Trebnje
S 908 TR
KRAJAN
2008
352.9(497 4 Mirnsl
0094784,1
Informator Krajevne skupnosti Mirna • letnik XIII • št. 1/2008 • april 2008 • Izhaja po potrebi
3
C*
a*
=s5
m
03 ^
a ž m s
s
£
cobiss e
■ • ‘ \
EVJSLEKTROPROM
POVEZAL KABELSKI SJSIF.M NA MIRNI Z OPTIČNIM KABi
PREDSTAVITEV PODJETJA EVJ Elektroprom d.o.o. iz Kisovca
Začetek dejavnosti sega v leto 1967, koje lastnik in dolgoletni direktor podjetja Janez Vidmar dobil obrtno dovoljenje za elektroinstalacije. V nekaj letih je potem prerasel okvire obrtnika in stopil na podjetniško pot-to so začetki današnjega podjetja EVJ Elektroprom d.o.o. (www, elektroprom.si), ki trenutno zaposluje 141 delavcev.
Dejavnosti, s katerimi se podjetje danes ukvarja, so: elektroinstalacije, centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije, kabelsko komunikacijski sistemi, delovni stroji in nizke gradnje, trgovinski center s pestro ponudbo instalacijskega materiala za elektro in strojno področje, tehničnega materiala, akustike, svetil, barve in lakov, bele tehnike, kopalniškega programa, malih gospodinjskih aparatov, prodaja gradbenega materiala, laminatov, vse vrste orodja ipd,, projektiranje elektro in strojnih instalacij, geodetskestoritve, gostinska ponudba bara Sedmice, računovodski servis in projektiranjeter gradnja daljinskega ogrevanja na lesno biomaso.
V pomoč pri uspehu na naši poti nam jezastavljena vizija - biti prepoznaven pri strankah po kvalitetni ter celostni izvedbi storitev in prijaznih zaposlenih -ter prepričanje, da lahko podjetje uspe le s trdim delom, predanostjo in motiviranostjo vseh zaposlenih. Cilj podjetja je razviti EVJ Elektroprom d.o.o. v najsodobnejši center na osnovi filozofije, ponuditi svojim strankam popolno in kvalitetno storitev na enem mestu.
Kljubtemu.dajevodenjepodjetjavletu 2005 prevzel Boštjan Vidmar, pa bo podjetjetudi v prihodnje sledilo zastavljeni viziji in strategiji. Podjetje kratkoročno načrtuje zlasti širitevtrgovinskih in skladiščnih prostorov - tudi za najem zunanjim našim sodelavcem, ter širitev kabelsko komunikacijskih sistemov. Dolgoročno pa je načrt podjetja nova dejavnost, in sicer izgradnja kurilnic na lesno biomaso za različna naselja, kjer bodo izkazali interes za prodajo energije odjemalcem,
Podjetje posluje dobro, v letu 2006 smo ustvarili za 9,8 miljona evrov prihodkov, od tega ima največji delež trgovina, in sicer 55,6%, elektroinstalacije predstavljajo 12,2%, kabelsko komunikacijski sistemi 14,7%, strojne instalacije (centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije) 10,0% in ostale dejavnosti skupaj 7,5%.
Izmed našega obširnega spiska dejavnosti smo se tokrat odločili za podrobnejšo predstavitev kabelsko komunikacijskih sistemovin daljinskega ogrevanja na lesno biomaso.
KABELSKO KOMUNIKACIJSKI SISTEM
V	podjetju smo prvi kabelsko komunikacijski sistem začeli graditi v občini Zagorje ob Savi že v začetku leta 1993. Sistem smo zgradili sami, zgrajen pa je bil po sodobnih merilih inje zato šedanes med vsemi kabelskimi sistemi najkvalitetnejši in referenca pri gradnji in ostalih sistemov.
Danes imamo kabelska omrežja zgrajena na področju desetih občin: Zagorje ob Savi, Litija, Šmartno pri Litiji, Ivančna Gorica, Medvode, Trbovlje, Železniki, Moravče, Trebnje v KS Mirna in Lukovica v KS Krašnja.
Obstoječa omrežja neprestano širimo, iščemo pa tudi priložnosti za izgradnjo novih omrežij. Vse faze gradnje omrežij od načrtovanja do izvedbe priključka izvajamo sami z lastnimi zaposlenimi.
Nova in sodobna optična povezava od 3.3.2008 tudi v kabelskem sistemu Mirna omogoča vse sodobne telekomunikacijske storitve, kot so: kvalitetna ponudba televizijskih programov, hitri kabelski internetin cenovno ugodna internetna IPtelefonija. Spisekteleviziskih programov po novem obsega 53 televizijskih in 33 radijskih programov. Hitrosti kabelskega interneta dosegajo 10Mbit/s, karje več kotdovolj tudi zahtevnim uporabnikom. Priklop kabelskega interneta nezahteva nobenega dodatnega posega v instalacijo, pri IR telefoniji pa lahko uporabite obstoječe telefonske aparate in celo prenesete vašo dosedanjo telefonsko številko. Za priklop kabelskega interneta se lahko prijavite v naročniški službi podjetja EVJ na telefonski številki: 03 5657150.
V	vseh naših kabelskih sistemih z izjemo Železnikov lahko naši naročniki, poleg številnih slovenskih intujihtelevizijskih programov, dodatno spremljajo tudi lokalno televizijo ETV (www.etv.si).
