. v5ik (Un rmxen sobot in praznikov. , ^ except Setunta» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravnlški prostori: 1657 South Lawndaie Ave. Office of Publication: 1857 South Lawndaie Ava. Telephone, Rockwall 400« ¡¡¿-YEAH XXXIII. Cena lista je $ö.oo K^jir^i m m.tur Jftauanr U. IMt. 1 Um pmUottlm i cu-e» im—a. «Ur ta« am a Conen* oi iumIi i. im. CHICAGO. ILL- ČETRTEK. 17. JULIJA (JULY 17). 1S41 Subscription $«.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER IM Acceptance tor mailing at special rate of postage provided for ia section 1103. Act of Oct S, 1917. authorised on June 4, 1911. jitlerjeve motorne kolone rotirajo naprej proti Moskvi larlin poroča, da »o bile sovjetske armade poražencv veliki bilki, ki se je vršila 110 mil j Japadno od ruskega glavnega mesta. V Wsihington dospela vest pravi, da so člani |0f jetike vlade zapustili Moskvo in odpoto» nji v Kazan. Italijanske čete odhajajo na pulte fronte * glavnem mestu sovjetske Ukrajine. Prej je poročalo, da bodo Nemci kmalu zasedli to mesto. rta 17. jul.—Sem dospelo ¿Do i vzhodne fronte pravi, bile sovjetske armade po-, v bitki pred dvema dne-fc se je vršila 110 milj za-od Moskve. Več tisoč ru-[tojakov so Nemci obkrožili Bdu pri Gorodišu. Po bitki p^e kolone začele prodi-Biprej proti glavnemu ru- H mestu. poročilo omenja uspeš-ije nemških čet na bal-fronti. Nacijski leUlci so Hi več napadov na Lenin-drugo največje rusko me-Bombe so razdejale želez-omrežje v bližini Lenin-in zanetile velike požare. , 17. jul.—Tu so danes nli, da so nacijske motorne dospele v svojem prodi-na ozemlje pri Smolen-230 milj zapadno od Mo-Drugi komunike pravi, da ile nemške vojaške enote in pognani nazaj pri Rogače-lb reki Dnjeper, kakor tudi Dobrujsku. Sovjetske čete fco odbijajo naskoke na pozicije v sektorju Novo-Volinski. uhington. D. C.. 16. jul.— dospela poročila iz zanes-virov se glase, da člani so-bhdepartmentov zapuščajo bo Izjema so uradniki ko-Hjtta za zunanje zadeve, je prevladuje, dokler bo^o ttdmki ostali v Moskvi, ne ¿lani tujih diplomatičnih »zapustili mesta. Mva se, da je bila evakua-«irejena kot posledica pro-Hitlerjevih armad na fci fronti. Uradniki odha-» Kazan, ki leži 450 milj ■dno od Moskve ob trans-* železnici. Kazan je prvo mesto vzhodno od Mo-Vojaški vešcaki vidijo nemške okupacije Le-Ifa, drugega največjega mesta, in vseh sovjet-••kežnih pokrajin v prihodih dneh. Prej objavljena *j* glasila, da so sovjeti ® evakuacijo žensk, otrok ljudi iz Moskve, ••kva. 16. jul —Ameriški Uurence A. Steinhardt izjavil, da on in člani štaba ne bodo zapus-Bo,*Vi S. A. Lozovski, so-P°dkomuar za zunanje J* prej informiral Mo-^a, perzijskega po-da vlada ostane v Mo- 16 jul.—Ntmški letal-«prh pot prodiranju na i bombardiranjem ^ in «f»tegičnih voja-» Prve nemške kolone 1 Pnbl.žal«. Novgorodu, ki jT^Ij južnovzhodag J-04 opisna fPnrta da ti?* 7 u'lnkom bomber-E* vodi iz Smolen-W> M,»kv.. in železniško L* «Morju. Hitler-ZT^ na kopnem Poetske obrambne |Smolenska so 'a/dejal«. .'<3 ru 71 ,B 500 l,,Vt»rnih av-S ***** v /raku so I 72 sovjetskih ¡^h na tWh Ve I JS®** v teku na mT"'» lorodttB Moekva, 16. jul.—Sovjetske armade so zdrobile več enot nemške oborožene sile, ki prodira proti Leningradu, pravi danes objavljen uradni komunike. Sovjetske čete so pog?hale Nemce nazaj, ko so skušali predreti o-brambno črto, ki zapira pot proti Moskvi in Kijevu. _ Informacijski biro omenja srdite bitke v sektorjih Pskov-Porkov, Vitebsk-Novgorod-Vo-linskl in Pskov-Leningrsd. V slednjem sektorju so sovjetske kolone obkrožile nemške motorne enote in jih uničile. Ruski letalci so včeraj razbili 52 nemških bombnikov, sami pa so izgubili 24 letal. Dalje so napadli z bombami rumuhska oljna polja pri Ploesti in prista-niščni mesti Sulina in Tulcea. V Finskem zalivu je ruska mina potopila nemško podmornico. London, 16. jul.—Admiraliteta je naznanila, da so bile angleške zgube na morju nizke v zadnjem mesecu.. To je konkreten taz,da se je tok operacij za kontrolo Atlantika zaobrnil v prilog Veliki Britaniji kot po-sledica ojačanja oborožene sile na morju in v zraku. V juniju je bilo potopljenih 79 parnikov, katerih skupna tona-:a je znašala 329,296 ton. Tona-ža v maju potopljenih parnikov je znašala 479,847 ton. Število uključuje angleške parnike in one nevtralnih držav. Velika angleške letalska ofenziva se nadaljuje. Včeraj so bili zvršeni masni letslski napadi na Bremen, Hanover in druga nemška industrijska mesta. Bombe so zanetile požare in povzročile ogromno škodo. V napadih so Angleži izgubili pet letal. Rim. 16. jul.—Italijanska eks-pedicijska armada je na poti na rusko fronto, pravi uradno poročilo. Armada je odrinila na to fronto preko ozemlja bivše Avstrije. List II Popolo di Roma omenja, da je štirinajst vlakov z italijanskimi vojaikimi četami odrinilo s postaje v Schvve-chstu pri Dunsju proti ruski fronti. od agenturs nemške le- ■^•h pri Kijevu Ameriški parnih odpeljal Nemce in Italijane domov New York, 16. jul.—Ameriški transportni parnik West Point je odrinil s tukajšnje luke z grupo 500 Nemcev in Itslijenov proti Evropi. Med temi sts nemška konzula dr. Hans Borchers Pritz Wiedemann. Ostali «o uslužbenci nemških in italijen skih konzulatov in njihovih dru žin. Izgon nemških in italijen-skih konzulov ter uslužbencev je odredil državni department Montana se obrnila proti Wheeler ju Volilci ne odobravajo njegovega stalisča Great Falls. Mont.. 16. jul.— Senator Burton K. Wheeler, vodja izolacionistov v višji kongresni zbornici, bi bil poražen z večino 100,000 do 150,000 glasov, če bi se zdaj vršile volitve in bi on kandidiral za senatorja. To kaže glasovanje, ki- ga vodi tukajšnji list News v 56 okrajih. Zunaj mesta Butte, kjer ima Wheeler oporo pri radikalnih elementih med rudarji, je glasovanje razkrilo, da volilci štirje proti enemu in šest proti enemu ne odobravajo senatorjevega protivojnega. stališča in opozicije proti zunanji politiki Rooae-veltove administracije. List je zastavil dve vprašanji volilcem: ''Ali bi ponovno glasovali za Wheelerja ali proti njemu, če bi bil kandidat za senatorja?" in "Ali ste glasovsli zs Wheelerja pri novembrskih volitvsh?" V največjem volilnem okraju v Great Fallsu, v katerem je Wheeler prodrl kot kandidat za senstorjs z večino 400 glasov, je glaaovanje pokazalo, da bi izgubil ta okrgj z večino 400 gla KORPOR AC1JA KAPITULIRALA PRED UNIJO CIO Federalni delavški odbor naznanil ëporazum IZRAVNAVA SPORNIH ZADEV Washington, XX C.. 16. jul.— Korporacija Repablic Steel, ena največjih jeklarskih korporacij v deželi, ki je L 19H7 provocira-la stavko v svojih tovarnah, je pristala na pogajanja in sklenitev pogodbe s jeklarsko unijo CIO. Zadevno naznanilo je objavil federalni delavski odbor po sklenitvi sporazumna med njim, korporacijo in u^ijo, ki določa med drugim ty-avnavo vseh spornih zadev, lzvirajočih iz ob-dolžitev glede krjtenja Wagner-jevega zakona po korporaciji, ki je več let upirala priznanju unije. Sporazum je bi| dosežen v u-radu delavskegs Odbora. Ts je soglssju z nsčrtom jeklarske unije, da morajo poleg korpora-cije Republic Stfel vse ostsle "neodvisne" jeklarske kompani-je podpisati pogodbo. Te kompani je so Bethlehem Steel, In-land Steel in Youngstown Sheet ii Tube, Unija ima že pogodbe s korporacijo United SUtes Steel, njenimi podružnicami in drugimi jeklarskimi kompsnijsmi. Sporazum glede priznanja jeklarske unije kot predstsvnice «UMI te okraj s večino 400 ga- — h—— star 21 let in rojen v Ameriki, sov. Značilno je, ke! so volilke loVÄ™« se je pred dnevi ustrelil po na- bolj proti Wheeler ju kot volilci. Public Stfel Corp. zavisi od od- ^ Zspuščs sterše, brata in Na shodu v Heleni, na katerem je bil senator Pepper, demokrat iz Floride in zagovornik Rooseveltove politike, glavni govornik, katerega so se udeležili bivll governor Erickson, bivši kongresnik Tom Staut, senator Morrison in 50 drugih bivših Wheelerjevih podpornikov in članov kluba "Wheeler zs predsednike Združenih držev," so ti obsodili Wheelerjevo stali šče. Konvenciji držsvne organize cije Ameriške legije in Pohabljenih vojnih veteranov sts obsodili Wheelerjevo stališče in odobrili Rooeeveltovo zunanjo politiko. Višek je bil dosežen zadnjo soboto, ko je načelnik federalnega poštnega departmen-ta Frank Walker v svojem govoru v Buttu apeliral na poslu šalce, naj podpirajo Roosevelto-vo politiko. Walker je dejal, da stališče, ki ga je zavzel Wheeler kot vodja lzolscionistov, je le pomoč Hitlerju, ki hoče domini rstl ves svet. Izravnava spora z Ekvadorjem Perujska vlada dobila zagotovilo Tait obsodil okupacijo Islandije Waehington, D. C., 16. jul — Senator Robert A. Teft, republikanec iz Ohla, je sinoči v svojem govoru po radiu obsodil okupacijo Islandije, danskega otoka, po ameriški oboroženi sili. Rooaevelta je obdolžil, da Je odredil okupacijo na svojo pest, brez dovoljenje kongres s, in da potiska Združene države Islandija je 15. jul—Pred stavnik vlade je sinoči namig nil, da bo obmejni spor z Ekva dorjem izrsvnan na miren način. Ekvadorske vlada je dala zagotovilo. ds bo skrbele, ds se obmejni incidenti ne bodo več pripetili. Konflikt med državama je nastal, ko so se spopedle čete v obmejnih krajih. Predstavnik perujske v lede je pristavil, de je optimizem uprevičen, ker Je dobil zagotovilo od ekvadorskega zunanjega urade. To je prišlo brez pritiske z druge strani, kar pomeni da se ni tretja strsnka vmešala v kontroverzo. Prej objavljena izjava se ie glasila, da je Argentine naznanila, da je pripravljena prevzeti vlogo posredovalke, da se kon- Domače vesti i' f^ltH Chicago.