sedaj pa spet proizvajalcem; povejte nam kaj proizvajate, po čem prodajate, kje se da nabaviti, pod) kakšnimi pogoji, in ne pozabite objaviti tudi kakšno fotografijo! I. S. Samoupravljanje se je v preteklem letii kvalitetno precej dvignilo. To ugotovitev -dajem na osnovi .. spre j ema sklepov centralnih organov upravljanja' s strani ' samo1 upravnih, organov organizacij, kjer se je manifestiral duh -solidarnosti in- razumevanja za- težave združenega ¡-podjetja kot celote, zlasti pri odločitvah, ki so .prizadele posamezne kolektive. Iz tega lahko sklepam, da se kolektivni samoupravni duh ISKRE krepi in bo sposoben' prebresti: vse seda-raje težave, toliko bolj, ker prihaja tudi iniciativa za reševanje obstoječih. problemov s strani samoupravnih organov. Žal ta-iniciativa zbledi ob dejstvu, da ni izvajalca oz. tistega, ki bi jo- strokovno, obdelal. Zato menim, da je čas, da vpeljemo nekatere nove kvalitete v naše dslbt a) Vsako vsebinsko upravljanje zahteva strokovnost.. Zato ni dovolj,, da so samoupravljale! pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas ža seje in da na njih aktivno sodelujejo« Foleg komisij pri organih upravljanja, saj bi- se organi upravljanja posluževali raznih strokovnjakov in strokovnih komisij, ki bodo sposobni analizirati predložene materiale, izdelati metodika poročanja, ki bo primerna za samoupravne organe, in ki bi za svoje delo tudi odgovarjali. Pri delu naj bi se komisije posluževale strokovnih služb, ki bi jim nudile vso potrebno pomoč. Prav tako bi tudi same pomagale pri sestavljanju analiz in poročil ter svetovale vodstvom pri izvajanju sklepov. b) Na ta način bi lahko dosegli ločitev upravljanja od vodenja. S tem bi bili. samo-upravljalci razbremenjeni in bi se lahko bolj- posvetili .določanja ciljev in-' smernic kratko- in dogoročne poslovne politike. Vodstveni organi podjetja oz. organizacij pa bi skrbeli za izvajanje sklepov in samostojno ukrepaE za dosego postavljenih ciljev. Istočasno bi tudi odgovarjali za uspešno ali neuspešno vodenje celotne poslbvne politiko c) Takšna razdelitev zahteva tudi razdelitev kompetenc in odgovornosti — tako: vodstvenih kot upravnih organov. To delitev pa je možno: izvesti v skladb s smiselnostjo odločanja na raznih nivojih v naši organizacijski shemi; v katero- je treba bolj funkcionalno' vključiti tudi samoupravne organov smislih zagotovitve večje poslovnosti in- ¿Decentralizacije upravljanja in vodenja. e). V skladu, s takšnim konceptom. bi bilo treba razmisliti tudi o kadrovski- politiki' pri . kandidiranju v samoupravne organe, (izobraževanje, spremljanje: dela članov,, povezava s kadrovanjem- v organizacijah).. Pri strokovnih komisijah bi bilo treba uvesti načelo re^ elekeij,e (merite' bi bila strokovno-opravljeno, delo), predvsem zaradi' tega, ker bi bilo. na sedanji stopnji razsoja nujno« pritegniti v te strokovne komisije, strokovnjake izven podjetja.. d) V zvezi s poglobitvijo-dela, samoupravnih organov-bi bilo potrebna deloma spremeniti, tudi. vlogo pred; sednika in namestnika: predsednika samoupravnih organov.. Ker je nujno, da sta- informirana- o- postovmfi- dogajanjih in izvajanju' sklepov; samoupravnih organov,, bii bilo primerno,, da sta .člana-.strokovnih kolegijev kot naj-halji -izčrpnih virov informacij:. Qd' njiju je v precejšnji meri -odvisna vsebina dela samoupravnih organov. Zato, morata brez dvoma nositi večjo odgovornost za- odločitve -samouprav,nila- organov, kakor ostali- člani. Tak način dtela pa M precej obremenjeval predsednika in bi bilo zato nujno, da se izvede delitev- dela medi predsednikom in njegovim namestnikom. Misli,, ki sem jih tukaj podal, pa zahtevajo še stro-kovno: obdelavo in širšo razpravo ter spremembo poslov, nika samoupravnih organov, ki je še iz leta 1956. V začetku tega leta se je stališče. upravnega odbora ZP do problemov, združenega podjetja manifestiralo v sklepih' pri obravna-vi zaključnega računa, dopolnitev in sprememb statuta ter analize za integraciji) ISKRA — RIZ — KUM: CAIAVEC. Važno je, da imamo jasne koncepte bodočega razvoja organizaci-, je združenega podjetja, definirane nivoje, na katerih se bo oblikovala naša prodajna, nabavna, finančna, investicijska,, razvojna,.. kadrovska in proizvodna politika'.. To toliko bolj, ker je tudi integracija z. RIZ-om in RUDI ČAJAV-CEkt sestavni del naše poslovne politike. Sedanji upravni odbor ni uspel popolnoma realizirati smernic prejšnjega upravnega odbora Pretežno se je ukvarjal z notranjo ekonomika,,.vendar j'e preveč časa porabil za. reševanje finančnih problemov ih ekonomizacijo odnosov. Prizadeval'-sil je„ da BI definiral cilje, naše finančne,, prodajne programske, in investicijske politike, vendar mu Je zmanjkalo, časa, saj nismo uspeli niti sprejeti, gospodarskega. plana. ZP .za leta 1967; zato. .ostaja to kat osnovna naloga bodočega upravnega odbora ZP v pri-hodtijpm, mandbtnem obdobju. Izčrpne smernice .za delo bodočega upravnega odbora pa -so,- podane v poročilu- o neizvašeiaii« sklepih' upravnega odbora- v tej mandatni dobi *kr je .priloženo temu paročifa. Zahvaljujem se- vsemi članom upravnega odbora združenega podjetja; ki soj s svojo prizadevnostjo im delom omogoSJ® reševange .prohJe-raov' zdimrasnegai podjetja. Delavskemu svetu ZB predlagam, da zaradi, kontinuitete dala ponovno, izbere določeno štesdto članov, Mi so: že delovali v tem upravnem odboru. Novemu- upravnemu- odboru ZP želim uspehov pri delu in, reševanju, težav v prihodnjem mandatnem obdobju. PREDSEDNIK U® ZP-ISKRA: Inž. JOŽE BAUMAN Po poteh partizanske Ljubljane Letošnjega XI. pohoda po poteh partizanske Ljubljane so se udeležili tudi učenci tehnične in poklicne šole Iskra Kranj in dosegli III. mesto med šolskimi ekipami Slovenije, kar je zelo lep uspeh. Za ekipo so nastopih Marjan Tepina, Anton Špik in Drago Žumer. Pohoda so se udeležile tudi ženske predstavnice obeh šol. M. K. počitniški servis v sodelovanju s vam v letu 1967 ponuja naslednje usluge: ►Kompasove poceni