Paketi hitrosti kabelskega interneta:
Hitrost v Kbit/s	TUŠ TELEKOM internet
512/128 1024/256 2048/384 4096/768 10 Mbit/1024
EUR 14,00 EUR 21,00 EUR 26,00 EUR 30,00 EUR 39,00
DALJINSKO OGREVANJE NA LESNO BIOMASO
Kaj pa sploh je daljinsko ogrevanje na lesno biomaso? Najprej moramo seveda imeti zadostnokoličino lesne biomase. Tososekanci, lubje, žagovina, vejevje. Janez Vidmar razmišlja o tem, da bi mu gozdno biomaso pripravili kmetje, ki imajo gozdove v Zasavju oziroma v okolici postavljenih kotlovnic. Stem bi si kmetje očistili svoje gozdove, polegtegapabišedodatnozaslužiii.Čebibilotopremalo, bi uporabili tudi industrijsko biomaso, Lesneostankeje nato potrebno zdrobiti s posebnim strojem in jih pripeljati do kotlarne oziroma deponije. Kotlarna ima več manjših kotlov in s tem možnost optimalnega delovanja glede na priključene odjemalce in trenutno porabo. Zaloga energenta gre nato iz zalogovnika preko polža oziroma po tekočem traku (pri večjih sistemih) do kotla, kjer se avtomatsko uravnava višina temperature in količina goriva. Iz kotlovniceje nato speljan toplovod, preko katerega se ogrevajo objekti. Vsak objekt ima svojo toplotno podpostajo, kjer poteka izmenjava toplote. Kdor se bo želel ogrevati na lesno biomaso, bo moral samo plačati priključnino, nadalje pa bo uporabnik plačeval toliko, kolikor toplote bo porabil.
EVJ Elektroprom bo zainteresiranim krajem ponudil kompletno študijo ogrevanja, projektiranje, izvedbo strojnih, elektro in gradbenih del ter naročnikom ponudil priključek na toplovod s cenejšo toploto, v nadaljevanju pa skrbel tudi za vzdrževanje kompletnega sistema, vključno z oskrbo energenta - biomaso. Glede na visoke i nvesticije v nove sisteme ali obnovo obstoječih sistemovter glede na ceno energije, ki jo lahko na trgu dosežemo, so za uspešno izvedene projekte nujno potrebna evropska in državna nepovratna sredstva in ugodni krediti.
IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV
10. redna seja sveta KS Mirna, ki je bila 06.12. 2007
K tč. 1 -Vračanje vlaganjvtelekomunika-cijsko omrežje
Kot določa zakonodaja bodo vrnjena sredstva iz sklada nakazana na račun Občine Trebnje in nato na podračune posameznih KS. Pravno finančna služba občinske uprave bo preverila sezname upravičencev in omogočila zakonito vračanje.
Pri delitvi sredstev bo potrebno najprej izločiti sredstva, ki so bila zbrana in porabljena iz naslova krajevnih samoprispevkov. Ta ostanejo v KS in morajo biti namenjena za izgradnjo komunalne infrastrukture.
Ostala sredstva pa bodo razdeljena končnim upravičencem.
Sklep: Svet KS Mirna pooblašča g. Jožeta Mandlja, da to delo dokonča, KS pa opravi poravnavo s tožilstvom.
K tč. 2. Obravnavali smo odlok o financiranju KS.
Župan g. A. Kastelic je pojasnil, da s tem odlokom želijo poenostaviti financiranje KS v občini Trebnje. Zagotovil je, da tudi po tem odloku posamezne KS ne bodo dobile manj sredstev kotdo seddj.
KS bo morala sredstva namensko vlagati in odgovorno porabljatiza načrtovane projekte in dejavnosti. Še naprej se bo lahko javljala na vse občinske razpise kot ostala društva.
Članom svetov KS bi izplačevali sejnine, ki bi bile z odlokom enotno določene za vse KS v občini. Enotni bi bili tudi stroški za delovanje posameznih komisij v KS. Poudaril je, da se sredstva v KS bolj koristno porabijo kot vobčini.
G. D. Skerbiš je dejal, da so svetniki na seji OS predlagali, naj občinska uprava naredi primerno simulacijo izračuna višine sredstev, ki bi potem odloku pripadala posamezni KS.
G. županje obljubil, da bo ta simulacija narejena in poslana v pogled vsem KS.
Poročal je tudi o realizaciji planiranih gradenj na Mirni:
»Zasnova blokovske gradnje pod Sokolsko ulico je v teku, kanalizacija na Rojah je v delu, spomladi se predvideva prodaja parcel za individualno gradnjo Roje IV, podpis pogodbe za CŽP z izvajalcem je opravljen, gradbeno dovoljenje za industrijsko cono bo pridobljeno v marcu 2008, križišče na Gomili je končano, most Migolica je v gradnji, pričetek cestnih del in gradnje mostu v Sotli bo spomladi, prvi del obvoznice lahko pričakujemo leta 2009.
Prostorsko ureditveni dkti so v pripravi. Mirna se bo v prihodnje širila v smeri Trebnjega in Zapuž. O Mirni jetreba objavljati promocijske prispevke, propagirati jetreba lepote našega kraja in možnosti zdravega življenja v njem. Z zgraditvijo nove koče postaja Debenec vse pomembnejša tu rističnatočka. Na Debencu naj se ponovno zgradi razgledni stolp.
Pobudo za asfaltiranje ceste Cirnik - Ravne naj se poda na občino Trebnje in litijskemu županu,«
K tč. 3.: Predlogi za nabavo:
Nabavimotri komplete drogovza obešanje transparentov preko ceste. Postavitev izvede Komunald.