—Francés Bogataj is Youngstowna, O., sestra Julije Bogataj, ki je upoplena v gl. uradu SNPJ, je 15. t. m. obiakala ta urad in uredništvo Pros vete. Nsdaljnjl obiskovslci istega dne so bili Martin Serro iz Hermi-nieja, Pa., in aeetri Chris ter Ann Kaus is Harmarvilla, Pa. ' Smola hrvaškega časnikarja Chicago.—Steve Vrančič, lastnik hrvaškega tednika Jugdelo-venskega Glasnika, je bil do zadnjih dni politični nameščenec v mestnem uradu za korporacija. To službo, ki mu je donalala $2000 letne plače, je vršil pod imenom Warnick. Danes nima več te službe. Njegov šef Bar-net Hodes ga je odslovil 16. julija. Vrančič je izgubil lepo politično službo s tem, ker ja ss zadnjega 4. julija izdsl posebno slavnostno številko svojega liata in to Številko je natrpal s oglasi, ki jih je nabral pri raznih političnih osebnostih baje pod pretvezo, ds nsblrs zs neki Jugo-slovsnski pomožni fond. Resul-tst js bil, ds je bil Vrsnčič vulgo Wsrnick obtožen pri svojem Šefu, ds je izrsbil svojo službo v svoje prlvstne nsmene. Ursd ss korporscije ima določbo, da njegovi uradniki ne Bmejo imeti privatnega businessa To je bila ens smOls Vrsnčičs vulgo Warnicka. Druga smola ja pa bila, da je Vrančič v istem času zapretil nekemu zemljiškemu trgovcu Fredu C. Friedu s smrtonosnim orožjem in sodišče gs je keznovslo s plačilom $100 in stroškov. Veetl U Puebla , Pueblo, Colo.—Frank Butala, star 21 let in rojen v Ameriki, ločitve delavske!* odpora, da unija v resnici predstavlja večino delavcev. Glavni stan CIO je že izjavil, da unija reprezen-tira večino delavcev v tovarnah te korporacije, ki so v Ohiu, Illinoisu, Michiggnu in New Yorku. Uredniki CIO so lzjsvlll, ds sklenjeni sporazunp je le raztag-nltev formalnega priznanja po-gajalnlh odnošajev med unijo in jeklarsko korporacijo, ki so nastali v zadnjih dveh letih. Edino, kar je treba, je sklenitev pogodbe. Dosega sporazuma med unijo in korporacijo je bila naznanjena tudi v Clevelandu po Tomu Girdlerju, predsedniku korporacije. On se je podal čeprav je nekoč izjavil, da se bo raje vrnil na farmo in kopal krompir kot pa podpisal pogodbo z unijo CIO.__________ V smislu sklenjenega sporazuma bo morala korporacija u postiti vse delavce, katere je iz-prla v Maasillonu in Cantonu, O., pred oklicem stavke 1. 1937, ki se je raztegnila tudi na tovarne Bethlehem Steel Co., Inland Steel Co. in Youngstown Sheet Si Tube Co. Vsi prizadeti delavci bodo prejeli plačo za ves čas. ko so bili, brez zaslužka Stavka v omenjenem letu Je bila največja v jeklerski Industriji v zsdnjih osemnajstih letih. Trajale je šest tednov in zavo-jevanih je bilo 80,000 delavcev Izzvala je krvave bitke med stavkarji, kompanijskl strsžniki in policijo, ki Je pomagata korporaciji prt razbijanju stavke Ne spominski dan 1. 1037 je policije napadla stavkarje, ki so demonstrirali pred tovarno Republic Steel Corp v South Chi-cegu. Deeet stavkarjev Je bilo ubitih in veliko število ranjenih v policijskem napadu polagoma v vojno. /-j del Evrope In Rooeeveltova ak- flikt likvidira, cije Je prvi korak vstopa Arne-' (Ekvadorska rtke v evropsko vojno. trdile v Umi objevljenege vlede še ni po-po- ročila glede Izravnava spora Ts Je prej obdolžila perujske četa provoker!je, Iter so prekoračita mejo in napadle ekvadorske strsže.) V bitkah v obmejnih krajih, ki so Izbruhnile zadnji teden, Je bi lo več vojakov ubitih in ranje nih na obeh straneh. sestro. Z daljnega St. Joseph Vslley, Wssh.-Pred kratkim je tu umrl star naseljenec Matevž Tamie. Nsšli so gs mrtvegs v postelji. Več let je bolehsl na srčni hibi. Rojsn je bil v Selcsh pri Radovljici ns Gorenjskem ln v Ameriko je prišel kot devetletni deček s starši leta 1883. Zapušča ženo, sedem sinov, štiri hčere in več brstov ln sester.—V Enumcls-wu, Wssh., je umrl zs srčno ksp-Jo Anton Gore, star 46 1st. Ds-lje Je tam umrls J. Mslnsrič, stars 73 let in dome od Semlča v Beli Krajini.—V St. Joseph Vslleyju, Wssh., je nsdalje umrl Jakob Swsn (Žvan), star 78 let in rojen v Spodnjem Gorju pri Bledu, po domsče Kodresov Jaka. V Ameriki je bil 66 let. Clevelandake veetl Cleveland.—Dne 13. julija je naglo umrl Jos. Ileršlč, star M let in rojen v Cerknici ns Notranjskem. V Ameriki Je bil 38 let in tu zapušča ženo, tri sinove, hčer, dve brsta v Pen ni in druga dva brsta v Kanadi. Bil Je član društva 6 SNPJ.—Dalje je umrl v mestni bolnišnici Bol tezar Pavunčič, star 27 tat in rojen v Clevelsndu. Tukaj zapu Šča le 15-letno sestro. Is Penneylvealle «I Sharon, Pa.—Fred in Katarina Pavllnlč, obe člana društva 31 SNPJ, ata 13. t. m. dobila ainč ka. Čestitke! Neša jednota je pa dobila novega člana. Nemški tisk napada Roosevelta Oborožena ameriška intervencija v Evropi Seelinu 16. jul.—Nemški časopisi ao pričeli *6kmovati med seboj v nspsdih na predsednika Roosevelta potem, ko ga je glasilo zunanjega urada Deutsche Diplpmatlach-Politiache Korres-pondenz obdolžilo, da akuša pognati Združene države v vojno na atranl ruskega boljševizma. Članek v glasilu sunsnjegs urada pravi, "da Roosevelt in njegovi svetovalci delajo na vse kriplje, da potisnejo Ameriko v bližino vojnega teetrs in potem ns bojlščs. Očitno Je, ds wsah-lngtonski krogi rssprsvljsjo ln ds so znani politiki kot je Will-kie potrdili dejstvo, ds se je Roosevelt tajno obvessi s Anglijo glede sdružitve ameriške in britske bojne mornertce in ds se Amerike priprsvljs na oboroženo intervencijo v Evropi." Kari Megerle, član uredniškega štaba lista Boersen Zeitung, prsvi, ds je predsednik Roosevelt rssgslll svoje sgresivns nsmene s okupscijo Islandije. On edsj kroži kot jsstreb nsd Azor-akiml ln Kapeverdljsklml otoki. Deutsche AUgemelne Zeitung piše, ds Roosevelt krši dane obljube, tepta ustavne ln mednarodne zakone ln je že ssvsel mesto ns strani Churchilla in Stalina. "Resnično, Roosevelt je že is-brsl gsngeltvo za simbol smeri-tke politike," vzkliks Lokal An-telger. "Ameriška bojna morna rica se trudi, kskor cestni razbojniki, da provocira incident aa Atlantiku." Courtney nastopi pred porotniki Chleago, 16. Jul.—Državn pravdnlk Courtney Ja bil po zven, naj nastopi kot priča pred porotniki na obravnavi pred ni kom J. A. Sberberom In pove, na kakšen način Je isprešai Is dveh svojih a« latam tov in policaja Daniels Mortartyja izpoved, de so prejemali podkupnino od eborcijskege krožka Mo-rtarty se more zagovsrjeti pred sodiščem na obtožbo umora Jsne Martin, hčere Ade Martin, načel niče aborcijskega krožka. Policaj Jo Je ustrelil, ko J« spala v hiši svoje matere Kampanja proti za rotnikdminšpionom 62 osob obtoženih v St. Paulu in New Yorku St. Paul. Minn.. 16. jul.-Fa-deralna veleporota je obtožila 29 oseb ssrote in špionsže proti vernosti Združenih držsv. Vsi obtoženci so ursdniki in člsni socialistične delsvske strsnka. Obtožplcs jim očita, ds so propagirali odpor ln strmoglsvlje-nje ameriške vlade s oboroženo Silo. Obtožbe Je aledila navalu federalnih agentov na glavna stana soclsllstlčne delsvske strsn ke v St. Paulu in Minnespoligu, Predstavnik federslnegs Justlč-nega departments je dejsl, ds so gtavni zarotniki dsni Trocki-jevegs krila te strsnke. Med obtoženci so trije bratje Duttne, Emil Hanson, bivši telesni strsžnik Trockegs, ki je bil umorjim v Mehiki, Felix Morrow, urednik lista The Militant, glssils strsnke, Albert Goldmen, član uredniškega štaba, Parrell Dobbs, tajnik strsnke, Or^co Carlson, blvšs članica državnega prosvetnega odbora, ter več drugih. New York. 16 Jul.-Nemšks držsvs je bile imenovana kot zarotnica v zvezi z obtožnico proti 33 oeebam, ki so bile ere-tirene zaradi špionaže po federalnih detektivih. Obtožnica prsvi, da so kovali zarota proti Ameriki med seboj ln s Hitlerjevo vlado. Vsi obtoženci bodo prišli pred sodišče v prihodnjem septembru Pomanjkanje krom• pirja v Nemčiji Berlin, 16. Jul —Oblasti ao odredile redukcijo odmerkov krompirje ne tri In pol funta na osebo ne teden, zaeno pe so pojasnile, da dekret ni posledica vojne, temveč vremenakih ne-prilik. Zaloge lani prldelenega j krompirja so akoro izčrpsne. NOBENE STAVKE V OBRAMBNIH INDUSTRIJAH Dogovor o odpravi ju-riedikcijskik sporov HILLMAN PO H V A-LIL DELAVCE Waahlngton. D. C. 16. Jul.