počitnice« so priljubljeni 7-dnev-m .ali 14-dnevni počitniški aranžmaji z bivanjem v lokalno najboljših privatnih seibab m brano v restavracijah. V ceni aranžmajev so vračunani vsi stroški: prevoz v obe smeri, polni penzion m turistična taksa. »Kompasove poceni počitnice« smo vam pripravili pozimi in poleti, ob morju in v gorah. Prijetni kraji,. M smo jih izbrali in popularne cene so v letu 1966 privabili veliko letoviščarjev. »Z' letalom v srednjo Dalmacijo«. To je 14-dnevni aranžma, v okviru ¡katerega boste preživeli počitnice v Starem -gradu na Hvaru '(¡bivanje v privatnih sobah I. kategorije, ‘hrana v restavracijah). Svoj dopust pa boste lahko bolje izkoristili, saj je od Ljubljane do Splita le dobro uro letenja in vam bo za same počitnice ostalo več časa Prijave ta informacije Vse podrobnejše informacije o uslugah Kompasovega Počitniškega servisa daje Počitniška skupnost ISKRA KRANJ, Kranj, Kidričeva 40, tel. (064) 21-948. Splošni pogoji Zai posamezne aranžmaje se morate osebno ali pismeno prijaviti najmanj 20 dni pred pričetkom potovanja. Celotni znesek za rezervirani aranžma morate poravnati vsaj 13 dni pred pričetkom potovanja. Odpoved rezervacije sprejmemo najkasneje 10 dni pred pričetkom potovanja Pri poznejših odpovedih obdržimo 10*% celotnega zneska za kritje dejansko nastalih stroškov. Za-otroke do 2 let so počitniški aranžmaji brezplačni. Otroci do 7 let z lastnim sedežem v avtobusu in posebnim ležiščem imajo 30'% popusta. Otroci do 7 let brez lastnega sedeža v avtobusu in brez posebnega ležišča imajo 50% popusta. Za 'otroke nad 7 let je potrebno plačati polno ceno. PAS je velik otok v sevemodalma-tinski otočni skupili in leži vzporedno s pogorjem Velebit. Glavno masteče, Pag, ima 2500 prebivalcev in leži ob zalivu z dolgo peščeno plažo, ki je porok za prijetno kopanje. Nedaleč od današnjega mesteca, ki je nastalo v 15. stoletju, so ostanki, antične naselbine Pagus. V mestecu samem pa so mnogi .zanimivi kulturnozgodovinski spomeniki. (Ostanki srednjeveškega ob-zid|a, romansko-gotska cerkev iz 14. stoletja, kne-ževa palača, številne meščanske hiše iz 16. in 17. stoletja). Na Pagu pridelujejo zelo dobro vino in odlčen ovčji sir — »paški sir«, znane pa so tudi »paške čipke« z značilnim vzorcem. Odhod iz Ljubljane vsak četrtek z avtobusom ob 3.00. Nočna vož-njat do Reke in dalje po jadranski magistrali do Kadobaga, kamor bo prihod ob 8.30. Enourna vožnja, s trajektom do Paga. Pri povratku ho odhod avtobusa iz Karlobaga vsak četrtek ob 14.00 in vožnja preko Plitvičkih jezer (postanek za ogled), Karlovca in Novega mesta v Ljubljano, kamor bo prihod ob 21.00. NOVAUA leži ob istoimenskem zalivu 20 km od Paga, na zapadni obali otoka. Naselje je znano po številnih zelo lepih plažab, ki so primerne tako za plavalce kot tudi za one, ki plavanju še niso vešči. Plitvo morje je primemo tudi za otroke, na številnih manjših plažah pa je možnost individualnega (Dalje na 5. strani) Iščemo sodelavce... Evidenčna prijava kadrov Organizadjsko-kadrovsko področje je pri iskanju rešitve za avtomatizirano obdelavo Informacij prejelo ponudbo 25.2.1967 ameriške firme CONTROL DATA. Ponudba je ¡ugodna. Za razliko od ¡drugih dobaviteljev te vrste opreme (upr. IBM, ki zahteva 10 % vrednosti pri podpisu pogodbe |S 25 % vrednosti pred dobavo, ostalo kreditira za dobo 3 let s 7,5 % obrestno mero), zahteva plačilo prvega obroka šele po montaži opreme, ostalo kreditira za dobo 3 let s 7% obrestno mero. Te in nadaljnje ugodnosti: 25% popusta ter 15 % za odkup določenih kapacitet opreme znižajo za 40 % vrednost opreme centra. Navedena ugodnost je namenjena združenemu podjetju Iskra v .sklopu z medsebojnim poslovnim sodelovanjem. Dobava opreme je po ponudbi predvidena v septembru 1967. OrganizacijsKo-kad-rovsko področje je izdelalo načrt financiranja centra za. avtomatizirano obdelavo informacij in podcentrov za pripravo dokumentacije ter ¡ga predložilo, vsem direktorjem organizacij združenega podjetja Iskra v proučitev in odločitev. Paralelno s tem smo proučili s predstavnikom, dobavitelja opreme vprašanje potrebnih kadrov in načrt šolanja. Smatramo, da bo ta do sedaj najugodnejša ponudba realizirana. . Organizacijsko - kadrovsko področje želi ugotoviti člane kolektiva združenega podjetja Iskra, ki se zanimajo za: poslovno organizacijo, organizacijo avtomatske obdelave informacij, obdelavo informacij na napravah — programiranje obdelave In za. manipulacijo z opremo een-tra. . | . Za organizacijo je. zaželje-na višja ali visoka izobrazba- v neki uporabni ali analitični znanosti. Kandidat mora imeti dobro predstava, nekaj razumevanja ' 'logike, organizacijsko spretnost,- visoko stopnjo iniciative in spretnost v komuniciranju.^ Pri. dopolnilnem izobraževanju v' tujini ali doma- si bo» pridobil znanje v tehniki zbiranja podatkov, analizi dokumentacije, osnovah avtomatizirane obdelave informacij in programiranje uporabnosti naprav, sodobnih prijemih, kot so mrežne analiz e» in operacijske raziskave. Za programiranje je želena diploma višje ali visoke šole, za znanstvene zahteve vsaj 2 leti matematike. Kandidat mora imeti logično zmožnost presoje variacij, iniciativo in zmožnost za skrajšano pisavo. Pri -dopolitiflnem izobraževanju v tujini ali doma si bo p it dobil znanje • za .logično analizo, kodiranje: tehniko testiranja, programske jezike, kontrolo in preizkušanje/ Za manipulacijo z opremo je zaželena, diploma višje- ak visoke šale, povprečna inte-ligenčnost in ročna urnost. Pri dopolnilnem izobraževa- Fuezultat kaže, da je bila proizvodnja celo nekoliko višja kot v marcu. Tako beležimo v letošnjem letu iz meseca v mesec višjo povprečno -dnevno proizvodnjo. Procent preseganja plana je- v aprilu sicer nekoliko nižji, kot je bil v prvih treh mesecih letos, vendar je temu vzrok razmeroma- visok plan, saj je kar za 4% višji,, kot bi bilo potrebno povprečno narediti na mesec. Tako je bila .proizvodnja v aprilu za 10,5 % nad potrebno mesečno proizvodnjo. Kljub