Kupili bomo 250 litrski kontejner za smeti, ki ga bomo postavili pri domu Partizan,
Postavili bomo cestna ogledala:-Pod Rado-vico, na Debencu - v križišču pri hiši.
Sklep: Predloge nabave smo potrdili zdva-najst glasovi ZA.
Razširjena in prva redna seja sveta KS Mirna, ki sta bili v sredo, 30.01. 2008, v OŠ Mirna
Ga. predsednica sveta KSje pozdravila prisotne na prvi redni seji in predlagala dnevni red, kije bil sprejet brez pripomb.
K tč. 1. G. D, Skerbiš je poročal o delih, ki so bila opravljena na stavbi doma Partizan v preteklem letu - (zamenjava oken in vrat ter manjša popravila v okviru pridobljenih sredstev). Načrtujemo sanacijo strehe, za katero bo potrebno pridobiti še veliko sredstev.
Sklep: Dom Partizan -dom za šport in kulturo - preimenujemo v Kulturni dom Partizan Mirna.
Svet KS Mirna predlaga OS, da razglasi Kulturni dom Partizan Mirna kot objekt za javno infrastrukturo za področje kulture in mladinskega centra
K tč. 2. Notranja dela v koči Debenec gredo h koncu. Potrebno je še končati fasado, lesene oboje, zunanje stopnice, ograjo, urediti okolico, pridobiti uporabno dovoljenje in objaviti razpis za oddajo koče v najem.
Sklep: 11. 02. 2008 se sestane gradbeni odbor za kočo Debenec in pripravi razpis za oddajo koče v najem.
K tč. 3. Za učno gozdno potso v pripravi table, posekati bo treba grmovje ob delu poti v Selški Gori. Člane sveta KS prosimo, da se udeležijo te delovne akcije, ko bo Igor Zaplotnik določil datum.
Sklep: Člani sveta KS bomo pomagali pri pripravi pohodne poti - Speča lepotica.
Sklep G. N. Borštnarbo predložil okvirni koledar kulturnih prireditev pisarni KS Mirna.
K tč. 5. Predsednik komisije za komunalno, cestno in ostalo infrastrukturo je poudaril, da je večina vasi (13) v naši KS brez krajevnih tabel. Predložil je seznam vasi, ki je priloga tega zapisnika.
K tč. 6. G. B.Jezernik je pisno prepovedal voziti ali parkirati na njegovi parceli ob stavbi KS. Zahteva 100 EUR mesečne najemnine, da odpre parkirišče v celoti.
Sklep: Problem parkirišča bomo reševali skupnozobčino, ker je leta lastnikzgradbe in zemljišča.
Vsi sklepi prve redne seje Sveta KS Mirna so bili sprejeti z devet glasovi ZA.
Vodooskrba na Mirni
KS Mirna se že dalj časa srečuje s problemom zagotavljanja zdrave pitne vode vsem krajanom. Pomanjkanje le te občutijo vaščani nekaterih vasi kot tudi Mirnčani ob sušnih obdobjih. Tedaj se poleg pomanjkanja srečujejo tudi z oporečnostjo vode, Nadzor nad vodovodi v naši KS opravljata podjetje Komunala in Dana. Izvajata redni nadzor in analizo vode na področjih, ki jih upravljata. Vaški odbori za vodovode pa morajo za nadzor poskrbeti somi, zatojetam večja možnost, da bo voda oporečna.
Občina zagotavlja sredstva za prenovo vodovodnega omrežja, njegovo povezovanje, odkrivanje novih vodnih virov-vodne vrtine-pa tudi za nujna popravila na vaških vodovodih.
Voda je naravna dobrina, s katero moramo spoštljivo ravnati. Cene vode v naši občini niso povsod enake, težimo k temu, da bi se poenotile, Ker so predvidena velika vlaganja v obnovo in povezovanje vodovodov, se bo voda pri nastudi podražila.
Dana bo vZabukovju odprla še eno vrtino in zagotovila dovolj vode za Mirnčane. Poskrbela bo tudi za zadostne količine požarne vode. V načrtu imajo tudi postopno zamenjavo salonitnih cevi.
Uporabnike vode iz vodovoda Debenec -Stan skrbi, da bo ob odprtju vrtine vZabrdju pričelo primanjkovati vode v njihovem vodovodu. Predstavniki občine trdijo, da se to ne bo zgodilo.
Debenčani ne želijo prepustiti vaškega vodovoda v skupno oskrbo.
Nasprotno pa bi Selani radi prepustili vodovod v skupno upravljanje, saj so ob sušah že sedaj vezani na vodovod Dana. Nova vrtina na Sojenicah bo po količini vode zadoščala za ptrebe sedanjih vaških vodovodovSelo, Migolica, Migolska Gora, Selška Gora...Vsa dela in organizacijo za prehod na javni vodovod bo prevzela Komunala.
Vse predolgo so brez vodovoda vStari Gori. Ti vaščani želijo, da bi položili vsaj vodovodne cevi in bi lahko s pomočjo posebnih črpalk polnili svoje vodnjake.
Komunala bo poskrbela za polaganje cevi, ki bodo služile tudi za kasnejšo priključitev na vodovod.
G. župan je poudaril, naj KS in vaški odbori pravočasno pripravijo programe glede vzdrževanja ali dograjevanja vodovodov in jih predložijo na občino še pred sprejetjem rebalansa proračuna,
opri! ?C08 • Krcjcn
2. redna seja sveta KS Mirna, ki je bila 27. 02. 2008
G. župan A. Kastelic je predstavil vse proračunske postavke, za katere so z rebalansom zagotovljena sredstva in omogočajo planiran razvoj Krajevne skupnosti Mirna.