— Sidney Hillman, sodirektor federslnegs ursds zs produkcijo bojne opreme, je včeraj isjsvil, ds ni niti ene stavke v obrambnih industrijah. Produkcija o-rožja, streliva in drugega bojnega materiala v Ameriki je večja od one v totalitarakih državah. "Demokratični aistem se je is-ksssl ss dobregs v produkciji bojne opreme* in nsčinu življenje," je dejsl Hillmsn pred člsni kongresnegs odseka, ki vodi prelsksvo selečih ,se delavcev. On je rekel, da js v obrambnih industrijsh ssposlenih 2,700,000 delsvcev, 2,300,000 več kot pred enim letom. Ces eno leto bo število nsrsslo ns 8,700,000. Hillmsn je prlsnsl, da ja bilo več tisoč delsvcev odpuščenih v in-dustrijsh, ki niso udeležene v produkciji orožje in bojne opreme. Vlads bo morata storiti ko-reke ss uposlitav teh delavoev. Naznanjena JS bila doeega sporazuma med representantl Ameriške delsvske federacije, stavbnimi unijami in vladnimi uradniki glede odprave stavk, Isporov ln jurlsdlkoijsklh sporov, ki ovirajo konstrukcijo federalnih projektov, ftoorasum. ko bo formalno potrjen, bo kril' okrog 1,500,000 članov stavbnih unij. Obnovs obrsts v tovsrni Orest Lake* Steel Corp. v Ecorsu, de-troitskem predmestju, Je bils naznanjena po podpisu pogodbe med korporscijo ln Jeklsrsko ur nljo CIO. Stavks je bils kon-čsns tudi v tovsrni Cppperweld Steel Co. v Werrenu, O. Federalni posredovslnl odbor Js naznanil lsravnsvo mezdnegs apora med avtno unijo CIO in White Motor Co. v Clevelsndu, O. UniJs Js sadnjl teden sapre-tlla z oklicem atavke, ko Je kompanlja odbila zahtevo glede svišanja plače, toda na apel federalnega odbora, ki je poaegel v konflikt, je akcijo odložila. Roosevelt za podaljšanje vojaške službe Kongres naj odpravi omejitve Waakington. D. C.. 16. jul.— Predsednik Roosevelt Je pričel pritiskati ns kongrss, naj podaljša vojaško službo onih, ki so stopili v armado, rezervistov in državnih miličnikov, ki so bili dodeljeni federelni armadi. V kongresu sprejeti sskon določa enoletno vojaško službo ss re-krute, Predsednik je v rssgovoru s reporterji izjsvll, ds bi odpust rekrutov po enoletni službi bil težek udarec armadi. Pomožni vojni tajnik Robert P. Patterson je v pismu, kateregs Je naslovil garnu Rayburnu, predsedniku nižje kongresne zbornioe, tudi urgiral podaljšanje vojaške službe. "Mi ne srnemo špekulirati s varn«mtjo ameriškega naroda," prsvi Patterson v pismu. "Osvs-jenje dežel po Hitlerjevi oboroženi sili. ki se vrši brez pre-Stanka od okupacije Avstrije do napada na Rualjo, Je posledice napak, ki so jih delale ta dežele. Glavna napaka je bila, ker se nleo pripravile ns obrambo pro> ti invaziji. Razplet dogodkov v zadnjih mesecih nem mora biti neuk, da ne smemo demobilizirati naše oborožene sita.* Glasovi iz PROSVETA PROSVETA THE ENLIGIITKNHÜTT sumu» im l AMTMIM A movbniu M A MOO Ml Moruui jsoeora OrsM «í amé mMMM kr «mw M U'^TM Afta»* (UHO CN*es> Ib fiiifc i« pol teu. SI-M u 6» trt tote; ca Chlcsf» mMIM M í» M y** ¡ I...... » MMTipUM trnmi I* U« UftMflA »••»• imm* ChUm^ot ai C*MM MM M' O"—' «M Hü MI IOI. wutUM SM p«r rqOpUb Mf^ » M Ci t.<«• U»*»**. «»ee, P*»1 I« V ftju¿»ju. 6a Ja prtiotll p<*uu«0 SaAwpéM dopfcov I» MOA-IIuAÜQMI ttlMWM VMMA* US.) AA vnufo poéUjAtAlju stjífr srn ATtM» Mill M« S« »Ur*. «u.. »tU U MwmI ■■Ir «tf PBOSVETA MITM S*. UmwémU A»«.. IM-M. «t MEMSSB Of TMS fSDItSAT» naselbin ' Daiuai V ohirtHiJtt M »riMf (July «1, INI), poi* «ti*» t»**r M M^u 4* -m l.fl.i e-Ufcl» «A- J» ITkMmm, 4* w rw IM M «rte* p. ■ i i i 1 i 'i Ameriki r- ! HUler je zaupel Rauechniggu, ko je bil ie njegov zaupnik, da bo Amerike zednje ne vrsti. In kader pride Amerika na vrsto, je rekel"- bo delo z njo Lahko. Njegovi pristaši v Ameriki bodo davno prej naredili Ukine razprtije in zmešnjavo med Američani, teko korenito bodo prebili in zlorabili demokratične svobodščine v Ameriki njemu v prid, da mu bo Amerike, ko pride njegov čas, sama padU v naročje kot zrela hruški. _____ NeUnčno tako ae je zgodilo s Francijo. Francija ni lani padU zaradi slabosti tvoje armade. Čeprav ji je hudo manjkalo leUl in tenkev, bi bila lahko z oboroženo silo, ki jo je imele, zadržala Hitlerja v Belgiji nekej mesecev in mu povzročile silne izgube. Francija je v glavnem ped le zaradi velike notranje neslofoosti in velike konfuzije med vodilnimi faktorji — to ne-složnost in konfuzijo so pa povzročili Hitlerjevi petokolonci, ki ao neprestano mešeli račune poveljnikom armade in čUnom vlade. Ce ne bi bilo na Francoekem nej večje kon-fuzije, bi bila Daledierjeva vUda oetela ne krmilu tudi po pedcu Pariza; odšle bi bile v severno Afriko ali v London in nadaljevale vojno iz kolonij ne glede ne to, če bi bil Hitler okupiral vso Francijo — in Angležem bi bilo prihranjeno sramotno bojevenje v Siriji. Tako bi bilo, če ne bi bilo v Franciji toliko podlih epizerjev in petokoloncev. t J .< 1. ...... ..A ...«.i L.. ¿«1« H«. r1itirrjr\ ca?» gicac amrrmf ht-it* pritic. jjh- nes je Hitler še precej zeposlen v Evropi in proden pride Amerika na vrsto, mora prej priti na vreto Anglije. Torej imamo v Ameriki še nekaj čaaa, da se Uhko razgledamo in vidimo, koliko uspeha že ime tukaj Hitlerjeva banda — in če ee je Amerika čese naučila od Francije. Na prvi pogled bi človek rekel, da je Hitlerjeva civilna armada v Ameriki malenkostna in njeni uspehi do danes ao piškavi. Ampek te navidezni vtis človeka aamo vara. Nieo le nemški bundovci, iUlijanaki in irski fašisti, ki "mehča-jo" Ameriko, de bo prej zrela za Hitlerje; eamo ti ne bi doeti opravili — če ne bi bilo za njimi in poleg njih mogočnih bogatlnekih, političnih in cerkvenih epizerjev, ki hoU ali nehoU, vedo-me eli nevede pomagajo Hitlerju in vlečejo A-meriko ne francoeke pota. Ameriški apizerski element je mogočna maline, ki ima na razpolago kapital, močno časopisje, radlofUnice, kinoteetre in cerkve; prope-gande apizarske mašine teče iz vseh velikih mest in doseže podeželje deleč naokoli. Denarni viri U propagande ee zde neizčrpni. Njen tisk, iz katerega dnevno eikejo mestni naslovi o "Rooaeveltovi vojni, Rooeeveltovih davkih m Roeeeveltovi diktaturi" — zadnje čeae sike iS tiak tudi o Rooeeveitovem zavezništvu z brezbožnim in zverskim SUUnom — ter U Berlina inapirirene poročile o kozlih in zločinih Anglije, gleda na vlado v Weehlngtonu kot ne gnezdo zarotnikov in izdajalcev, ki mialljo prodati Ameriko Angležem... Če reeno upošUvemo vse to, ker ee godi zednje čase po zaelugeh epizerske orgenizecije "America Pirat" ln njenih podružnic, ki jih vodijo kardinal 0'Connell, notorični "father" Coughlin ln mnogo drugih krlčačev in demagogov, moramo zeključttl, de je Hitler lahko zadovoljen z doeedanjlm uspehom svojih prostovoljnih tn neproetovOlJnih prletešev v Združenih drževeh. Ker je vežno ze Hitlerje v tem česu — to dnevno potrjujeU njegove dva gUvne lajača Goebbels v Berlinu in Gejda v Rimu — Je to, de nepreeUno leU velika polene predeednlku Rooeeveltu in njegovi vladi pod noge. Rooae-velt more biti dnevno obUjen, de je on nej-vočjl eovražnlk in največje nevernoet Amerike, ker jo pehe v vojno, de je on največji iedejelec Amerike, ker jo mlell prodeti Angliji, de je on nej večje propelice, ker ae je združil s SUllnom, de je on ne j večji zločinec, ker piše smrt ze milijone «meriških fantov!--- T<> čiUmo veek dan, če poglcdemo v e pisar-ekn cAHopiajr In če pogledom«» v | tog le v je najnovejše zgodovine, vidimo, de eo neUnčno U-ko piše I i in kričali eplzarjl vseh narodov, katerih v teku zednjih 22 meeecev — nI več. Hitlerjev čes ze Ameriko še ni prišel, empek njegovo delo v Ameriki ze čim hitrejše pribil-ženje tegačeee ee vrši noč in dan v polnem razmahu To je dokaz, da Amerika še danee ne ve, kej »e je zgodilo • Francijo. Vabilo gospodinjskege klube laapeeteL Pa.