visoki proizvodnji v aprilu pa v nekaterih, delovnih enotah ni bila dosežena predvidena proizvodnja. To velja predvsem za »Rotacijske, stroje« in »Urne mehanizme«, kakor tudi »Kinoakusti-ko«, dočim je bil .tudi v aprilu dosežen izreden uspeh pri električnih števcih. nju si bo kandidat pridobil znanje za normalno manipulacijo z opremo,, -izjemno manipulacijo in v zavarovanju 'inf orm aci j. Za vzdrževanje naprav ja zaželena diploma višje ali visoke šole ' elektrotehniška smeri, povprečna rncteiigenč» nosi .in ročna spretnost. Rt ddpctarinpm izobraževanju v tujini sl bo kandidat pridobil znanje za preventivno vzdrževanje naprav. Kandidati naj praviloma na bodo starejši kot 40 let. Za šolanje v tujini je potrebno znanje nemškega ali angleškega! jezika. Vsi .učni pripomočki .so. v angleškem jeziku. Evidenčne .prijave pošljite na . naslov: Organizacijsko-kadrovsko področje ZP Tškra Kranj, Kidričeva 40, do 31. maja 1967. PROIZVODNJA V APRILU 1967 DE IzvrSo % Rotacijski stroji 62,9 Montaža števcev 112,9 Obrat stikal 106,6 Kinoakustika 95,1 Telefonija 102,- Orni mehanizmi oo Naprave 250,- Produkcija 126,3 Orodjarna , '96,3 Vzdrževanje 777,4 Skupaj 105,9 DE »ROTACIJSKI STROJI« je v prvem četrtletju nadaljevala z montažo strojev SEVS-06, kakor tudi EVS-10, dočim je v aprilu predvidela •montažo strojev iz uvoženih delov. Za EVS-08 so sestavni deli prispeli tako pozno, da je ibila možna montaža le manjših* -količini dočim za EVS-I3 -itn RBS sestavni deli v -aprilu niso prispeli. Čeprav imamo naročila za stroje EVS-06 za izvoz, rii bilo mogoče ' v» tirati' predvidene ' količine* 'ker -so 'nastopile težave z rotorji.* , OBRAT ŠTEVCEV je V preteklem * mesecu oddal nekoliko več števcev kot je bilo izdelanih, ker..je bila iz prejšnjih mesecev' v montaži še vednp manjša količina ne-umerjenih števcev.’ Te zaloge so sedaj izčrpane. Predvidena količina stikalnih ur v aprila ni bila izdelana, ker so nemirke iz Francije prispele šele v začetku maja. 'Nadaljevanje na 6. strani) Klub štipendistov ZP ISKRA prireja dne 27. 5. 1967 za vse štipendiste ZP ISKRA ekskurzijo z avtobusom v Tovarno elektronskih merilnih instrumentov HORJUL in v Tovarno radijskih sprejemnikov SEŽANA. Prijavite se do vključno torka, 23 5. 1957' v Referatu za štipendije Ljubljana, Miklošičeva 28, kjer boste prejeli tudi ostale informacije. Proizvodnja »Eiektromehanike« v aprilu Po izrednem uspehu v marcu, naša prognoza za april ni kazala, da bomo tudi v tem mesecu dosegli tako » visoko proizvodnjo. Že sam plan za april je bil postavljen razmeroma visoko; računali smo sicer, da bo mesečni plan dosežen, ni bilo pa ¡zgledov, da bi presegli vrednost dveh milijard. ■ Tudi drugod ista poslovna problematika SD aK za 45 % večji kot leto dni prej Nekako v navadi je že, da upravni odbor našega ZP obišče vsako leto nekaj drugih sorodnih podjetij in da se v neposrednih razgovorih seznani z delom samoupravnih in upravnih organov drugod ter hkrati primerja njih izkustva s svojimi. Vabilu podjetij »Elektrokovina« in »EM« iz Maribora ter »Elrada« iz Gornje Radgone so se zato člani UO ZP rade volje odzvali in v dneh 4. in 5. maja obiskali ta podjetja. Prvi obisk je» bil namenjen podjetju »Elektrokovina« v Mariboru. Tovarna je locirana na zelo primernem kraju z velikimi možnostmi razširitve gradenj na lastnem prostoru. Od skromnih delavnic bivšega DES se je v neflcaj letih razvila v lepo tovarno z izredno konjunktumim proizvodnim programom in do- poslovni sklad 290 milijonov SD in za sklad skupine porabe 362 milijonov SD. Celotni dohodek na zaposlenega se je povečal za 18,7 %, povprečni čisti dohodek pa je bil večji za 40,8%. Prav •tako so se povečala sredstva za sklade ih sicer za 15,7%. Poslovni sklad je bil ob koncu leta za 1452 milijonov Ob tej priliki so člani našega UO ZP morali slišati tudi pritožbo, ki narti ne dela časti. »Elektrokovina« kupuje namreč pri nas kondenzatorje, žal pa kvaliteta ni •najboljša (v povprečju 20 do 30:% - kondeinzatorj e v ne ustreza). Prav bi 'bilo, da bi tovarna v Semiču raziskala položaju v obratu, posvetovalni organ začasnega upravitelja pa je sindikalna organizacija. ZP EM se razlikuje v organizacijskem smislu od ZP »Iskra« v tem, da ima vsaka organizacija svojo komercialo, ker je proizvodnja bolj razdeljena po panogah. Funkcija generalnega direktorja je v ZP bolj koordinaitivna, omogoča učinkovitega vode» nja poslovne politike združe-nega podjetja. i Zaradi izredne pomembnosti poslovne in razvojne protj-l lematike, ki se v. dokajšnji meri pojavlja tudi pri našem' ZP in ker so bili posamezni" problemi ob razgovorih sf člani-¡našega UO le nakazani," sem zaprosil v. d. gen. direk-‘ tor j a ZP EM tov. Aleša Zi- dani našega UO ZP v razgovoru s predstavniki ZP EM — Elektroindustrija, in splošna montaža, Maribor to izdelkov tako, da ne bi bilo pritožb. Naslednji obisk naših sa-moupravljaleev je veljal, v Mariboru podjetju EM — Elektroindustrija in splošna montaža, ki se je lota 1963. integriralo. Kot združeno podjetje je v sestavu zelo ¡podobno našemu, tovarne so samostojne s svojimi žiro računi. Podobno kot pri nas v Železnikih s. imajo_ v obratu TOBI začasno upravo z upraviteljem. Zanimivo je, da je ............ . UO' ZP EM formiral' nadzor- Pred razgovori so si člani UO ZP z generalnim direktorjem ni odbor, kateremu mora za-ogledali proizvodne prostore EM , časni upravitelj poročati o segla vzporedno dovršeno kvaliteto izdelkov. Direktor podjetja inž. Marko Drnovšek in predsednik US podjetja Milan Jelen sta našim članom UO ZP najprej razkazala tovarno, nato pa so sledili razgovori v upravni stavbi. Tovarna posluje zelo dobro ln nima nikakih težav s prodajo izdelkov, saj vsaj. doslej ni mogla nikdar izdelati toliko izdelkov kot je bilo naročil. Za naše bralce, ki radi primerjajo poslovanje našega podjetja z drugimi, navajam nekaj zanimivih podatkov iz zaključnega računa podjetja »Elektrokovina« : Celotni dohodek je presegel lani vrednost 10 milijard S dinarjev in se je v primerjavi z letom.. 