Če bo rebalans sprejet, bo na Mirni stekla planirana individualna gradnja, industrijska cona, sanacija ceste R1 Mirna - Mokronog vSotli, cestno železniški prehodZapuže, planirana obnova in vzdrževanje vodovodov, pridobitev projektne dokumentacijeza vhodni krakobvoznice.sana-cija igrišča pri OŠ Mirna, predvidena sosredstva za vzdrževanje JR in ostale infrastrukture.
Poudaril jetudi, da se uvaja novsistem financiranja KS, ki bi zagotavljal sredstva posameznim KS po glavarini ter nekaterih že utečenih postavkah. Ta način bo bolj transparenten in ne bo dovoljeval, da bi KS dobivale manj sredstev kot sedaj,
G. D. Skerbiš je menil, da člani sveta KS sedaj ne morejo razpravljati o rebalansu proračuna, ker niso dobili gradiva. Svetniki OS Trebnje pa si želijo še pred sprejetjem proračuna sestati z županom, da bi razrešili še nekaj problemov, ki zadevajo celostni razvoj občine, Predlagal je, da bi gradiva sej OS posredovali na KS, vsaj obvestilo, na kateri internetni stranijih lahko najdejo, Pripomnil je, da mora občina pomagati KS pri vračanju krajanom pripadajočega dela sredstev vloženih vtelekomunikacijo.
G. županje obljubil, da bo občina pripravila formularje z zneski vračil posameznikom in pomagala s svetovanjem.
Odgovoril je tudi na vprašanja glede koče Debenec, Pričakuje poročilo o celotni obnovi. Za dokončanjetega projekta so zagotovljena sredstva v proračunu. Potrebno bo pridobiti dobrega najemnika, da bo koča pričela čim prej obratovati. Odkupiti jetreba še nekaj zemljišča, postaviti razgledni stolp, da bo Debenec postal pravo rekreacijsko središče.
Mimski »bazen« - zanj pridobivamo lokacijsko dovoljenje, da ga bo ribiška družina lahko poglobila za gojenje rib in pripravila piknik prostor.
CŽP vZapužah - posel je sklenjen, dela se bodo pričela in predvidoma končala v3 mesecih.
JR in pločnik proti sv. Heleni - dela ne bodo potekala vzporedno s CŽP, ker imamo problem z odkupom zemlje.
Glede oskrbe z vodo na Mirni, ko bodo zgrajene Roje iV, je z Dano treba skleniti do-govor.da bo z gradnjo novega vodovoda zagotovila dovolj vode za ves kraj.
Zatika se z gradnjo ČN - Šentrupertje odpovedal, Dob ima speljano kanalizacijo brez pravega padca,
Po poročilu g. župana smo sejo nadaljevali po prvotnem dnevnem redu.
K tč. 1Zapisnik prve redne seje smo sprejeli z deset glasovi ZA.
K tč. 2. Na predloženo in pojasnjeno poslovno finančno poročilo ni bilo posebnih pripomb.
Sklep: Poslovno in finančno poročilo smo sprejeli z deset glasovi ZA.
Sklep: Plan dela za leto 2008 je bil sprejet z deset glasovi ZA.
Ktč.4.: Komisija za kulturo je pripravila koledar kulturnih prireditev.
Komisija za cestno, komunalno in drugo infrastrukturo bo izdelala plan prioritetnih del.
Sosvet za varnost naj opozori policiste, da povečajo število obhodov pri spomenikih, domu Partizan, pri šoli, igriščih in na drugih javnih mestih. Dosledno naj opozarjajo povzročitelje onesnaženja okolja in vandalizma.
K tč. 5.: Postavili bomo novo avtobusno postajo na Gomili. PodjetjeSIGMATiz Brestanice bo opravilo dela, za izkop do temeljev bo poskrbel R. Muhvič.
Prispele arošnie:
Sklepi: Društvu čebelarjev Trebnje smo odobrili dovoz gramoza za makadamsko pot do Lanšpreža.
DU Mirna bo KS dodelila finančno pomoč za njihove aktivnosti ob krajevnem prazniku.
Sprejetje bil sklep, da bo KS finančno pomagala le pri posebno zahtevnih in za kraj pomembnih projektih. Podpirala bo aktivnosti društev ob posebnih jubilejih ali dragih nakupih - kot je gasilski avto, črpalke... Sicer pa naj se društva za sredstva javljajo na občinske razpise.
Pobudnik za publikacijo Zbornik o Mirni naj se javi na razpis za založniško dejavnost, Če bo ta publikacija namenjenaturistični promociji Mirne, lahko kandidira tudi na občinskih razpisih za razvoj turizma.
G. Kuselj želi pridobiti od krajanov, ki žive ob cesti v Sotli, soglasje za prevoz gramoza iz njegovega peskokopa. Gramoz bodo vozili v času gradnje avtoceste mimo Trebnjega. Vemo, da taki prevozi povzročajo škodo na cesti, okolju in hišah ter vplivajo na kvaliteto življenja.
Sklep: G. E. Novak, J. Bračko in T. Starič se pogovorijo s prebivalci, ki žive ob cesti v Sotli in pridobijo pisno mnenje oz. soglasje za prevoze.
G. Kuselj se obvezuje, da bo po končani gradnji cesto v celoti saniral, vendar se morata o tem pogodbeno dogovorili obe pristojni občini - Trebnje in Šentrupert.
Cesta Migolica - Cirnik je v izredno slabem stanju, potrebna je večje sanacije.
Sklep: Letos bodo pokrpali le najhuje prizadeta mesta, popolna sanacija je planirana v letu 2009/10.