—Naš gospodinjski kjub, odsek društve 106 SNPJ, priredi v eeboto zvečer, 10. julije, pleeno vodico v društveni dvorani. Vabljene eU vse | členke in drugi, da ae udeležite. Ker bo to teti» veselica, je bilo sklenjeno, da članice plačajo vstopnino, če se veselice udeleže eli ne. Pri klubu nas je Vabimo tudi vse bližnje gospodinjske klube, prijaUlje in člane SNPJ, da nas poeetiU v soboto zvečer, (fodbo bomo imeli prvovrstno, orkester Jackieja Martinčiča iz ptrabane. To je ekuplna mladih fentov, ki znejo fino igrati za stare in mlade. De ne bo kdo žejen ali lečen, bo ekr-bel pripravljalni odber naših vrlih članic. ' To tn ono Is Berfaertott, Or-V Prosvetl je bilo poročeno, da bo Barberton proslavljal 50-letnico in Uko je tudi bilo. Več narodnosti tn tudi društva so imela svoje kan-didatinje za "Miss Barberton". Med temi so bila tudi društva Eagles, Elks in Moose, toda izmed vseh smo zmagali Slovenci in miss Margaret Okolish je bito kronana kot "Miss Barberton". Seveda se je Američanom nos zavihal, ali pomagati si niso mogli. CiUla eem, da bo v Clevelan-du kandidiral za Župana sodnik Frank Laueche. Ako bodo Slovenci houli, ga bodo Uhko izvolili. Slišala sem ga že večkrat v Clevelandu in enkrat tudi v Barbertonu, ko Je govoril na seji drftevljenskega kluba. Jaz mislim, da bi Cleveland imel v njem dobrega župane. Dne 4. julija smo bili pa v Gi-rardu na prosUvi ohijskega dneva SNPJ. Tudi Um je girard-L župan pohvalil Slovence, da jih je najmanj na relifu. Poslušala sem tudi druge govornike. Posebno sU se mi dopadla Milan Medvešek in Mike Kumer, kot tudi tri deklice, ki so Uko lepo zapele, ds bi jih kar naprej po-slušele—šel, da ne vem njih Imen. Prav lepo je bilo, eemo si, ds je v Clevelendu vse bolj pripraven prostor za U ke stvari. Priporočam, da bi se drugo leto zopet videli ns izletniški fermi elevelendskih društev SNPJ. V soboto zvečer, 19. julije, pa ima piknik naš gespodinjekl klub v Hapecan Oerdenu. Vabimo vse, da se udeležite Igrale bo godba Domovina. Tudi im^ mo že dvorano zasiguran^OlJ decembra. Dne 27. julija pa bo Imelo piknik društve LJubljana na Lukatovl farmi. Vabimo vee, da nas posetiU ne tem pikniku. Nas bo vsakdo lahko našel, ker je prva farma od ceste 21 des-., ko zavijete v Sherman in 100 čevljev od Wooster rd. Tore pridite vst. Mary insiérele. 73. Nekaj spominov Proavete letos eUvl svoj 2Wetnl jubile, I jas ps SO-letnloo v Ameriki. Lete 1008 sem se bil oženil, s žt drugo leto sem se na previjal na pot v Ameriko, ker Je baš U krat bil namenjen na odhod tudi Slpsarjev Tone (Anton Novak). Razmere pa so bile Uke, da nisem mogel dobiti ne denarja ne potnega lisU za potovanje v Ameriko. Qpoje bi ee bik že kako dobilo, ako bi ne bilo zlobnih jezikov. Večina Metli-čanov se je namreč strinjala v tem, da jaz nisem za Ameriko, ker sem baje premehkužen in telesno preslab za težka ameriška dela in zaključili so, da je škoda denarja. Tega bi ai moral izpoeoditi na borno hišico, ki pa je bila že iUk zadolžena. Videl sem, da z mojim čevljarstvom ne bom nikamor pri šel, ker, kamorkoli sem se ogledal, povsod je bilo trebe denar ja, mnogi drugI so pa denar pošiljali iz Amerike. In Uko je rasel sklep v meni, da edina rešitev iz te siromaščine je—Amerika. Siromaštvo je bilo tudi krivo dnevnega prerekanja z ženo, ki se je končno maščevala nad menoj s tem, da se ni hotela podpisati za posojilo, češ da ljudje pravijo, da jo Jbovti pustil, ker IUk nisem sposoben in hočem samo zato Iti, da se žene iznebim. Tak je bil zaključek. Meni je bilo hudo. Mislil sem pošteno in niti malo nisem imel namena "znebiti" se žene, ker sem jo rad imel kljub besedam Moj glavni namen je bil, da pota žem vsem obrekljivcem in dvomljivcem mojo možatoet: da sem mož, ne pa šieva, frfrač eli lahkoživec, kot so me po moji zunanjosti sodili. Naj omenim, da me moja žena in njeni sUrši >rej niso poznali, tako so ver-ell in bili pod vplivom drugih judi. V moji razrvanosti in jezi napram vsem nasprotnikom sem pa nekaj napravil, kar bi ne smel: prodal sem marveč čevljarsko orodje—drugega IUk nisem imel kaj prodati—Jn odšel v Trst z namenom, da se bo tam že kako naredilo, da pridem v Ameriko. Tudi moj prijatelj M. S. Je na ta način prišel v Ameriko brez denarja. On Je dobil delo na ladji in po prihodu v Ameriko se ni več vrnil na njo, ampak je ostal v New Yorku. Seveda je imel prijatelja v New Yorku, ki ga je podučil, kaj in kako in mu pomagal v prvi sili. . Na tega človeka sem mislil tudi jaz. Ampak meni so delali ovire baš oni, ki bi ml morali pomagati. Prvo, kar sem morski imeti, je bU pos, ker vsak delavec na ladji mora Imeti mornarski ali tujezemski potni list. Pisal sem torej na glavarstvo po potni list, toda odgovor je bil: "Ne—iz tehtnega razloga . . Kaj je bil U tehtr.i vzrok ali vzroki? Saj nisem bil vojak in star seni bil 29 let. Gotovo se je nekdo potrudil ln me zatožil na glavarstvu, da eem ženo pustil—v Metliki Je bilo Uko govorjenje, da me je še danes sram. Smetrel sem, da je zame najbolje, da se nikdar več tam ne prlkažem. Ker me je tudi moja žena sodila Uko kot drugi, bi bil gotovo ostel v Trstu sUlno in pustil vse, eko bi ne bilo redi mojege pokojnega bra-U Martine. On je bU edini moj pomočnik in v resnici brat. Njegov nasvet je bU, naj ee vrnem ženi. kar aem tudi storil po Katharine McOrath Earnehew (loro) in Alice Hughee, dologaiini ne konvenciji Ameriške?* čeenlkerekoge glide t Detroltu. enem letu v Tratu. Doma sem zopet začel na svojo roko čevljarsko obrt, in to pot bolj "na veliko". Že je kazalo, da bom uspel in bi bil tudi, da me ni tožil neki ";ud" in moral sem plačati menico. Poleg Uga so bili sodnijski stroški in dolg. Tako sem zopet padel. Kaj sedaj? "Neža, sedaj je pa že čas, da grem v Ameriko, če ne, bomo sli vsi trije," sem dejal ženi (sin se je bjl narodil ta čas). Dasi nerada, je takoj privolila in ni nič več rekla, "kaj pravijo ljudje." Sploh »'ljudje" niso pri njej več imeli kredita. Tako sem bil meseca avgusta leta 1911 na morju, 4. septembra pa v New Yorku. Tam smo bili dva dni v karanteni radi neke bolezni, potem pa sem stopil na trda ameriška tla. Prvo moje delo je bilo v Jolietu, toda po par mesecih je že prenehalo. Podal sem se v bakrene rudnike v Michigan, ker je tam delal tudi brat moje žene Nick Muc. Delo sem takoj dobil, potem ko sem bil zdravniško potrjen. Tako sc jc pričelo moje delo v rudnikih meseca novembra 1911. Ker sem bil telesno sla-sem marsikatero grenko požrli Ali kaj sem hotel? Molčal sem in se silil, da bi ugodil partnerjem, da bi me tako ne poniževali: Malo po malem sem se privadil in nekateri so me celo pohvalili, ds nisem Uko zanič. Tako Sem spoznaval ljudi in njih navade, njih dobrine in slabosti. Moje delo in življenje je bilo na preizkušnji, da pokažem, kaj znam ln morem. V ušesih mi je neprestano odmeval glas metliških "prijateljev", ki so govorili: "Kaj bo Gornik v Ameriki—on ni za ameriško delo. Ženo bo pustil—uboga reva, ki ga je vzela ..." Njene "prija teljice" pa so )insi*om\e, češ "prav ji je .. a, tc mi je bilo v mislih, ko sem bil večkrat od sodelavcev zasmehovan in poni žavan. Torej nI vedno "hudič" le kapiUlist, marveč velikokrat tudi tvoj sodelavec, ki ti greni življenje, in sicer veliko bolj kot pa kapitalist ali — diktatura [— U premlačena diktatura, ki | bi bila potrebna nekaterim. Kljub vsemu sc je moja želja izpolnila in sedaj gledam z za dovoljstvom ne preteklost. Moj sterejši sin Gust ima lepo imetje v Metliki, vsej imel ge je do preteklega leta, ako mu ge vojne med tem časom nI uničila in ako mogoče ni sam ostal kje na bojnem polju — od njega že nI sem dobil pisma 10 mesecev. Drugi sin Frenk je izučen kuh O tem vprašanju, ki jt. v, , nej J®® nas. je nedavno „„al v SkriUk Vprašanje, ki si ga zastavlja v tem ta «kateri knjižničar, mnog d^t^H teri čiUtelj. Sainte-Beuve nm , , *** 1860 v svojih ponedeljskih kramll^ razmišljenje, ki se kar iskri od duhtut ki je prepolno izpodbud. Danes ¡¡¿T* razloge, o njem na krepko deba£Ll rimo to, čeprav samo zaradi teaa ! svoje izsledke s tisto samovolj no* t jo razlaga pojem klasika. Etimološki »»m1 za "auetor classicus" najdemo v stili Hi «classici' so bili tam državljani "prilnaeiB sis prvega premoženjskega razreda natb tejši; ce to prenesemo v slovstvo, tedaj L siki avtorji, ki so po vrednotah najbo^t najbojlsi stvarjalci. Z drugim pomenom l cujemo v srednjeveških latinskih šolah kla. nicatoHi on «am ____. . '"'e pisatelji so Um nedvomno tisti, ki jih ¿itail proučujejo "in classibus", v razredih iz n ja srednjeveškega šolstva sklepamo, da« samo antični pisci, zlasti se latinski. Ti pomen je dala besedi renaissanca in^H demnajsto in osemnajsto stoletje: za nje je in ima lepo plačo. Prvi je ože-njen in star 31 let, Frank pa je v Californiji, sUr 29 let ln še samski. Moja žena je umrla v starem kraju leta 1937. Mnogi se vprašujejo, zakaj je nisem sem dobil. Ja, sina sem dobil in tudi ona bi imela priti, toda je morala vse prej urediti v starem kraju. Zadržalo jo je posestvo, ki ga ni hotela prodati pod ceno. Tako se je zavleklo. Mislil sem jaz iti tja in bi bil to tudi storil, ali vedno je bilo treba še in še denarja. In tako sem.se zadržal tukaj, kjer zdaj tudi ostanem. Tam nimam nikogar več od svojih razen sina, moja sestra pa je v Braziliji. Ooorgo Gornik. 493 pomen je dala besedi renaissanca in za ni« demnajsto in osemnajsto stoletje: za nje je sičnost sinonim grškorimske antike kot 4 V V Raj (coloradekl) pridete poceni Aguiler, Colo.