1965 povečal za 10 %. čisti dohodek je zna- ’ šal dobre tri milijarde SD oz. 15 % več kot leto dni prej. Po odbitku OD je ostalo za OSNOVNI PODATKI PODJETJA ELEKTROKOVINA Naziv: ELEKTROKOVINA, tovarna elektrokovin-skih izdelkov, Maribor Proizvaja: elektromotorje in armature za fluorescenčne ter živosrebrae svetilke Obseg bruto proizvodnje: lani 10,2 milijarde S dinarjev Izvoz: lani 15 % vse proizvodnje Izvoz na konvert. področje: lani 900.030 dolarjev Število zaposlenih: približno 17G3 Povprečje OD: lani 80.500 S dinarjev Porast povprečnega čistega OD: lani za 40,8 % Celotni faktor obračanja: lani 2,5 Začetek proizvodnje v tovarni: leta 1948 Značilnost za prodajo: konjunkturen proizvodni program Tovarna je bila pred tem delavnica dravskih elektrarn DES Proizvodnja v tovarni stikalnih naprav Maribor — Košaki HBBBfii T-i ■ e i ..]LJL_ „ ] n I ' ■ 1 ||ji p ! I %$** ---šištllj Proizvodnja armatur za svetilke v tovarni »Elektrokovina« Maribor ■pt._ sn^sr v j ^ 8 11 « 8 ■ |iyg I dl p • - -J,* 1!Sm§! ■ y H_ . JSr.«VV| . . ’’ H| (Nadaljevanje s 4. Strani) Čarja za posebni razgovor, o katerem bom obširno poročal v,, eni izmed -naslednjih številk našega glasila. Pripomnil bi le še, da je ZP EM ponudilo našemu kolektivu ISKRA .neomejeno žteVilo električnih štedilnikov in hladilnikov po znižanih cenah (v povprečju od 20 do 30 % nižjih, kot ?o v maloprodaji). cSindikal-na organizacija ZP bo zato v naslednjih dneh .organizirala akcijo za nabavo teh gospodinjskih aparatov: Tretji in zadnji obisk-so člani UO ZP namenili industrijskemu podjetju »Elrad« v Gornji Radgoni. Nekoč : skromna delavnica še je. razvila tako rekoč- iz nič -m v nekaj letih tako' napredeva-' la, da je poznana s svojimi izdelki ne samo v državi, marveč tudi v tujini. Direktor- podjetja tov. Zvonko Klemenčič in predsednik DS tov. Jože Poštrak sta v razgovoru povedala, da . se proizvodnja v ISKRI in EL-RADU pokriva pri kanalni-kih iin nekaterih profesionalnih napravah. Obstoje velike možnosti kooperacije- med obema podjetjema, Zlasti je je ELRAD: zainteresiran za našo, proizvodnjo tiskanih vezij. in polprevodniške'; tehnike. Koristna bi bila tudi dolgoročna pogodba o prodaji izdelkov' ELRAD v naših industrijskih prodajalnah, za kar seveda nindbene ovire. Na splošno so člani našega 110 ZP dobili ob obisku v teh treh - renomiranih podjetjih precej pojasnil in koristne napotke za nadaljnje razvijanje' naše poslovne politike in vodenja podjetja: Ob koncu razgovorov v vsakem podjetju posebej je predsednik "UO ZP tov, inž.-Jože' Bauman povabil «mo-upravljalce - teh podjetij k nam, da si bodo tudi oni lahko ogledali naše tovarne in proizvodnjo in se okoristili z našimi izkušnjami. Marjan Kralj * OSNOVNI PODATKI 'f ZA PODJETJE ELRAD i Naziv podjetja: ELRAD, Gornja Radgona Proizvaja: radijske in TV antene, pribor In visokofrekvenčne kable; približno 400 vrst izdelkov Obseg bruto proizvodnje: lani 2 milijarde S dinarjev Izvoz: lani 12 % vse proizvodnje Usmerjenost izvoza: samo Da konvertibilno področje — ZDA in Zah. Nemčijo Uvoz: pokrivajo z izvozom Število zaposlenih: 350 od tega 12 dipl. inženirjev Povprečje OD lani: 85.000 S dinarjev Faktor obračanja: v celoti 2 Razvoj: posebni oddelek v Ljubljani Značilnost prodaje: konjunktumi proizvodni program, cene za finalne proizvode se v 7 letih niso spremenile Razmerje med najnižjimi in najvišjimi OD je 1:3,29 Razmerje OD : skladi — 70:30 Kvaliteta izdelkov: na najvišji ravni Starost tovarne: 11 let OSNOVNI PODATKI PODJETJA EM Naziv: Združeno podjetje Elektroindustrija in splošna montaža, Maribor Tovarne in obrati v sklopu ZP: 1. »KIDROMONTAŽA« Maribor 2. »TOVARNA STIKALNIH NAPRAV«, Maribor 3. »TOVARNA OPREME ZA PRALNICE IN GOSPODINJSTVO«, Maribor z obrati: IlIMO, Maribor TOBI, Bistrica pri Mariboru, LENDAVA, KIDRIČEVO Proizvodni program: montaža elektrostrojne opreme, mehanizacija za težki transport, razdelilne in komandne naprave, elektrooprema za visoko In nizko napetost, prenosne montažne trafopostaje, štedilniki, kuhalniki, pralni stroji, centrifuge, hladilniki, sušilci in likalni stroji Itd. Obseg bruto, proizvodnje: lani ZP 14,6 milijarde S dinarjev Izvoz: lani 10,9 % vse proizvodnje število zaposlenih: 2632 Povprečje OD: mesečno 72.300 S dinarjev za ZP Celotni faktor obračanja: lani za ZP 5 Prodaja: vsaka organizacija ima svoj prodajni oddelek za prodajo doma, za izvoz imajo vse organizacije en sam oddelek Servisna dejavnost: lastni servisi v Mariboru, Beogradu in Zagrebu Predstavništva: v Beogradu, Zagrebu, Skopju, Ljubljani in Sarajevu Začetek proizvodnje v prvi tovarni: pred 20 leti (Nadaljevanje s 3. strani) kopanja. Naselje obkrožajo vinogradi in oljčni nasadi. V Novalji in neposredni okolici so ostanki iz rimskih časov (deli obzidij, dobro ohranjen rimski podzemski vodovod) in druge kultumo-zgodovmske zanimivosti. Mediteranska klima in vegetacija ter čisto morje zagotavljajo prijetno letovanje, ki ga bodo dopolnile še paške specialitete! Odhod iz Ljubljane vsako sredo ob 4.00 in vožnja z avtobusom do Reke, kamor bo prihod ob 6.30. Potovanje boste nadaljevali z ladjo (pot do Novalje traja 6 ur). Povratek iz Novalje bo v sredo ob 15.00, prihod ladje na Reko ob 20.50. Odhod avtobusa Z Reke ob 21.00, prihod v Ljubljano bo ob 23.00. KUKLJICA je ribiško naselje na vzhodnem delu otoka Ugljan. Leži ob, istoimenskem zalivu in je obkroženo z nasadi oljk in smokev. Otok Ugljan je bil gosto naseljen že v rimskih časih, vsa. današnja naselja pa izvirajo iz srednjega veka. V zadnjem času otok postaja vse bolj pomembno turistično področje (bližina Zadra). V Kukljici je kopališče urejeno v borovem gozdičku, številne plaže v bližini naselja pa niso. nič manj prijetne. Prebivalci Kukljice so po večini ribiči in zato imajo letoviščarji mpžnost, da se jim priključijo na ribolovu. Odhod iz Ljubljane bo vsak ponedeljek ob 22.00. Nočna vožnja z avtobusom do Reke in dalje preko Karlobaga in Zadra do Sukošana, kamor bo prihod ob 6.00. Potovanje z ladjico iz Sukošana do Kuklji-ce (vožnja traja pol ure). Povratek iz Kukljice bo vsak torek. Avtobus iz Sukošana bo odpeljal ob 7.00 preko Karlobaga, Plitvi-čkih jezer (ogled), Karlovca in Novega mesta 7 Ljubljano, kamor bo prihod ob 20.00. ŠALI je naj večje in turistično najpomembnejše naselje na Dugem otoku. Otok, ki leži v zadarski otočni skupini, je dobil ime zaradi tega, ker je želo ozek in dolg kar 44 km. Naselje Šali je prijeten ribiški kraj z zelo blago klimo in številnimi lepimi plažami, ki so primerne za plavalce: iif neplavalce. Kot Šali je naselje prvič zapisano leta 1105, med ohranjene kulturno-zgodovinske zanimivosti pa sodi cerkeviz 15. stoletja. Šali je izhodiščna luka za izlete na Kornalsko otočje, ki ga sestavlja več kot sto otočkov. Odhod iz Ljubljane vsak petek ob 22.00 in .