Sanacija ceste Mirna - Stan - Debenec je
planirana letos. Takrat bo potrebno razširiti nevarno in ozko cestišče vZapužah pod gradom, od »štale»do konca hiše Zapuže 20. Podreti bo treba del škarpe pod gradom, zato bo treba ugotoviti lastnika zemljišča.
Sklep: KS naj pošlje na občino dopis za izpeljavo postopka pridobitve potrebnega zemljišča.
Dela na javnih površinah bodo potekala tako kot lani.
Proslava dneva žena bo v petek,?, marca ob 19. uri v domu Partizan. Žene bo pozdravil g. N. Borštnar.
Aprila bo očiščevalna akcija okolja, izvedli
bomo tudi delavno akcijo ob pohodni poti Speča Lepotica, kijobovodilg. I. Zaplotnik.
Člani sveta KS naj na vidna mesta obesijo razpored odvoza kosovnih odpadkov, opozorijo naj krajane vsvojem okolišu, da počistijo vse smeti.
Za peskovnika pri spodnjih in zgornjih blokih bomo naročili mivko.
Borisu Jezerniku, ki za parkiranje in obračanje po njegovem dvorišču za potrebe KS Mirna zahteva mesečno odškodnino 100 EUR ponudimo odkup dela zemljišča, najemnine vtej višini pa mu ne moremo plačevati,
Vsi sklepi 5. točke so bili spreleti z deset glasovi ZA.
3. redna seja sveta KS, ki je bila 19. 03. 2008
Ktč. 1. Ob pregledu zapisnika smo ugotovili, da nista bila realizirana dva sklepa:
Navožen še ni bil gramoz na pot v Lanšprež in niso še jasna soglasja za uporabo ceste vSotli.
Odgovorni morajo to čim prej realizirati.
K tč. 2. G. Jože Mandelj je podal zaključno poročilo o delu občinske komisije za vračanje vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Posamezne KS so dolžne vrniti del vloge (65%) posameznikom v roku 60 dni od prejema sredstev na njihove transakcijske račune. 35% pridobljenih sredstev pa se nameni za razvoj krajevne infrastrukture.
Sklep: Izplačila upravičencem opravi KS Mirna v sorazmernem znesku glede na vložena sredstva po posameznih naseljih. Višina izplačil je opravljena po seznamih, ki so bili izdelani v sodelovanju z gradbenimi odbori.
Sklep je svet KS sprejel z devet glasovi ZA.
K tč. 3. Rebalans 08: Prihodki za leto 2008 so se povečali v skladu z zakonom o financiranju KS v občini Trebnje, s sredstvi z naslova vračanja vtelekomunikacijo in prenosom neporabljenih sredstev lanskega leta. Temu primerno moramo prilagoditi tudi program del.
Sk/ep: Člani sveta so sprejeli Rebalans proračuna 1 - 2008 z devet glasovi ZA.
Ktč. 4. Praznovanje krajevnega praznika bo potekalo od 29. maja do 8, junija.
Sklep: Pripraviti moramo predloge za priznanja krajevne skupnosti. Izzapisnikov je treba izdelati seznam dosedanjih dobitnikov.
Sklep je bil sprejet z devet glasovi ZA.
K tč.5. Aktualnosti:
Sklepi: OŠ Mirna je zaprosila za donacijo učencem - prevoz na Roglo.
Svet KS se strinja, da OŠ nakažemo sredstva za prevoz otrok.
Ponudbo za posnetek obstoječega stanja in izdelavo PGD dokumentacije za rekonstrukcijo doma Partizanje posredoval Robert Gazvoda - gradbeno projektiranje - Glavna cesta 9 Mirna.
Sklep: Naročimo projekt.
Svet KS Mirna mora imenovati nadzornega nad gradbenimi deli, ki se izvajajo na Mirni,
Za nadzornega nad gradbenimi deli imenujemo Janeza Zakrajška.
Občini bomo poslali pobudo, dav prostorski plan vnesejo gradnjo novega gasilskega doma, ki bi služil kot večnamenski dom. Vzporedno morajo voditi postopek pridobitve dokumentacije za prvi krak obvoznice.
Za upravljavca koče Debenec sta prispeli dve ponudbi.
Komisija bo s kandidatoma opravila pogovor in se odločila za najboljšega ponudnika.
Očiščevalna akcija v KS Mirna bo predvidoma 12. aprila.
Vodja te akcije bo E. Novak. N. Borštnar bo poskrbel za nabavo primernih rokavic.
V Krajanu bomo objavili razpis za izvajalca cestnih gradbenih del in za vzdrževalca JR, novoletne okrasitve ter drugih el. instalacij.
Krajani Zabrdja želijo, da ostane CŽP pri postaji odprt za osebna vozila, ker jim bo nova cestna povezava po izgradnji prehodd vZa-pužah podaljšala pot na Mirno. Opozarjajo tudi na nujnost gradnje odstavnega pasu pred uvozom v Jirsovcu.
Njihove zahteve bomo posredovali na občino in Direkciji za ceste. Vzporedno naj načrtujejo tudi priključek za IRC.
Sklepi so bili sprejeti z devet glasovi ZA.