—Spet je tukaj čas seje naše okrožne federacije SNPJ in kar je glavno, tudi proslava zapadnega dneva SNPJ. Oboje se vrši v nedeljo, 27. ju lija, v Raju, Colo. Pomislite, koliko je ljudi, ki molijo Boga, da bi prišli v Raj. Zdaj pa imate to priložnost zelo poceni. KošU vas samo 25 centov, pa vam bo sveti Peter odprl leso v Prešernov Raj, kjer se bomo zbrali na tej veliki slavnosti. Vidite, kako lahko pridete poceni v Raj. Jaz imam vstopnino že plačano in tudi ženo bom vzel s seboj. Zadnja federacijska seja v Walsenburgu nam bo ostaU v spominu. To je bilo nekaj lepše ga kot raj. Predsednik Ed Tomšič nas je opozoril, naj razpravljamo samo o stvareh, ki so v korist federacije, da sc seja pre dolgo ne zavleče. Pravi, da moramo biti točno ob eni uri vsi na tem in tem mestu. Ko pridemo v dvorano, kjer je bila za nas pripravljena "južina", pogledam okrog in vidim velike mize obložene z vsemi dobrotami. Mislil sem si: Walsenbur-žani temu pravijo južina, po mojem pa je to prava starokraj-ska svatba. To se vidi, da so na še Slovenke zmožne še zmiraj kaj dobrega pripraviti. Jaz jim dam vso pohvalo, ker so jo v resnici tudi vredne. SUvim predlog, da se letna soja federacije spet vrši v Walsenburgu, po seji pa zopet—"južina". Torej ne pozabite priti zadnjo nedeljo v juliju v Rye, Colo., na sejo federacije in prvo slavnost zapadnega dneva SNPJ. George Preeker. 381. Obnove neročnlne Meynerd. O.—Priloženo vam pošiljam poštno nakaznico ze polletno naročnino Proavete za j Terezijo Tori. Prosim pojasnila, zakaj ni bil priobčen oglas, kij sem ga poslal 20. maja. Ne seji me je členstvo kritiziralo, zekej nisem del v Prosveto. John Zdolehek. Uredniške pripombe: Mi nismo prejeli nobenege oglasa ali neznanila in torej ni moglo biti priobčeno. Poete! Telegraph Co. v Beltl (lenice unije Aseerken Communie étions SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaje svoje publikacije ln šl| posebno tint Proavete se koristi, ter potrebno efflUeljo svojih Hruste v In članstva In ze propagando svojih Mej. Nikakor pa ne ss propagando drugih podpornih organizacij. VaSks organizacije Ima običajno svoje cUftllo. Torej agitatoričnl dopisi .n mznanila drugih podpornih Md- ki eo bile npoolone kot rasaaševelke »ritanizacij in njih društev nej 'se ee pošiljajo listo Prešteta. njega umetnostnega vzora; v km smislu Plantus in Horacij klasika, njuna učenca M re in VolUire pa kUsicista. Četrti pon* ustvaril romantfzem in je veljal v minulem let ju; njegov smisel je antitetičen ali polen in stavi nasproti klasiki romantiko. Ki* pisec je tisti, na čigar umetnost romantii vražno reagira, pa je vseeno ali je to m ali pa novodobni klasicistični pisec. Govg tudi o klasikih sedemnajstega in osemnaji stoletja. Če se za sedaj zaustavimo pri tem preg pomenov, lahko brž ugotovimo, da se je v na pojma klasik jemala vedno širše: to je na ugotovitev. Na drugi strani ne moren stati pri četrti, polemično zasnovam in čas vezani koncepciji; klasik bi bil po njeni ri slehern, še Uko brezpomemben pesnika skodranih sonetov za damsko občinstvo lui ga pariškega salona v času Regence, ne I bil Viktor Hugo, ne Shakespeare in tud Shelley, celo Dante in Cervantes ne. Če beseda klasik smisel in če b^di izraz vred nja, ne pa etiketni naziv te ali one umetn šole, tedaj se moramo vrniti k njenemu | nemu. prvotnemu pomenu in ga uveljavi področje umetnosti vseh časov: klasik je i niški stvaritelj, ki je vzoren na svojem po ju." Naj si privoščim ciUt iz Sainte-B "Pravi klasik, in tako rad bi slišal njegov finicijo, je avtor, ki je človeškega duh« o tli, resnično povečal njegovo bogastvo, g gnal za korak dalje, odkril neko nedvon nravstveno resnico ali neko večno strait stem srcu, kjer se je vse zdelo znano in raj no; ki je izrazil svoje mišljenje, opazovan odkritja v kakšni koli obliki, Vendar pa v bodni in mogočni, nežni in duhoviti, zda krasni formi..." Klasiki so potemtakem la gotovo tudi Balzac, Vigny, Flaubert, Anatole France; pa Turgcnjev, Dostoji Tolstoj, Čehov, Leopardi, Carducci, Mai Pirandello, Byron, Browning, Tennyson, ekeray, Dickens; klasik je Nietache. Da, Andre Gide in Valéry ter Papini in se dr« takisto klasiki, čeprav še žive. Ce pa nu tegnejo še postati ... V vsakem primeru biti kriterij klasičnosti samo umetniška noU." Tako češki kritik. Mi se pa lahko spon Prešernovega epigrama: Prišli bi že bili Slovencem zlati časi, ak' klasik bil bi vsak pisar, kdor na» kaj kvasi. Tako je tudi Prešeren dobro besedi klasik vrednotenje, ki ga p»** vrstic postavlja za------ - , Primer ameriške karier« I Pred 34 leti « je iikreal v AmenM« letni mladenič, Sidney H.llman. tov«) iz male Litve, kjer je bilro)» stopil na tla novega rreU. ni m* £ beliča. Imel Je pa dve rok.. zgrabita za prvo delo. ki mu top» poti uspeha. In Uko je «topil » iijsko manufakturo v Chicago, W podjetju, v katerem je zapo*^ ^ obnesla ln Hillman je nekohk jo doktrino. LeU 1914 * nove krojaške unije Ainslg^ ( Workers, ki se je naprednih članov proti reako eure unije. ^ n*m Danes je Sidney Hillmsn^^ *ih mo* med delev.tvorr ^ 21 4 Jih letnih dohodkov 12.500 d» ^ ^ .rje g. je Roo^velt naprs^ ^ oboroževanju. ^f^ ^Knu^ vsem svetu zneni w,n,an\ t, ktkof H> pml mnogim, krti pr.v K* prišel Iz Ivrope. iz mejhn«^ ^„jt.j ki je ne čelu organlzac^ r ^^ stevlje kspiul. HUlm-M-' njih volitvah za P^^L* v je imel RooecveM • idej mu je nelohl * f pri delih za »ecionsln<> deUvcev. o v ice 1 starega kraja IZ bati* __ -.HIBTNE NESREČE Í Í80VI TOVARNI hTmarca.- Na okrož- SnÉuvCeljuíejedane« K pred 14 dnevi pre-Kpniva proti trem na-^vrdke V. Brauns v ^Lr proti 57-letnemu JL Z prokuristu Antonu proti 32-letnemu Kmje Janku Cucku ¡^letnemu delovodji LScbmidtu. Ulj Ržimek in inž. Cu-ibiia obtožene, da sta L¡ tovarni v Celju Costi povzročila z elek-"jtorno silo nevarnost za hudi s tem, da sta dala instalirati v podjetju __frinik za izdelovanje ¿ na električni pogon ¿Jutvenega dovoljenja, gjozjjsko varne strokov-ribe in brez predpisane m kolavdacije ter pove-jjjorstvo nad tem obra-i tudi delu v tem obratu ttukim osebam, zaradi («stala lani 18. novem-pldne ob zaključku obra-t tem obratu eksplozija vnetljivih bencinskih ki so vžgali obleko de-Urije Bučarjeve. Bučar-dobila težke opekline, ki tugo jutro podlegla v bolnišnici. Schmidt pa je len, da je kot delovodja, dolžnost posluževati mešalnik za izdelova-ninola- na električni po-Jsploh voditi nadzorstvo d tem strojem in elek-jaotorjem, zanemaril to Iznost, da je puščal de-irijo Bučarjevo kot nebo v obratni prostor, ki požen z bencinskimi hla-je Um prižgala in uga-ektrično luč ter odpira-BStavljala električni mo-i česar se je Mariji Burni 18. novembra popoi-lutku, ko je ustavila ni pogon in motor, zara-rte eksplozije bencinskih mela obleka in je Bu-zaradi dobljenih opek-lili življenje ■ci so zanikali krivdo, »krova mešalnika, ki je mi nesreče odprt, tako mešalnika lahko izhla-kncmski plini, so izja-t očividno nekdo pustil odprl. Kdo je to storil, aogoče ugotoviti, »edenec je bil danes za-inž. Ljubo Knop iz Ceje bil nekaj dni po ne-prostor za izdelova-" »U. Izjavil je, da po-iozivni učinek v tem v*ji, čim bolj se odda- * védiles guminolne fcjf Usodnega dne se je ••^»imum aksplozivno- * izven ti .-ga prostoru je bila v zraku j* bila prenasičena z f» hlapovi, očividno I Pokrov mešalnika dalj n Ko je stopila Bučar-¡ PWor. je vdrl svež ■P^or. obenem pa je w meianica iz pro- odprta vrata. V tem "^•Bučarjeva izklopila II «^i«; kl meče od ** ^ro. Zaradi tega »" lorU 'lúijhna «ama na sebi ni bi-glavne eksploziji" «ven tega proeto-»vežega /raka v * ptf«tor Ni ¡„trebno, m "»nli na električ- Ijwnatl sledovi vtt-je. da bi bil. '^Plo/.jo iskra, ki so z žeblji oko-pri hoji po ^ da »o i* . f iz soatd» Slikalo v tem C bltl hanieičeno v ^ v ^go motor. C« > ^TZ bl Jnul* °!Jnato sti- * r,f ^'varjal od-,Un* k« j* lt '"ÜH). IzJA. fc . tvrd- * « na- mestila eno hčerko pokojne Bučarjeve in da bo zaposlila v svojem obratu tudi drugo hčerko, (o bo ta dovršila šolo. Sodišče je obsodilo ravnatelja Kžimeka in inž. Cucka po par. 95-2 k. z. vsakega na 2 meseca zapora, Schmidta pa po par. 195-4 k. z. na 3 mesece strogega zapora, vse tri pogojno za dobo dveh let. Sodišče je prišlo do prepričanja, da sta ravnala ma-omarno, ker nista dala vstaviti stikala v prostoru, v katerem je mešalnik, tako da bi ustrezalo predpisom, in ker tudi nista pri- ti* 1 avila mešalnika v kolavdacijo. Glade Schmidta je sodišče ugo-tpvilp; da je naročil Bučarjevi, da ustavi pogon mešalnika. Po mnenju sodišča je nastala eksplozija zaradi iskre iz električnega stikala, ki je bilo nameščeno nizko nad tlemi. ZDRAVSTVENO DELO NA PTUJSKI GORI Le redkokdaj je slišati krepke besede s podeželja, ki ima to-iko tudi svojih senčnih strani, posebej še v ptujskem srezu, ki ;lede tuberkuloze nekako pred-njači. Slišimo o bedi vinorodnih Haloz in