^ožnjg.. z ji^tobuspni do Rpke, Karlobaga, Zadra in Sukošana, kamor bo prihod ob 6.00. Vožnja z ladja izrSukošaria do 'Salija. Pri povratku (vsako soboto) odhod avtobusa iz Sukošana ob 7,00 in vožnja z avtobusom preko Karlobaga, Plitvičkih 'jezer (piv stanek za ogled), Karlovca, Novega mesta v Ljubljano, prihod ob 22.00. ROVINJ je staro istrsko mestece, ki zelo slikovito leži v malem zalivu na zapadni obali Istre, severno od Pulel Pod imenom Ruigno ga prvič oriienjajo v 13. stoletju, na istem kraju pa je bilo naselje že v antičnem času. Stari del mesta je še do danes ohranil značilnosti severnojadranskih mest. V neposredni bližini mesta so obsežrfi pinijevi in borovi nasadi s številnimi plažami in avtokampi. Bližnja otočka Katarina in Crvenr otok sta zaradi bujne mediteranske vegetacije in-številnih možnosti za kopanje in sončenje postala popularni letoviški točki. Odhod iz Ljubljane z avtobusom vsako nedeljo ob 7.00, prihod v Rovinj bo ob 13.00. Povratek bo vsako nedeljo z odhodom iz Rovinja ob 17.00 in prihodom v Ljubljano ob 22.00. POREČ) staro zgodovinsko mestece na zapadni obali Istre, je v zadnjih letih postalo eno najbolje obiskanih, turističnih področij Jadrana, številne turista privlači mediteranska klima, čista morska voda in lepe plaže, v borovih gozdičkih. Eufrazijeva bazilika iz 6. stoletja z znamenitimi mozaiki spada med najpomembnejše spomenike bizantinske umetnosti v Jugoslaviji. Poleg bazilike je v mestu ohranjena še škofovska palača iz 6. stoletja, zvonik iz 15. stoletja iri številne zanimive meščanske hiše. Južno od mesta je turistično naselje Plava laguna, pred Porečeni pa otoček Sv. Nikola, kjer so zelo lepe plaže. Odhod iz Ljubljane z avtobusom vsako nedeljo ob 7.00. Povratek bo vsako nedeljo z odhodom iz Poreča ob 18.30 in prihodom v Ljubljano ob 22.00. NOVIGRAD spada med kraje, ki v zadnjih, letih postajajo vedno bolj pomembni turistični centri. Staro zgodovinsko mestece, ki ga omenjajo že v 6. stoletju, Ježi na polotočku na zapadni obali Istre. Novigrad je vse do danes ohranil srednjeveške značilnosti — ozke in vijugaste uličice ter male trge, delno pa je ohranjeno tudi srednjeveško obzidje z dvema stolpoma. V mestu je tudi nekaj zanimivih gotskih (Dalje na 6. strani) (Nadaljevanja s 5. strani) zgradb.. Novigrad leži zelo slikovito, ima več lepih plaž in turističnih objektov. Odhod iz Ljubljane „z avtobusom vsako nedeljo .ob T.OO. 'Povratek bo vsako nedeljo z odhodom iz Novi-gradamb -19130 in prihodom v-Ljubljano .ob 122!00. Z letalom v srednjo Dalmacijo — izredno .ugodno STARI GRAD. Otok Hvar slovi -po svoji-Blagi klimi s ¡¿povprečno 2715 -urami sonca -v letu. ¿Zato se je razvil -v priljubljeno letovišče -tako poleti -kot tudi pozimi. Stari-Grad je mala luka inimestece (1500 prebivalcev) v slikovitem Starigradskem zalivu. Naseljeno je ’bilo že okrog leta 380 pr. n. št. in vse odtlej ¿so ohranjeni ostanki, ¡ki* pričajo o'nepretrgani naseljenosti. Okolica Starega Grada je porasla z mediteransko vegetacijo, v Starigradskem-zalivu :pa so-številne male -plaže v borovih -gozdičkih. Začetek < letalskih aranžmanov bo v ponedeljek, 12. 6. 1967. Zaključijo -se -U8.' 9.' 19S7 Odhod iz-Ljub ljane vsak drug -ponedeljek ob 3. uri zjutraj izpred poslovalnice KOMPASA, Titova 12. Novost za motorizirane turiste Peljite se na ..počitnice -.z .lastnim .avtom. -Tedenski ah 'štirinajstdnevni prihodi in .odhodi v vse .spodaj navedene . kraje -so vsako .soboto. Začetek .aranžmajev je'bil v soboto, 6. maja, ..zaključni dan -pa bo v soboto, 7. oktobra 1967. V ceno je vključen.tedenski -penzion, turistična taksa .in stroški'rezervacije. Cene za avtomobiliste ROVINJ POREČ NOVIGRAD PAG NOVAUA KUKUIGA ŠALI STARIGRAD NA HVARU KAMP MIR* *iZ lastnim šotorom. za leto 1967 ŠALI: 14 dni ŠALI: 7 ¿dni KUKLJIGA: 14 dni KUKLJIGA: .7 dni PAG: 14 dni PAG: 7 dni . NOVAUA: 14 dni N0VAUA:7 dni ROVINJ: 14 dni ROVINJ: 7 dni POREČ: 14 dni POREČ: 7 dni NOVIGRAD: 14 dni NOVIGRAD: 7 dni STARI GRAD: 14 dni Glavna Pred in -.sezona pošezema 'vN¿din •N -¿din ! ||i ,286.— “ : 270:— -i ¿300.— m— | 1 .286^— ¿270,— ffl ¿243-.— ¿236.— ' | .¿278.— .255=— ' 1 .248.— - 230.— .246,— :228¿—. jji I 280=— .260.— i|| 215=— ,200.— . poceni počitnic« II 1 ■ Glavna Pred in sezona posezoma N din N din m 520:— 485,— ! l! ■345.— ■327.— j 515.— . 478.— S ¿337-.— -318: J 488-.— 475-.— i 316:— ¡369.- | 560.— 513,— ] 353,— 329,— i i 551.—■ 519,— it 319.— I 336,— 574,— 518-.— J 345.— 317.— 542,— ‘510.— '327,— 310.— 769,— 709,- Športno tekmovanje za dan mladosti Sindikalna podružnica in mladinska- organizacija tovarne »Elektromehanika« 'Kranj bosta za DAN MLADOSTI organizirali med delovnimi enotami in obrati medsebojno -športno tekmovanje. Kot nam , je-povedal tov. Berložnik, predsednik komisije za : šport in rekreacijo pri-sindikalnem odboru »Elek-tromehan-ike« bodo' tekmovali v namiznem tenisu, streljanju, malem nogometu, kegljanju.in šahu. O:rezultatih bomo poročali v 20. številki glasila ->*Iskra«, Hkrati vabimo'tudi druge-kolektive, da nam na -kratko poročajo o morebitnih -športnih tekmovanjih, izletih ali kulturnih prireditvah, ki jih bodo organizirali za BAN MLADOSTI. Rok: 29. maj. ike« v aprilu (Nadaljevanje ¡s 3. strani) OBRAT STIKAL Je tudi v aprilu dosegel. „ .predvideno proizvodnjo,-, čeprav me v taki višini, kot v marcu. »KINO AKUSTIK A« je -v aprilu izdelala le manjše ¿število -projektorjev za ¿normalni Ifilm. Vzrok temu .so -bile pozne dobave -sestavnih ¿delo vzza .