VRAČANJE VLAGANJ V
TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI MIRNA
JožeMandeijkotpripravljaiec dokumentacije in izračuna vlaganj vtelekomunikacijskoomrež-je na področju Krajevne skupnosti Mirna in kot član občinske komisije za vračanje vlaganj v telekomunikacijsko omrežje na območju občine Trebnje podajam svetu Krajevne skupnosti Mirna naslednje poročilo in obrazložitev:
Potek gradnje:
V letih od 1983 do 1997 je k izgradnji javnega telekomunikacijskega omrežja vObčiniTrebnje pristopila tudi Krajevna skupnostMirna.Organi-ziranoizgradnjotelefonskegaomrežjaje krajevna skupnost vodila ie za območje naselja Mirna. V naseljih izven Mirne sose samoiniciativno organizirali neformalni gradbeni vaški odbori, ki soorganizirali in izvajali izgradnjotelefonskega omrežja na območju svoje vasi. Gradbeni odbori sosKrajevnoskupnostjosodelovalizvključitvijo naročnikov na javno omrežje in nabave dela materiala. Projektna dokumentacija je bila izdelana le za območje naselja Mirna, Za naselja izven Mirne, projektna dokumentacija ni bila izdelana. Unije telefonskega omrežja so bile v sodelovanjuzgradbenimi odbori sprotnotrasi-rane s strani predstavnikovtakratnega Podjetja za ptt promet Novo mesto. Izgradnja omrežja v naselju Mirna je potekala s pogodbenim izvajalcem za celotna dela. Krajani Mirne, z nekaj izjemami, niso sodelovali pri izvajanju del. Njihov vložekvizgradnjoje bil ledenarni prispevek, odmerjen s pogodbo. Na območjih zunaj Mirne so gradbena dela zdobavo in postavitvijo stebrov izvajali sami krajani. Sodelovali so tudi pri napenjanju in montaži kablov ob strokovni pomoči posameznih delavcev ptt podjetja. Večino materialov so nabavljali sami vaški odbori.
Viri financiranja
Izgradnja celotnega telefonskega omrežja in priključitev naročnikovnaomrežjeje bila financirana iz zbranih sredstev občanov. Telefonska centrala s povečanjem zmogljivosti je bila financirana iz skupnih sredstev Krajevne skupnosti.
Zahtevek državnemu pravobranilstvu za vračilo vlaganj
PosprejetjuZakonaovračanjuvlaganjvjavno telekomunikacijsko omrežje, uradno prečišče-
no besedilo (ZWJTO-UPB1, Uradni list RS, št. 58/02 in 555/03) je občina Trebnje pristopila k aktivnostim, potrebnim za posredovanje zahtevka državnemu pravobranilstvu za vračilo vloženih sredstev v javno telekomunikacijsko omrežje. Imenovana je bila občinska komisija za vračanje vlaganj v telekomunikacijsko omrežje na območju občine Trebnje, v katero so bili imenovani člani iz posameznih krajevnih skupnosti. KrajevnaskupnostMirnajeza člana občinske komisije imenovala Jožeta Mandlja in ga obenem pooblastila, da pripravi celotno dokumentacijo.sodelujezobčinskokomisijoin komisiji posreduje potrebne podatketerpripra-vi predlog višine vračila vlaganj.
Po ustanovitvi občinske komisije in po njeni prvisejisosevKrajevniskupnosti Mirna pričele vse potrebne aktivnosti. Izdan je bil javni poziv občanom, da Krajevni skupnosti podajo zahtevke in predložijo razpoložljive dokumente glede vlaganj v izgradnjo omrežja.
Za izdelavo predloga glede določitve višine vlaganj v omrežje se je pristopilo k pridobitvi potrebnih dokumentov, na podlagi katerih so bila izvršena vlaganja s strani Krajevne skupnosti in občanov v izgradnjo omrežja. Žal teh dokumentov ni bilo možno najti varhivu Krajevne skupnosti. Našlo seje le nekaj manj pomembnih dokumentov, ki pa niso mogli služiti kot dokazno gradivo o višini vlaganj, Po določbah zakona in mnenja državnega pravobranilstva se kot dokazila glede vlaganj štejejo samo veljavne pogodbe, sporazumi in dokazi o izvršenih plačilih Krajevne skupnosti. Ker navedenih dokumentov ni bilo možno najti v arhivu, je bil Telekomu Slovenije dvakrat podan pisni zahtevek, da Krajevni skupnosti Mirna posreduje potrebna dokazila o vlaganju v infrastrukturo. Telekom Slovenije se zahtevku ni odzval, čeprav je bil to dolžan storiti po zakonu in zahtevi ministrstva.
Glede na odmaknjen časgradnje, pomanjkljive evidence in na dejstvo, da v arhivu Krajevne skupnosti ne obstaja natančni seznam vlagateljev oz, sodelujočih občanov pri izgradnji omrežja, se je bilo potrebno za določitev upravičencev zahtevka opreti na sezname
nadaljevanje na strani 6
KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA Glavna cesta 28,8233 Mirna objavlja
RAZPIS ZA IZBOR NAJUGODNEJŠEGA IZVAJALCA DEL
1.	Krajevna skupnost Mirna bo v letu 2008 izvajala dela na cestnem področju s skladu s planom krajevne skupnosti za leto 2008.
Na planiranih odsekih cest bo treba izvesti dela do faze asfaltiranja vširini 3 m.
2.	Želimo, da nam ponudite kompletne usluge s ceno za izvedbo do asfaltiranja (odkopi, odvozi, navozi, odvodnjavanje, valjdnje):
>	odkop po m3
>	odvoz do 1 km na m3
>	navoz do 1 km na m3
>	gramoz na m3
>	navoz do 15 km na m3
>	valjanje (na Ih)
>	izdelava propustov z jaški velikosti 0,40x5 m
3.	Vzdrževanje makadamskih cest
Ponudba naj vsebuje:
>	cena gramoza na m3
>	dovoz na km
>	planiranje s kombinirko (cena na uro)
Ponudbe pošljite na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA, Glavna cesta 28, 8233 Mirna, s pripisom »PONUDBA - RAZPIS - CESTNO PODROČJE«, najkasneje do 15.05.2008 do 12. ure.