stiski trdega dela na Ptujskem polju, vendar je vse to, če vzamemo prizadevanje zdravstvenega doma ravno na Ptujski gori in hvalevredne socialne akcije Higienskega zavoda, samo golo teoretiziranje, ki do danes ni moglo imeti nobenega vpliva na socialne prilike judstva, ki ga tarejo od pamti-veka vkoreninjene navade, pomanjkanje zemlje in kruha. Te prilike in spoznanje, da se e premaknilo težifte tuberku-oznega obolenja na Slovenskem z mesta na podeželje, ki pogreša vsakovrstnih zdravstvenih institucij, urejenejših higijenskih razmer, stalnih prilik za izobraževanje in vsakovrstnih socialnih pomoči, je dovedlo nekaj požrtvovalnih poedincev do tega, da so ustanovili leta 1936 krajevno, protituberkulozno ligo na Ptujski gori, ki obsega okoliš z občinami Cirkovce, Sv. Lovrenc, Majšperk in Ptujsko goro. S skromnimi začetki 29 članov je bilo treba orati trdo ledino, prepričevati občinska zastopstva o življenjski potrebi protituberku-loznega dela, zbirati dokaze s številom tuberkuloznih bolnikov in okuženosti šolske mladine. Tako se je posrečilo s trudom uvidevnejših posameznikov, s krepko podporo duhovščine in učiteljstva ter s pomočjo maj-šperške tovarne sezidati trdno stavbo, ki je rastla v širino in višino vse do svojega petega občnega zbora, ki se je vršil preteklo nedeljo na Ptujski gori. Tu smo slišali po statističnih podatkih o zdravniškem delu, ki ga vodi liga povsem na dispanzerski način, da je okuženih šolarjev od 12% v Cirkovcah, do 56% v Narapljah, da znaša število okuženih hiš 209, da je v evidenci 72 jetičnih, od teh 15 odprto tuberkulozo in da je samo v preteklem letu umrlo 7 jetičnikov, trije bolehajo za od- prto tuberkulozo kosti. V propagandne svrhe se je vršilo do danes 33 predavanj, deloma t skioptičnimi slikami, 5 filmskih predstav, 2 protituberkulozni razstavi, 1 tečaj, rszdaUlo se je čaz £>00 letakov, izvršenih je Ulo 1080 cepljenj po Pirquetu, prodanih je bilo 48 brošur o tuberkulozi itd. Daleč naokrog zaane prireditve lig« so omogočila izvajanje izdatne socialne pomoči jetičnikom, ogroženim in šolarjem. Izdano je bilo 58 podpor v znesku po 3625 din. Sole so prejemale v početku kruh in nato še ribja olje. Liga vzdržuje dvoje šolskih kuhinj na Ptujski gori in v Narapljah, kjer so zahtevale prilike, da sezida liga nov šolski prizidek za kuhinjo. V te svrhe je bilo izdanih 39,-696.25 din. Samo v preteklem in tekočem šolskem letu je bilo izdanih okrog 17,000 porcij toplega kosila ter skortj 1700 kg kruha. Denarni promet je dosegel 135,456.25 din. Vse to so dejstva, ki bi jih v tej obrobni haložki pokrajini v današnjih pikrih časih ne mogli pričakovati. Zato zasluži delavnost liglne družine vsestransko priznanje in podporo vsega, kar ima dolžnost skrbeti za narodni napredek. To tem bolj, ker pomeni to delo dviganje socialne zavesti posebej na tako Širokem polju, kakor je protituberkulozno delo. Zato želimo protitu-berkulozni ligi na Ptujski gori v bodočem petletju vsaj toliko uspehov, kakor v preteklem. Koroški drobiž Na cetfti z Djekš je neki voznik z vozom in konjem vred treščil v 10 metrov globok obcestni jarek, pa se k sreči ni pripetilo hujšega kakor da se je razbil voz in raztrgala konjska vprega. Voznik in konj sta odnesla le msnjše praske. V Celovcu so za tretjo obletnico prevzema oblasti po narodnih socialistih v Avstriji slovesno proslavili ta dogodek. Hitlerjeva mladina je imela v gledališču svojo proslavo s pevskimi točkami in zgodovinskimi remi-scencami o bojih in zgodovini Koroške. V Hodišah je umrla mlada mati in gospodinja Rozalija Za-vorčeva. Bolehala je že del j časa na težki notranji bolezni. Pokoj niča je bila svoje dni navdušena. ' Zapušča dva nedoletna otroka. • Nova Zelandija nadomegtila izgube Wellington, Nova Zelandijs, 15. jul. — Ekspedicijska armada, ki je izgubila tretjino svojega vojaštva v operacijah proti Hitlerjevim kolonam v Grčiji in na Kreti, je nadomestila padle vojake z rekruti, pravi uradno naznanilo. To dostavlja, da so bile tudi izgube v orožju in boj nem materialu nadomeščene. Tracy imenovan za pomožnega delavskega tajnika Washington, D. C., 16. jul. Predsednik Roosevelt ja Imenoval Daniela W. Tracyja, bivšega predsednika mednarodne bratovščine električarjev, za pomožnega tajnika. Doslaj ja bU drugi pomožni delavski tajnik. PROSVETA i ■ -r n n — ' ' * Zloraba ameriških iznajdb s strani napadajoiih držav ift i ,p ^¿j J "* j; DrŽave, ki si z vojnim nasiljem hočejo priboriti svetovno nadvlado, zlorabljajo v to svrho, kar ja Amerika prispevala' na polju tehničnega napredka za mirovne svrhe, kakor je trdil pomožni državni tajnik A. A. Berle v nedavnem govoru. Rekel je, da današnja borba za svetovno premoč je postala mogoča le vsled mogočnega mehaničnega napredka v zadnjih letih. Večji del tega napredka je bil posledica ampriške iznajdljivosti, napadalna država pa zlorabljajo to, kar je bilo namenjeno za dobro človeštva, da povzročijo "revolucijo krutosti". "Če govorite s kakim naci-jem," je dejal pomožni državni tajnik Berle, "vam bo s surovo odkritostjo izjavil, da ima pravico do svetovne nadvlade, ker je on zmožen rabiti in organizirati moderne tehnične sile. Pa opozoril na oblake vojnih akoplovov v zraku, na količine tankov na suhem, na sijajni sistem električnih komunikacij, ki omogočuje manipulacijo ogromnih mas vojakov, na podmorske čolne v vodi, na organizacijo neskončnega zalaganja z vojnim materialom- Narod» rekel bi, ki je v stanu vsa to napraviti, je zares upravičen nadvladavati toliko zemeljske površine, kolikor more. "Pa vendarle elektrika je nekaj* kar ao Amerikanci razvili. Motorji notranje kom bu sti je, ki so podlaga mehaniairanega vojskovanja, so bili tukaj iznajde-ni in razviti. Aeroplani so prvič vzleteli v Ameriki; podmornice in motorne ladje — ravno tako kakor njih prednik, parnik — so prvič plule v ameriških vodah. < "Ameriškemu duhu so to bili blagohotni razvoji. Radiokomu-nikacije so obstajale za razširjanje človeškega obzorja, ne pa v svrho, da se izpumpa naval propagande, katere svrha je zakrl vanje resnice. Mehanizem tan ka je bil namenjen za obdelava nje polja ob prihranitvi težkega ročnega dela; nismo si mi predstavljali te iznajde kot sredstvo ubijanja. Organizacija industrije na podlagi veleprodukcija je bila namenjena kot sredstvo, da se zalagajo Široke mase § cenini-mi produkti. "Narod, ki ne goji sovraštva, je počasen v tem, da bi t* orodja vporabil za vojne svrhe. Ravno zato pa, ako je prisiljen do tega, bo znal rabiti taka o-rodja boljše, kakor kateri drugi narod na svetu, in rabil jih bo z večjim zaupanjem, ker nima strahu. V tem tiči morda resnična prispodoba. Pod blagohotno revolucijo se zaprti viri narodnega bogastva morajo v porabi jati, da služijo človeškim potrebam. Pod kruto revolucijo se bodo vporabljali kot orodje za vojskovanja. Dandanes tudi pravica biti blag, človeški, razumevajoč ln ljubiti svojega bližnjega je pravica, za katero se moramo boriti. Ali, ko jo zopet priborimo, znamo, da U člove- Vajafc lan Oeiwrak* peadravlJa dva mlada Američana, ki sta v New York aa transportnem parnlku Republic s Flllpln* ški ki humanisirani instinkti bodo imeli v svoji moči še večjo zmožnost, da aa udejstvujejo kot kdaj poprej v človeški zgodovini." Vaa zgodovina pa ja proti državam, ki ao si postavila cilj, da zasužnjijo druge narode, kajti izjavil je Mr. Berle, "nikdar se ni še agodilo, da bi svobodni ljudje, skupaj delajoči pod pri-tiskom moralnega zakonu, ki je silnajši in bolj prodirajoč kot povelja kakaga diktatorja, izgubili kako borbo, do katera so bili prisiljeni." — Ceatoaea Csuncil—FLIS. Slika Novo delo ^ I Louisa Adamiča Otretite taduhUh se o oni, po blislcovo gre vseh šivih dani To Župančičevo misel, povedano a drugačnimi besedami, vpije novi apostol Združenih držav Louis Adamič vsem doseljencem in njih potomcem. — Na glejmo se več nezaufmo med seboj, spoznajmo sa na skupnem torišču (common ground), Izrabimo svoje alle ln sposobnosti, samozavest okrepimo, ojačajmo samopresojo (selMticlsm). A.-merika le ne pozna sama sebe. Preižčimo svojo prosvetno preteklost, raznotero dedščino svojih prednikov, to pa brez solzavosti, brez žalobnosti, tvorno, s pogledom obrnjenim v bodočnost. Tako ne bomo več tzkore-ninjenci, Uko postanemo revno-pravni državljani staroselcem Prepozno še ni. Nasprotno. Rav no pravi čas je za to preuame ritev, čas velikih družabnih mešanj in sprememb. S takimi ln podobnimi gasil daja naš rojak iz Blata pri Gro-suplju pobudo zapostavljeni t» slojem v USA, češ Amerika sc komaj pričenja. V zadnjih 120 letih se je v Združena države priselilo od vseh vetrov skoro 40 milijonov ljudi. Računajte njih naraščsj in videli boste, koliko je duš, ki niso iz prvotne«» anglosaksonskega porekla. Da pa bodo prizadeti vedeli kani naj se usmerijo, morajo najprej premeriti, od kod prihajajo. Pisec dala "My America" se ja z novo knjig (Iz mnogih dežel. From Many Lands. By Louis Adamič—350 strani—New York: Harper and Brother*—$3.50.) lotil silnega podjetja: zbrati čim večje Število poedinčevskih zgodb o vzrokih za potovanje v USA. o boju za obstanek, uspehih, o pomladku. Združenodržavska "sags" ja s tam dobila šel* prvi zvezek, s precej zajeten. Koliko gradiva še napovedujejo založniki! 