-glavo .iz. produkcije, :na-- stopile pa -so tudi težave -zaradi nove. izvedbe bbločruee. Težave so ¿nastopile tudi ¿zato,Iker nismo pravočasno-.dobili ¿laka. Eri 16 mm projektorju še vedno nastopajo ¿težave -pri jjustiranju. Odpravljene bodo z ¿novim adapter-jem, -za ¿katerega-se ¿seSaj ¿izdeluje orodje. "¿Nič manjše ¿težave ntso nastopile ;pri justi-ranju registrofona, -ker nekatere ¿potankosti ¿še nišo ¡bile dokončno ¿definirane. V .aprilu Sbi morali montirati tudi več 8 mm projektorjev OBRAT .ATN .je imel v aprilu več težav, kakor v preteklem mesecu. Te težave so povzročili nekateri materiali, ki niso pravočasno prispeli. ‘Največ zastojev so povzročili kontaktni .jahači, žični' iri plastni upori, kakor 'tudi; jeklena' pločevina. Zastoj je.povzročila .tudi„pozna do-. , bava laka iz Medvod. Trak novega številčnika za telefon še-vedno ne daje. predvidenih dnevnih' količin, zato ,je ,biia. rv aprilu izdelana manjša količina. telofonov ATA 14. ¿Kljub tem težavam je bila predvidena proizvodnja v telefoni ji ¿dosežena, čeprav "večji ¿del zopet -v zadnjem ted-EEfU. OBRAT «URNE MEHANIZMI« v aprilu ni mogel izdelati predvidene -količine ča-,-sovnih števcev, ¿ker Az uvoza niso prispeli motorji. V ¿aprilu tudi proizvodnja ištev-¿cev pogovorov se m stekla, pač pa so .se reševale osnovne napake. ŠTIRIMESEČNA PROIZVODNJA (JANUAR, FEBRUAR, MAREC, APRIL 1967) DE % Rotacijski stroji 85,6 Montaža števcev 107,8 Obrat stikal 111,6 Kino Akustika '9019 Telefonija 1101,7 Urni mehanizmi 77,1 "Naprave 256,'6 Produkcija 128,9 Orodjarna 157,4 Vzdrževanje 129,5 ¿Skupaj 106,7 Pregled 'kaže, „da ob koncu prve'trétjine 'leta »Rotacijski stroj i«, -»Kinoakustika« in »TJrni „mehanizmi«.¿tuso-i dóseg_ ¿li pTedvidene. proizvodnje. Naša ¿skrb jé: da. te zaostanke v ■prihodnjih mesecih na-¿doknadimo. PRIMERJAVA PROIZVODNJE (APRIL 1968 in 1967) PO STALNIH CENAH DE» Izvrš. % ¿ ■ Rotacijski stroji 83,7 Montaža števcev 109,6 Obrat stikal 189,6 Kinoakustika 128,3 Telefonija 119,2 ¿Urni mehanizmi 145,4 Produkcija 130,1 Skupaj 125,7 Lep uspeh v. prvi ‘tretjini leta ‘nas . hrabri. ¿Seveda pa nas višja ¿.proizvodnja postavlja pred nov problem, katerega rešitev ni ¿nič lažja ¿kot ■sama proizvodnja. Prodajni pogoji se namreč ■ tudi za; naše izdelke-vedno bolj zaostrujejo in bo treba vlagati vedno več ¿naporov, da bodo iz-¿delki tudi ¿prodani. .Poleg -visoke proizvodnje je važno, "da bodo naši izdelki tudi kvalitetni, .saj kupec, danes ne "bo več 'pripravljen trošiti denar ‘za “nekvalitetne izdelke. Prav tako mora "biti naša skrb, "da "bodo .na'ši izdelki .postali cenejši,'. saj bodo sicer kupci rajše kupovali cenejše izdelke drugih proizvajalcev. Naše geslo za-bodoče, meseee mora torej .biti: ¿»Cim .višja proizvodnja kvalitetnih, izdelkov .ob. ¿čim, nižjih ss troskih!« Pomočnik: direktorja: Alojz Grčar, dipl. inž. (Nadaljevanje -s 1. strani) ; oziroma le 20 odstotkov let-ne-'planirane vrednosti, če 'ne upoštevamo regionalne;razde- ’ -litve. Kumulativni primanjkljaj «gre precej na račuin -sla- , bega izvoza v „januarju, struktura glede valutnih področij pa je še slabša ¿zaradi ¿pre-! težne preusmeritve .izvoza iz zahodnih v vzhodne države. Posamezne tovarne so t-a-1 kole izpolnile svoje obvezno- : s ti: delež v Tovarna izvozu v % Elčkt romehanika Kondenzator j 1 Instrumenti Elektromotorji Elektronika Aparati Elementi Polprevodniki Avtomatika Mikron Avtoelektiika Sprejemniki Usmerniki 44*94 19,11 0,98 '16;58 ! 0,10 3,"23 0,70 '4j44 1 0,26 8,21 0,16 , Marjan ¿Kralj DOPISUJTE V »ISKRO«! - POSVETOVANJE O VPRAŠANJIH INTEGRACIJE .-IN ¡ DECENTRALIZACIJE UPRAVLJANJA V GOSPODARSTVU Po uspelo organiziranih širših posvetovanjih o reaznih vprašanjih v zvezi z gospodarjenjem v podjetjih ¿Sta se Višja ekonomsko komercialna .šola in Društvo ekonomistov'.iz .Maribora po posvetu in v sodelovanju z Gospodarsko zbornico SR -Slovenije in zavodom »Informator« iz Zagreba odločila, da 6. posvetovanje organizirata o temi: VPRAŠANJA INTEGRACIJE IN ..DECENTRALIZACIJE UPRAVUA-NJA V GOSPODARSTVU. Posvetovanje bo odprtega tipa in se ga udeležuje ¿neomejeno ¿število praktikantov in'teoretikov, «domačih in tujih, bodisi kot referenti, diskutanti ah poslušalci. Referenti so prijavljeni iz Beograda, Zagreba, -Splita, Rijeke, ¿-Brčkega, Prištine, Ljubljane,-Maribora, Celja, Kranja, Kopra, Žalca, Ziiricha, ■ Dunaja, Berlina in Prage. Na posvetovanju se bodo obravnavala vprašanja delitve dela in ¿procesa integracije, racionalizacije, položaja človeka v proizvodnji, ekonomskega učinka • integracije in decentralizacije upravljanja v; gospodarstvu, ¿mednarodne delitve dela in sodelovanja s tujimi podjetji, o oblikah in tendencab v procesu .integracije in decentralizacije upravljanja, o povezanosti teh procesov in ¡kritični oceni na konkretnih primerih. -Ker bodo vsi referati razmnoženi in. jih bodo ude leženci prejeli pred posvetovanjem, ne bodo referenti in koreferenti ponavljali svojih referatov, temveč Bodo sodelovali v razpravi z novimi vprašanji. Glede na to, da so-se nekateri diskutanti že vnaprej prijavili, se pričakuje živahna in zanimiva razprava. Vprašanja, ki se bodo obravnavala, niso vezana le na integracijo in decentralizacijo upravljanja, tem-več so povezana predvsem z učinkovitostjo nepo-' ¿rednega delavskega samoupravljanja in z gmotnim interesom človeka v proizvodnji. . Posvetovanje bo 29., 30. in 31. maja v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. Organizatorji posvetovanja so poslali pismena vabila vsem podjetjem v ŠR Sloveniji in SR Hrvatski ter pričakujejo številno udeležbo. Posvetovanje ¿zainteresiranim priporočamo. -Uredništvo Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Naprave ioi Vuk savo » prejeti odločbo > o višini letnega" dopusta; ® Han proizvodnje in prodaje je popravljen; DS bo ponovno o tem razpravljal na prihodnjem zasedanju! ins o tenx.sWepal.iNujno. je, da plan upošteva. PSQ in službe v, to- • vami, ker sp remembe' povzročajo dodatne, stroške; otežfco-čajo redno proizvodnjo in neugodno vplivajo na- zaloge: ® Poskusna, proizvodnja,• mora biti.dokončna,..odpravi-• jo na.j se vse: pomanjkljivo-. Eti: še.