Ponudnik mora izpolnjevati zzakonom predpisane pogoje. Dejavnost mora imeti zavarovano pri zavarovalnici.
Ugodni plačilni pogoji bodo pomemben dejavnik pri izvedbi izbire.
KS MIRNA
KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA Glavna cesta 28,8233 Mirna objavlja
RAZPIS
Zainteresirane ponudnike prosimo, da nam posredujete ponudbe za vzdrževanje javne razsvetljave na področju KS Mirna. V letu 2008 bomo izvajali redno vzdrževanje javne razsvetljave, investicijsko vzdrževanje ter novoletne okrasitve.
Ponudbe pošljite na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA, Glavna cesta 28, 8233 Mirna, s pripisom »PONUDBA - RAZPIS - JAVNA RAZSVETLAJAVA«, najkasneje do 15.05. 2008 do 12. ure.
Ponudnik mora izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje. Dejavnost mora imeti zavarovano pri zavarovalnici.
Ugodni plačilni pogoji bodo pomemben dejavnik pri izvedbi izbire.
KS MIRNA
upill ZUUO • fMUJUII
in zapise posameznih članov odbora in na evidencoo naročnikihtelefon-skega priključka za naselje Mirna. Določeni podatki so bili pridobljeni tudi iz prilog vložnikov zahtevka.
Kljub pomanjkljivi arhivski dokumentacijije bil izdelan predlog zahtevka za vračilo vloženih sredstevzocenjeno višino vlaganj inta pravočasno posredovan občinski komisiji, da ga posredujedržavnemu pravobranilstvu.
Vračilo vlaganj
Državno pravobranilstvo je v letu 2008 Krajevni skupnosti Mirna posredovalo predlog poravnave o vračilu vlaganj vjavnotelekomunikacijsko omrežjeinsicerspogojem, daseupravičenki prizna višina vlaganj in nakaže znesekdenarnihsredstevvpredlagani višini, vkolikorsoglašas predla-gano poravnavo. S predlagano poravnavoje bi seznanjen svet Krajevne sku pnosti, ki je poda I pozitivno sog lasje k poravnavi. Za vrn itev poravnave in pritožba na odmerjeno višino vračila vlaganj bi bila nesmiselna, saj KS žal ne poseduje verodostojnih listin, na katero bi oprla pritožbo, saj ne obstajajo uradni seznami naročnikov, kakortudi ne natančni viri financiranj v izgradnjo omrežja z dokazili o poravnavi obveznosti do ptt podjetja.
V poravnavi vračila vlaganj je državno pravobranilstvo upoštevalo le samoupravni sporazum o izgradnji krajevnegatelefonskega omrežja in po-godbiozdružitvifinančnihsredstevzarazširitevtelefonskecentrale,sklenjeni med Krajevnoskupnostjo in ptt podjetjem in vložena sredstva zmanjšaloza obvezne dajatve po zakonu ter izvršilo nakazilo sredstev KS Mirna,
Predlog vračila vlaganj upravičencem
Da bi se izdelal končni predlog obračuna vlaganj, so bile svetu KS podane obrazložitve o načinu zbiranja podatkov upravičencev vračila vlaganj, o višini vlaganj po pogodbi s Krajevnoskupnostjo in pojasnilo vzvezi s poravnavo Državnega pravobranilstva,
Da bi pripravljalec dokumentacije lahko zadevo zaključil z izračunom višine vračanja posameznim upravičencem, je članom sveta podal predlog, in sicer:
1.	da se svet KS opredeli do razdelitve vrnjenih sredstev med KS in upravičenci;
2.	da se svet KS opredeli, ali so upravičenci vsi vlagatelji ali samo upravičenci, ki so podali formalno vlogo;
3.	da se določi, kdoje nosilec stroškov vračanja;
4.	da določi način oz. postopek vračanja;
5.	da se takoj pristopi k vračilu vlaganj.
Na seji sveta so bili dne 19.03.2008 sprejeti naslednji sklepi:
1.	Od celotnega vrnjenega zneska KS se med vlagatelje razdeli skupni znesek v višini 214.807,00 EUR, ostali znesek ostane KS za vlaganja v infrastrukturo.
2.	Upravičenci so vsi občani, ki so sodelovali v izgradnji omrežja, prispevali deležfinančnih sredstev, ne glede na podanoformalno vlogo in so navedeni v priloženih seznamih upravičencev.
3.	Višina vračanj se določi v sorazmernem deležu pogodbenih zneskov, ki so bili sklenjeni med občani in KS na posameznem področju vaških odborov.
4.	Stroški samega vračanja se pokrijejo iz skupnih sredstev KS,
5.	Upravičence se pisno obvesti o vračilu in sejim poda zahtevek, da KS posredujejo transakcijski račun, da bomo izvršili nakazila,
6.	Jožeta Mandlja se naproša, da čim prej pripravi končni izračun višine vračanj, pripravi osnutek dopisa oz. obvestila občanom in potrebne podatke posreduje tajništvu KS, da to takoj pristopi k pisnemu obveščanju upravičencev.