8 Csrncftajevo podporo m razpo-sleii našteto letakov po celini s pozivom, naj vsakdo pošlje svojo šivllenjak« pripoved ne na-slov: L- A., MilJord. N. J., USA —ali pe na društvo zs novo ameriško sneto: Common Council for A mark's n Unity. 322 Fourth Avenue, New York City. Pole« lege je naš Adamič aha svaril križema po državi in zasliševal i j udi. kakor lahko razberete iz kajtžioa "Kriza v Ameriki" (Uiak. zadruga 1932) in drugih. Vs mnogih dežel' Kakor je rekel še Walt Whitman. Tukaj je Zid is Bavarska, IU še aam prav ne ve. kaj je šidovstvo. Zs njim Hrvatica Msnds Eva nie h, čudovito močna lanska, ki po vrhu še ljudi zdravi Njen mof. Miki* je prišel km slano lužo In pri Šel delati po bakrenih rudnikih v Michiganu. Njegovi tovariši Slovenci so ga nagovarjali, naj spravi v Ameriko še svojo ieni-co, da bo otvorila "bordinghavz" (Plim. "Smuh v džungli" str. 130. Tisk. zadr. 1933). Ko mu dok-torji niso m^i ozdraviti oči, se je to pusračtlo Mundi v 14 dneh in otcla je moža slepote. Hrva-ika zakonca sta jmela daleš balkanskih Slovanov: "Srčno omiko" — prijaznost, plemenitost, Šegavpst, poštenja, smisel sa osebno in občp odgovornost, trezno sprejemanj» tujih napak in vrlin. Mandu, ki je prihajala iz "zadruge" v Smislijaku, ss je teiko privadila novi peči, no* vlm kuhinjskim receptom, ali šlo je le. Svojim utrokom je kasneje pravila, kako je dosti mesecev dan za dnem skrivaj piakala. Ob Štirih ja vstajala, da je pripravila zajutrk rudarjem, in sa vobče trapila po 16 ur na na dam kuhala, kidala sneg, nosila vodo, prala stanjarjem in hranjencem, enkrat nu tadon pa jim umivala nage. To je bil pravcati obred, to umivanje nog. Ker je bil gospodsr nepismen, je neki slovenski prijednik zapisal zanj ima Evunič, kar so v uradu brali kot "Evans", ln obilo razmnožena rodovlna at< piše zdaj tako. Tukaj je češka druiina, mama In ata Frantisek Karaš, saj v tem zborniku nosi strešico samo E. Beneš, pa njih sin Frank, žl več edino za jvoj orkester. Naslednja človeška listina, kakor bl rekel Zola, predočuje finske kamenarjo ln drvarje po Michiganu ln Minnesotl, koder se jezik Kalevait dobro rasume. Pradedl današnjih brsotekov Nurmljev ao prlspoll v Novi svet najprej 1. 1630. nastanivši sa poleg ftvedov po Pennaylvanijl, New Jersey ju, Dclawaru in Marylands Menda so Finci uvedli med Jcnklje čardak aH kla-daro (log cabin, tolikanj pomembno stavbo, da ie 1. 1925 L. Mumford mogel neki svoj spis nasloviti: Vom Blockhaus zum Wolkenkratzer). Tem lesanla-čam pravijo plrttl, kar aa ml ždi |x>sneto po ruskem izrazu "pa-perti", ohranjenem tudi v Kidričevem "Prešernu" 1936, i, 285: Josipa nedorote nam pa pert ja— mostlrl. Msd Velikimi jezeri so Finci pomešani tudi s Čehi, Slovenci itd., kakor sem imel priliko to ponazoriti v članku "Travnik v Michiganu" (ŽJS 10.1.38.). Predstavnik Vztrajnega plemena, John-Htarkku, priseljen 1890, ja poanglclll svoja Ime v Stark, a jc to pozneje obžaloval, ko se je Finska po svetovni vojni osamosvojila. Poglavja "From Pomeranla to "Psradise" predstavlja dobra "chlopake" Poljaka, ki so iz po-morjanskega pekla—pšakr»w!— do«peli po hudih pripetljajih aH l>i ip«*tijeii v Floridi», pokrstiv-ši jo za raj ali paradiž. Tod kakor seveda tudi po večini drugih sestavkov nastopajo vsaj mimogrede: Hungarians, Cz<*chs, Slovaka, Slovenians. Pravo slovensko poglavje pa se imenuje: Ths Old Alien by the K i Üben Window. Klari tujec pri kuhinjskem oknu. Ker nI tu prostora, bom vsebino kjs drugje podrobneje posnel, kako je u korenjak, močan ko hrast ln ki utegne učakatl sto let, namreč oča Anton Krnel (Ochč To-n*), pri puha I s svojo čedro preko slan I ko ve mlak«* v deželo veeh možfinati Čeprav nI poekr bel /a domovinako praviro, aa naš možak Iz Ajdovca pri 2u zamberku — "dolenjska dusha — vendarle šteje za neke vrste Amerikuuca, češ: "Papirji, pa-pirjll Bog je dal ribum svobodo v morju in jezerih in rekah, pa tičum po vsej zemlji, samo od človeka zmeraj kdo zahteva nc-kakove papirje." In ozrl su je v iMMiiuhu skozi kuhinjsko okno ter izjavil bodočemu častnemu «loktorju literature in deležniku Anisficldove knjižne nagrade: "Poglejte ga! Amerikanski vrabec mu pravijo: kaj pa ga dela Amerikonca? Je mar dobil svoje papirje? Je mar vpisan? Poslušajte: tam doli v Ajdovcu pa Dolenjskem sem videl vrabce, ki niso nič drugačni . . . Vrabec ja vrabec, človek ie "pa človek, aP ne?" V besedilu j« dokaj slovenskih navedkov, razmeroma več ko katerega koli angleškega jezika. Za nas ja tu zgodba najmlkav-nejša. Drugim zopet se zdi nad vsa zanimiva pripoved o bogatih llabrajcih in ubuinlh Nipon-cih, dolg niz privlačnih podrob- . nosti. Najbodnajšl ja . položaj umurišklh vzhudnjakov. Ako so japonski Američan vrne v Azijo, ga nadzira tajno redarstvo, da na bi 8 svojo demokratsko skušnjo okužil domsčlnuv: tak "izrod" ne najde v Samurajevi-nl službe niti ne more v vojaščino. Splošno se bero vložki kakor roman aH Še IrpŠc. Tako povest armenske rodbine, bežeče pred turškim pokolom: présidant Harding jo je povabil v USA kot svojega osebnega gosta! Nadalje prijateljstvo phlladalphlj-akega Kvekerja do prlaeljenoa Grka, dalja zamorec, kakršnih je 13 milijonov v Uniji, Mehikanci, Nisosamci, Plstovcl aH Dole-njenemci, katerih adan ja vzel svoja otroke is luteranske šola, kar ja učitelj govoril o žveplu in ognju. ¿aŠ: "Ne moram verjeti v člato pamat nekoga, ki dacl pripoveduje o takem grozan-»kam peklu" (328). la tah izpovedi razberemo razcepljeno osebnosti, razdvojeno zvestobo, nesoglasje z dednim kulturnim ozadjem: Hrvatica vsak dan moli za prezidenta in kongres, Platovci ne marajo za sedanji režim kakor prej ne za Bismarcka, drugače pa čutijo njih sodeteljani, ki so se pri-sellli v l'SA 7nrlnjih 1H1 let. I,Judje žalijo nekaj pomeniti (to bo-long), z grenkobo prevzemajo naae podrejenost aH manjvrednost, a so tudi hvaležni Ameriki, zemlji svojih sanj ln upov. Pogiodan z viška, 8 tlčjega vidika, je pričujoči mozaik o državi, kjor se topi in spaja 60 različnih narodnosti, veličastno potrdilo aincri&ke skupnosti, ameriškega življenja. Adamičevo «le-lo bo gotovo prispevalo v okrepitev poštenega, pravlčnegs, sposobnega sožitja Čudovito Je to, da ja najodločnejšt glasnik bratstva—sin najmanjšega naroda na svatu. : Anten Dekeljak. GIomš priporoča preklic nevt ralnoetnega zakona Washington, D. C., 16. Jul.— Senator Carter Glass, demokrat Iz Virginije, se ja Izrekel za takojšen preklic nevtralnoatnega zakona ln vzpostavita v svobode morij zs ameriške pernlke. De-Jal')e, da mora Amerika uverlll nemškega diktatorja Hitlerja, du se ga ns boji. Nevtralnostnl zakon prepoveduje vstop ameriškim parnikom v vojna cona. Glaas Je dslja rekel, da Amerika ne more bltl nevtralna v tej vojni. Storila Je že več korakov, ki bl Ishko dali Nemčiji povod za napoved vojna. Ona mora Skrbeti, da bo orožje, strelivo ln drugi bojni material dostavljen Angliji. Angleška bojna ladja potopljena London, 18. jul. — Admlrsll-teta Ja naznanila potop pomožne bojne ladje Auckland. nI pa objavila detajlev. Na ladji ss Je nahajala poaadka 188 mož, toda nesnanil« na pove, aH so sa rešili. Mehiški delavci za podpiranje Rušijo Mexico City, 16. Jul.