- pred: redno; proizvod--. h-jp. ■ ®:, Kadrovska- komisija in -tehnični proizvodni .sektor naj proučita, predlog proizvodne-J ga sestanka in predlog za spremembo sistematizacije*-■ delovnih mest: im zaključke' • posredujeta samoupravnim- or-. ‘ ganomr DS je na ..isti seji; določil... naslednjo višino nadomestila OD za prvih'.30..dhi bolovanjg: za. poWicne bolezni in ne- , zgode pri delu ,100,%,. za-, ostale bolezni,, nezgode izven .tovarne (na poti na delo in nazaj), razne zdravniške :— za izostanek-do treh-dni 60 — za izostanek»od treh da 15 dni 17 %j —za .izostanek:od 15 do 30' dnii 80%i- njena določba ne. velj a,za; zavarovance, ki so. alergični na določeni, preventivni zdravniški ukrep,„oz:, če. jim zdravnik zaradi tiragih bolezni toga ne dovoli.» ABO OB ¥ E STIL O TRANSTURIST s» svojimi! turističnimi.'poslovalnicami: LJUBLJANA, Šubičeva» 1; tel. 20316: in: ŠKOFJA-, LOKA, BLED, j BOHINJ, RADOVLJICA, DOMŽALE, PIRAN —sporoča: Letos, ppleti- 6® y, Ljpbljani vrsta- izredno zani-navili in. Kvalitetnih' mednarodnih kulturnih- prireditev, ki..jih.organizira zavod »LJUBLJANSKI FESTIVAL«, Naše-podjetje je. za vso Slovenija zastopnik, Za. prodaja, vstopnic., in» organizacijo prevozen:.. Opozarjamo vas» zlasti nas naslednje: izredno kvalitetne prireditve: 5. julija Bizet: CARMEN- (IzvajasNarodno: Kazali-šte iz: Reke s- solisti Metropolitanske-Opere iz Néw.Yocka), • 8. - avgust' Državni 1 folklorni ’ ansambel ‘ »MOISEJEV« in iz Sovjetske zveze, ki. velja za. najboljši 9. avgust folklorni ansambel na» svetu 15. avgust Kalman: »KNEGINJA ČARDAŠA« (Izva-m> ja Državno operetno gledališče, iz Bú-16; avgust' dimpešte.) 17T avgust Kalman: »GROFICA MARICA« (Izvaja Državno operetno gledališče iz Budimpe- -Šter) ; Enotna,predprodajna cena-za- sedeže» za vse predstave». je» 1.000 S.din... Ker» bodo • zlasti ' za • omenjene prireditve. vstopnice v redni prodaji znatno dražje, vam priporočamo, da jih nabavite» v predprodaji do L 6: 1967, ker-je-število vstopnic omejeno! Naše podjetje.: bo po želji; organiziralo., za obisk predstav »LJUBLJANSKEGA FESTIVALA«. 'skupin-, ske. oglede, iz, vseh večjih., krajev Slovenije. Za pp drohnejše. informacije, se izvolite, obrniti na. najbliže jo poslovalnico,»TRANSTUKIST«.. Glede na izredno kakovostne, ansamble priporočamo; da- se odločite za obisk teh kulturnih: prireditev, ki. bodo. za-vsakogar enkraten-, umetniški uži-; tek in- razvedi::.o,. Elektromehanika: STANOVANJA tekmovanja v ZZA praznik dela SKLEPI 7. SEJE KOMISIJE DS ZA STANOVANJSKA VPRAŠANJA (15. 4. 1967) @ Komisija je odobrila skupno 49 prosilcem - posojila v zneskih od 200.009 S din do 700.000 S din. Skupno je bilo razdeljenih 19.300 000 S din ki jih bodo prejeli naslednji prosilci: N din 1. Kozina Janez 4.000 2. Grohar Milan 3.909 3. Kosec Jožica 3.000 4. Brezar Slavka 5.090 5. Golorej Slavko 4.009 6. Bohinc Miro 3.000 7. Naglič Jože 4.908 8. Jekovec Ivanka 3.009 9. Pip Anton 6.000 10. Jerman Julka 5.000 11. Ferjan Milka 4.090 12. žitnik Jože 4.090 13. Svetelj Marija 5.000 14. Demšar Nace 6.000 15. Žagar Vinko 3 009 16. Bohinc Francka 6.098 17. Ovsenik Nace 4.000 18. Sušnik Franc 5.009 19. Kosec Milan 5.000 20. Kristanc Milka 4.009 21. Ferjan Jakob 3.000 22. Hudovernik Matija 6.000 23. Pemar Štefan 4.000 24. žibert Marija 3.090 25. Rant Maks 4.000 26. Aleš Danilo ■ 4.000 27. Čufar Marija 4.000 28. Križnar Rajko 4.000 29. Hafner Martina 3.000 30. Bolka Lojzka 4:000 31. Hafner Ivanka 3.000 32. Maček Ivanka 5.000 33. Peternel Ivan 6.000 34. Plestenjak Rudi 3.000 35. Jelenc Lojze 3.000 36. Bajžel Marija 7.000 37. Trbič Nikola 4.009 38. Rogelj Genovefa 3.000 39. Skrbiš Fani 3.000 40. Lisičnlk Pepca 4.000 41. Drolc Marta 3.000 42. Blaznik Alojz 4.000 43. Brenkuš Alojz 2.000 44. Brenkuš Marjan 2.000 45. Gotz Marija 4.000 46. Avbelj Ciril 4.000 47. Bartol Frane TiOOO 48. Porenta Kati 4.000 49. Vehovec Ciril 4.000 9 Zaradi pomanjkanja sredstev komisija ni mogla ugodno rešiti prošenj za posojila 80 prosilcev. Le-te bo obdržala v evidenci in jih bo prioritetno reševala v letu 1968. ® Komisija zadolžuje kadrovsko službo, da pripravi ponudbeni proračun za gradbena in obrtniška dela na hiši Jerkovič Majde, stanujoči Kokrica 207, ker smatra, da ji z ozirom na njene gmotne težave me more dodeliti posojila in bo predlagala DS tovarne po prejemu ponudbenega predračuna, da se ji odobri 1,000.000 S din dotacije brez obveznosti vračanja. 9 Komisija zadolžuje kadrovsko službo, da objavi na oglasnih deskah spisek rešenih in nerešenih prosilcev za Individualna posojila z obrazložitvijo in pojasnilom, da imajo v roku 15 dni Od dneva objave možnost pritožbe na DS tovarne. 