—Na masnem ahodu, katerega je sklicala Mehiška delavska federacija, je bila aprejeta resolucija, naj Mehika pomaga sovjetski Rusiji v vojni proti Nemčiji. Na shftdu ao govorili delavski voditelji In predstavniki političnih strank. PROSVitA POLOM ROMAN IZ VOJNE L. 1870 71 ČMILE ZOLA Preložil VLADIMIR LEVSTIK (Se nadaljuje.) Nekaj pa je oatalo Mauricu jasno v spominu: njegovo nepričakovano srečanje z Jeanom. Ta je bil že tri dni v Parizu, kamor je prišel brez grošs, shujšan in oslabljen od mrzlice, ki ga je zadržala v neki bruseljski bolnici dva meseca diii. Ko je našel stotnika Ravaud-a, bivšega stotnika pri 106. polku, se je dal takoj zapisati v novosestavljeno kompanijo 124. polka, ki ji je Ravaud poveljeval. Zopet Je oblekel svojo korporalsko uniformo in tisti večer, ko je a svojim oddelkom pravkar kot zadnji zapustil Princa Evgena vojašnico, da dospe na levi breg, kjer naj bi se po danih ukazih združila vsa armada, je na bulvarju Ssint-Martin cel val množice ustsvll njegovo moštvo. Kričsll so in govorili o tem, da bi Jih razorožili. On Je odgovoril z največjo pokojnostjo, da naj ga pišejo v uho, vse te reči da njega ne brigajo, ker hoče enostavno izvršiti svoje povelje In ker noče nikomur nič žalega. Toda začul se je krik presene-- čenja: Maurice se je bil približal, vrgel se mu okrog vratu In ga bratovsko poljubil. "Kaj, ti si! . . ; Sestra ml je pissls. Dsvi sem hotel povprsšsti o tebi na vojaških uradih!" Jeanove oči so se skalile v debelih solzah radosti. "Ah, ubogi mali, kako vesel sem, da te zopet vidim . . . Tudi jaz sem te iskal; a kje te naj dobim v tem preklicanem velikem mestu?" Množica Je renčala še vedno, in Maurice se je o krenil tiszsj, "Državljani, pustite me vendar govoriti z njimi! Vrli ljudje so, Jamčim vam zanje!" Prijel Je prijatelja za roke in dejal s tišjim glssom: "Kaj ne, da ostaneš z nami?" Na Jeanovem obrazu se je izrazilo globoko začudenje. "Z vami? Kako to?" Nato ga Je nekaj hipov poalušal, kako se je razburjal proti vladi in proti armadi, spominjal ga prestanega trpljenja In razlagal, da bodo zdaj vendar Že enkrat sami gospodje In bodo kaznovali nesposobneže In strahopetce ter o-teli republiko. In čim se je trudil razumeti, je njegov mirni obraz neukega kmeta temnel od naraščajoče Žaloati. "O ne! Ne, mali moj, če gre za takšpo reč, ne če bi bila Um aama strela božja, vseeno bi šeL ostanem ... MoJ stotnik ml Je ukazal iti s mojim moštvom v Vaugirard, in tjakaj pojdem. Pa To je naravno, sam moraš čutiti.*—----- Zasmejal se je s smehom, polnim preprostosti, ns to js dodsl: "Ampak ti pojdeš z nami." - , Toda Maurice je • kretnjo srditega ogorčenja izpustil njegove roke. In obsdva sta stala nekaj trenotkov drug drugemu nssprotl, ts ves iz sebe, obseden od blkznosti, ki je tirala s seboj vea Pariz, od te odda leč zanešene bolezni, teh zlih kali razpada, nastalih pod zadnjo vlado — oni pa krepak v svojem zdravem razumu In svoji' nevednosti, in še zdrav, ker je odraatel zaae, v deželi dela In varčnosti In vendsr sta bila o-badva brata, družila Jih js trdns vez, in bilo je, kskor ds as je neksj utrgslo. ko jih je rszdruži-la nenadna gnečs. "Do svtdenjs, Maurice!" "Do svidenja, Jesn!M , 7 Polk pehote, 10. polk, je v sklenjeni mssi stopil iz sosednje ulice In vrgel množico ns obcestne hodnike. Zopet se je zsčulo kričanje, toda nihčs ai ni upsl zapirati ceste vojskom, ki so jih častniki bodrili. In tsko osvobojen, js mogsl mali oddelek 124. polka za njimi; ne da bi ga kdo zadrževal. "Do svidenja, Jean!" "Do svidenja Maurice!" Pozdravila sta se še z roko; pokoravala sta se nasilnosti usode, ki jih je ločila, srce pa je bilo drug drugega polno. Drugo jutro, sredi nensvsdnih dogodkov, ki so sledili drug za drugim, Maurice ni več mislil na to. Dne 19. marca se je prebudil Pariz brez vlade, bolj presenečen nego prestrašen, ko je Izvedel, kakšna burna panika da je ponoči pregnala armado, urade ln ministre v Versailles; in ker je bilo tisto marčevo nedeljo kraano vreme, se je Pariz mirno podal na cesto, ds si oglede barikade. Velik bel oglas osrednjega odbora, ki je klical narod k občinskim volitvam, se je zdel zelo pameten. Čudili so se samo, da ga vidijo podpisanega z neznanimi imeni. To je bila zarja komune, Pariz proti Versailles-u, v svojem srcu nad tem, ksr je morsl pretrpeti, in v svojem sumu, ki gs je mučil brez preneha. Sicer pa je vladala popolna anarhija, vršila se je borba županov z Osrednjim odborom, župani so se zaman trudili za spravo, odbor pa, ki še ni bil čisto gotov, da ima na svoji strani vso združeno narodno gardo, je še nadalje skromno zahteval samo občinskih svobodščin. Streli, ki so padli na udeležence mirne manifestacije na Vendomskem trgu, ln tistih par žrtev, ki so • svojo pordečile tisk, je vrglo po meatu prvi drget strshovlsde. In dočim so zmsgovlti uporniki zsključno zasedali vsa ministrstva m javne urade, je vladal v Versailles-u sila velik srd in strsh. Vlada je hitela zbirati zadostnih vojaških sil, da bi mogla odbiti bližnji napad, ki se ga je nadejala. V naglici je pozvala najboljše čete severne in loirske armade, in deset dni je zadoščalo, da se je zbralo blizu osemdeset tisoč mož, in zaupanje se je vrnilo tako naglo, da '*Ui dne 2. aprila dve diviziji otvorili sovražnosti in vzeli zaveznikom Puteaux in Courbevoie. In šele drugi dan, ko je Maurice s svojim bataljonom odhajal na zavzetje Versailles-a, je v mrzlici svojih burnih spominov zagledal pred seboj žaloatno sliko Jeana, ko mu je klical "Do svidenja!" Napad Versaillcev je navdal narodno gardo z osuplostjo m ogorčenjem. Tri kolone, svojih petdeset tisoč mož, so se usule zara-na preko Bouglvala ln Maudona, da se polaste monarhistovskega narodnega zbora in morilca Thiersa. To je bil tisti hudourni izpad, ki so ga tako goreče zahtevali za časa oblege, ln Maurice se je vpraševal, kje bo videl Jeana, če ne morda med mrtvimi tam doli na bojišču. Toda nered je prišel prekmalu; njegov bataljon je je-dva prihajal na pUnoto Dea Bergeres, po Rue-llskl cesti, ko so nsnadoma udarile granate, izstreljene na Mont-Valerien-u. Vse je ostrmelo; nekateri ao menili, da je utrdba zasedena od tovarišev, drugi ao pravili, da se je poveljnik zavezal, da ns bo atreljal. In blazna groza se je polastila moštva, bataljoni so se zmedli ter se v galopu vrnili v Pariz, dočim je bil prvi del kolone v Ruellu zajet in obkoljen od generala Vlnoy-a ter pobit do zadnjega. Maurice, ki je ušel klanju, ves drhteč od bojne razburjenoatl, je čutil odalej le še sovraštvo do te lažnive vlsde reda ln zakonitosti, ki je — poražena ob alehemem spopadu a P ruši — našla ■voj pogum šola takrat, ko je bilo treba pre-msgstl Psriz. Nemške čete so stsle še vedno v bližini, od Psriss do Charentons, ter so priso-stvovale tej kresni igri narodovega pogina. (Dalje prihodnjič.) ■ Slika lui. žitno peli* » kivkaikt pokrajini SovJ.t.ka unija, kitaro Ja NamÛJa napadla. Tadej pl. Spobijan (Nadaljevanja) "Ne maraš denarja? Oho! No, vrzi ga proč, v blato ga zaženi, ali pa ga daj meni, jaz ga bom vedel porabiti. E, imenitni tovariš, povem ti, da bodo še prišli caai, ko boš potreboval denar in ne boš vpraševal, odkod da Je, ali si gs pridobil pošteno ali nepošteno." "Goljufal ne bom nikoli, to vem in vem, da tudi zdaj ne bi bil, ko hi ne bilo vas." "Saj pravim, daj denar sem, če te peče! Mar bi ga bil pustil na stanovanju. Zdi se mi. da ti je ¿al, ker se je nama načrt tako izvrstno posrečil; ti bi menda rajši videl, da bi bili naju zalotili. Zakaj si se skrival in boječe trepetal; zakaj nisi poklical glaano v noč in oznanje-val Rvojega lopovstva javnoati? Pošten dečko ai in smiliš se mi. Sčasoma postaneš megoče pravi lopov in s pomilovalnim nasmehom »e bJ mesec Blizu «ole-dobiiJ dam, ker sem sam. rJ Box 87, Hartwick, N. Y. | .................... AGITIRAJTE 7.A 1'lta PIŠITE PO CENIK SLOVENSKIH K KUHARSKA KNJIGA: Recipes $f A Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NAR0D(| Stane samo ^ ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod tudi v jezika naroda, ki mu je kaka jed posebno ? i Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimi kuhanje in se hočejo v njem čimbolj uvežbt izpopolniti. Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHED 216 West 18th 8tr««t : New York TISKARNA S. Ni SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča del Tlaka vabila se veselice in ahode. vlsltnics. koledarje. letake itd. v slovanskem, hrvstskem. alota češkem« angleškem Jesiku ln drugik. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJt TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tlskarne^-Cene smerne. ualjtke 4* Pišite po Informad]« na naslovi SNPJ PRINTERY 2857-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO, TEL. ROCKWELL 4S04 "Nisem razpoložen in tudi ni SsT Sa"Uwndal^^ Chineo pravi Čaa, zdaj morava naprej!"IlU? ' ÍJaSJ "Kako ae pod goro?" sove ona vas tam Ambulanta! voaovl. kater« pomošni odbor Kllajaki. na burmskl ceatl. NAROČITE SI DNEVNIK PM| Po sklepu 11. redne konvencije sa lahko «eotieMl priitaje eden. dva. tri. itirt aU pet članov is sne druttaas^ nlnL List Prosvote stana aa vaa eswko. ss člana sa i ene taino naročnine. Car pa šlaaft ie plačajo pri «m ^^ tednik, ae jim to prlštefs k nnročnini. Torej h*]**"» da Jo llat predre« aa šlaae SWPJ. List Proavela 'Solevo Je v vsaki drušlnl nekdo, ki M rad čital Ito Pojasnilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov pren«M" SNPJ, ali ¿a sa preseli proč od družine In bo »htevsl iw> ^ tednik, bode moral tisti član iz dotične druiin«. ki je » naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nsznsnitl uprsv^j in obenem doplačati dotične vsoto listu Promts«* stori, tedaj mora upravništvo «niža« datum zs to vw» . Cena listu Proa vala Jet Za Zdruš. dršava bi Kanada HM Za Cicero ln 1 tednik In.______4JS 1 " 2 tednika tat________JJS J tednike ln.__2.4S 3 »•