9 Komisija ravno tako zadolžuje kadrovsko službo, da preveri navedbe v prošnji tov. Pimaver Ivana iz obrata ATN glede na možnosti nakupa stanovanjske hiše na Hujah št. 2 Kranj, za katero bo Podjetje za stanovanjsko in komunalno gradnjo izvedlo licitacijo prodaje. Poročilo naj kadrovska služba pripravi do naslednje seje komisije. @ Komisija je obravnavala tudi težak primer družine Jerkovič Majde in sklenila, da kadrovska služba pripravi za naslednjo sejo ponudbeni predračun za dela, ki so najnujnejša za ureditev stanov, razmer in pogojev v katerih ta družina živi. 9 V zadevi Pimaver pa naj kadrovska služba dobi resnične podatke o možnosti nakupa omenjene hiše na SO ¡Kranj. MOŠKA EKIPA ŠOLSKEGA CENTRA »ISKRA OSVOJILA PRVO MESTO V torek, 9. maja so se odvijam ogorčeni boji med srednjimi šolami občane Kranj in občine Škofja Loka na športnem stadionu v Kranju. Dijaki so se potegovali za prapor Občinske zveze 'za telesno kulturo občine Kranj in ža nastop najboljših ekip Slovenije 23. maja v Ljubljani. Že drugič zapored je prehodna prapor osvojila moška ekipa ŠC ISKRA, pri ženskah pa gimnazija Škofja Loka. Na tekmovanju je bilo doseženih nekaj želo dobrih rezultatov. Tako je Dušan Prezelj skočil v višino 175 cm, v daljavo pa 622 cm. Odličen je bal tudi Anton špik v teku na 1000 m s časom 2:40,6, ki ga uvršča med dvanajsterico Občinski sindikalni svet Trbovlje je v letošnjem letu organiziral sindikalne športne igre, v katerih sodeluje tudi Tovarna polprevodnikov Trbovlje in sicer v naslednjih disciplinah: šah, rokomet, mali nogomet, streljanje, odbojka, kegljanje. V disciplinah, v katerih smo dosedaj nastopali, smo glede na preteklo leto, dosegli zelo lepe rezultate. V malem rokometu smo v ogorčeni borbi s favoritom »Strojna tovarna Trbovlje* izgubili ž minimalnim rezultatom 5:7:-in se tako uvrstili na drugo mesto med: šestimi ekipami. V šahu smo se iz tretjb jakostne skupine uspeli plasirati v drugo, medtem ko smo se v streljanju z zračno pu- Športna za Komisija za šport in rekreacijo pri sindikalni podružnici Zavoda za avtomatizacijo je priredila v. počastitev praznika dela uspelo športno tekmovanje. Že nekaj let nazaj nismo uspeli izvesti tako množičnega športnega tekmovanja kakor letos. Program prireditev je obsegal 4 športne panoge. NAMIZNI TENIS Nastopilo je 15 tekmovalcev posamezno. Prvo mesto je zasedel brez poraza tov. Janez Tomšič iz razvojnega sektorja II, drugo mesto z dvema porazoma- inž. Anton Komar iz razvojnega sektorja IV, tretje pa s tremi porazi tov. Anton Jerina iz centralne delavnice. najboljših atletov Slovenije. REZULTATI: moški — 100 metrov: Smode (TTŠ) 11,7, Ferjan (ŠCI) 11,8, Pori (ŠCI) 11,9; 300 m: Mam (Šk. Loka) 37,6, Drolc (TTŠ) 37,7, Žumer (ŠCI) 38,0; 1000 m: Hafner (Šk. Loka) 2:34,3, Štromajer (TTŠ) 2:37,6, Špik (ŠCI) 2:40,6; višina: Prezelj (SCI) 175, M. Fister (SCI) 166, Praček (G. Kr.) 160; daljina: •Prezelj (ŠCI) 622, Ferjan (ŠCI) 611, Žumer (ŠCI) 596; krogla (5 kilogramov): M. Fister 14,78, Pori (ŠCI) 13,08, Slapar (G. Kr.) 11,51; 4 X 100 metrov: ŠC Iskra 46,0, Gimnazija Šk. Loka 46,6, Gimnazija Kranj 48,7; Vrstni red ekip (točkovanje po mestih) — Moški; 1. šolski ¿enter Iskra Kranj 85,5 2. Gim. Šk. Inka 61, 3. Tehniška tekstilna, šola Kranj 47,5, Gimnazija Kranj 43. M. K. ško iz lanskega predzadnjega mesta uvrstili na odlično četrto mesto med devetimi' ekipami. Tu moram predvsem pripomniti, da sta prvi dve ekipi Rudnik Trbovlje — Hrastnik in Strojna tovarna nastopali s strelci, ki vsi nastopajo za strelske družine v Trbovljah, medtem ko je naša ekipa nastopala s čistimi amaterji. Športne; igre, so še v polnem teku, ob zaključku iger bom podrobno sporočil vse rezultate našega malega kolektiva, ki So toliko bolj pomembni,-ker uspešno tekmujemo z velikimi kolektivi kot so: Rudnik Trbovlje — Hrastnik, Strojna tovarna Trbovlje, Cementarna, Elektrarna itd. Filip Žibert KEGLJANJE Na dan 21. aprila se je na kegljišču Doma Maksa Perca v Ljubljani na III. prvenstvu ZZA v tekmovanju posameznikov pomerilo 9 tekmovalcev. Tekmovali so v disciplini 100 lučajev mešano. Prvo mesto je zasedel s 431 podrtima keglji tov, Milan Zevnik Tov. Vinko Novak je podrl 411 kegljev iz razvojnega sektorja IV, drugo s 411 podrtimi Jcegltji tov. Vinko Novak iz centralne delavnice, tretje pa Dušan Singa iz I razvojnega^ sektorja IV, ki je podrl 402 keglja. Presenečenje na tem tekmovanju pomeni samo četrto mesto za tov. Cirila Petrovčiča iz Centralne delavnice, ki je bil na lanskem tekmovanju prvi Šah partija (finale) inž. Petrič ŠAH Dne 24. aprila je bilo v prostorih ZZA tekmovanje v šahu, katerega se je udeležilo 14 članov, kolektiva; To tekmovanje si’ je ogledal tudi -direktor- tov Franc .Dobnikar, ki je vsem tekmovalcem zaželel mnogo uspeha in športne sreče. Prvo mesto je osvojil tov. Jože Kerec iz Splošno tehničnega sektorja, ki je izgubil le dve igri, in to z Ulago ter inž: čisarjem. Drugo mesto je dosegal tov. Janez Kumše iz razvojnega sektorja IV, ki je izgubil tri igre in to s. Kerecom, Ulago ter Jerino. Tretje mesto pa je zasedel tov. Anton ' Jerina; iz Centralne delavnice, ki je izgubil štiri igre in sicer s Kerecom, inž. 'Petričem, inž Mandri-nom ter z. Jerebom. Enako; število dobljenih- iger kot tretje plasirani tekmovalec bo dosegli še naslednji šahi- sti: tov. Franc Bojc, iaiž. Cl-sar in tov. Ulaga Karel. Ker pa je tov. Jerina Anton premagal vse tri tekmovalce, je v skupnem plasmaju tretji. MALI NOGOMET Dne 26. aprila so se v telovadnici Osnovne šole Prale zvrstile tekme štirih ekip v malem nogometu. Po pričakovanju je prvo mesto osvojila ekipa iz razvojnega sektorja II v postavi: Božo Cunder; Franc Mojškrc in Jože Novak. Drago mesto je Zasedla ekipa iz Centralna delavnice v postavi: Anton Jerina, Vlado Iskra in Dušan Vukmirovič. Tretje mesto pa je dosegla ekipa i2 - skup nih Služb v postavi: Bojan Kosmač, Janez Taborne in Polde Drvarič. Po zaključenem tekmovanju so vsi nastopajoči tekmovalci izrazili željo, da bi bala taka tekmovanja pogostejša. Na dan proslave I. maja so bile prvim trema najboljšim tekmovalcem iz namiznega tenisa, kegljanja in šaha podeljene praktične nagrade. Zmagovalna ekipa v malem nogometu pa je prejela lep •prehodni pokal ZZA. , Vsem, ki so sodelovali' v letošnjem tekmovanju iskreno čestitamo in želimo mnogo uspehov tudi na prihodnjih tekmovanjih. j —D— — Kerec ZAHVALA ,Ob smrti moje ljube mama MARIJE LEŠNJAK se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem na traku trifaznega števca to-, varne »Elektromehanika« Kranj, za izraze sožalja in finančno pomoč. Pepca Sršen ISKRA — glasilo delovne> ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleko munikacij/e elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji! »ČP Gorenjski tisk« Kranj Srednješolsko prvenstvo Gorenjske Sindikalne športne igre v Trbovljah