Po sprejetju sklepov KS je bii izdelan predlog vračanj denarnih sredstev posameznim upravičencem. Izračun višine vračanj seje izdelal na podlagi predhodnozbranih podatkovovlagateljih in višini njihovi višinivlaganj, ob upoštevanju sklepovsveta KSzdne 19.03.2008. Vizračunu so upoštevani vsi vlagatelji vomrežje, ki sovevidencahgradbenih odborov. Razpoložljiva sredstva so med vlagatelje razdeljena v sorazmernem deležu zneska, določenega v pogodbi med KS in občani v posameznem naselju.
Po seji sveta je bil dne 21.03.2008tajništvu posredovan osnutek obvestila občanom ter potrebni podatki o upravičencih in izdelan končni predlog višine vlaganj posameznikom.
Krajevni skupnosti je bila s strani Jožeta Mandlja predana celotna dokumentacija,	poročilo podal Jože Mandelj
Ribnik - kopališče - ribnik
Nekdanje priljubljeno kopališče pod mirnskim gradom se bo že letos spremenilo v ribnik, v katerem bodo spet veselo plavali - krapi.
Pred leti seje na mirnskem »bazenu« v poletnih mesecih kopalo in v mirnem kotičku skoraj neokrnjene narave dnevno uživalo več sto ljudi iz ožje kot tudi širše okolice Dolenjske. Za kopališče in okolico je tedaj skrbela Krajevna skupnost Mirna in honorarno zaposlila delavca, ki je skrbel za red, čistočo in pobiranje vstopnine.
Vse bolj zahtevni zakoni, ki so urejali kopališko dejavnost, so prispevali k dejstvu, da krajevna skupnost ni zmogla finančnih obremenitev končne ureditve celotnega rekreativnega prostora Mirnčanov. Občina se ni »spomnila«, da bi pomagala rešiti nastali problem, ki bi reševal tako poletno kot zimsko rekreacijo vseh občanov, Spomnimo se, da sotudi vlrebnjem medtem poskušali zgradnjo bazena, vendar kaj dlje kot do ureditve domovanja žab ni prišlo. Seveda je bila pred tem tudi na Mirni skopana globoka jama za bazen (sedaj natem mestu stoji zgradba Pošte), v kateri so se uspešno razmnožile žabe in alge.
Iz nekdanjega ribnika pod gradom je z leti nastal opevani »mirnski bazen«, ki je deloval dobro desetletje. Za tem so se vrstile vsakoletne
obljube »občinskih struktur«, kottudi nekaj krajevnih veljakov in iskanje interesentov za dograditevin upravljanje objektov pod gradom. Dolga leta se ni zgodilo drugega kot tabla z napisom KOPANJE NA LASTNO ODGOVORNOST.
Občina je nato preko Komunale zgradila cevovod, ki bazen napaja s čistejšo vodo iz reke Mirne, zgradili so tudi jekleno ograjo okrog prostora z bazenom, kar je davkoplačevalce stalo ogromno denarja. Ograja še ni dokončana.
Tudi v predvolilnih govorancah sedanjega župana smo poslušali obljube, ki so se slišale kottemeljita prenova in usposobitev objekta za kopališče občanov, prejšnji župan Ciril Pungartnik pa je na novinarski konferenci, ki jo je sklicala LDS, priznal, da imajo v Trebnjem namen zgraditi kopališki bazen za mladino. Spraševali smo se, čemu v občini dva bazena. Spomnimo, daje bilo to pred volitvami!
Sedanji župan Alojzij Kastelicje 11.2.2008 izdal sklep, s katerim dodeljuje zemljišče pod gradom (nekdanji bazen) v upravljanje Krajevni skupnosti Mirna. Interesentzato lokacijo je bila Ribiška družina Sevnica, ki želi urediti ribnikza namene rekreacije in ribolova za vse ljubitelje narave. Na vlogoje Svet KS bivši bazen dodelil v upravljanje za nedoločen čas RDSevnica, ki je, zadovoljna zodločitvijo, obljubila, da bodo ribnik še v letošnjem letu usposobili za osnovno dejavnost, to je za rekreativni inturistični ribolov. VplansozapisaILdajetreba poglobiti plitvi del ribnika in dokončati ograjo. Poleg tega bodo očistili in uredili neposredno okolico za organizirane piknike in podobne zabave krajanov, Krajevna skupnost je že pridobila lokacijsko informacijo, na podlagi te bodo ribiči lahko opravili vsa planirana dela.
Želja krajanov, da bita prelepi kotiček narave služil širšemu namenu krajanov, je spet na preizkušnji. Upajmo, da bodo vsaj ribiči znali in zmogli ustreči tem pričakovanjem.
Dušan Zakrajšek
In vendar se premika ...
Začela se je drugo četrtletje leta, za katerega je bilo na Mirni napovedanih kar nekaj projektov. Tudi za tokratno številko Krajana sem se za podrobnejše informacije o tem, kako napredujejo dela in kaj se v naši krajevni skupnosti dogaja, obrnila na župana Alojzija Kastelica. Roje IV, načrtovani novi stanovanjski bloki in cestno-železniški prehod so bile glavne teme najinega pogovora, nekaj besed pa sva namenila tudi čistilni napravi in pokopališču.
- glede na to, da naj bi se kmalu začelo tudi z deli v industrijski coni pod Radovnico - problem reši hkrati.
Industrijska cona - Industrijska conajevzaključnifazi, karsetiče prostorskih ureditvenih aktov in če bo vse teklo brez posebnosti, bo gradbeno dovoljenje izdano junija.
Čistilna naprava - Trenutno odpadne vode z Mirne čisti obstoječa čistilna naprava, glede načrtovane čistilne naprave pod zapori Dob pa je župan povedal, da občini Šentrupert in Mokronog-Trebelno želita spremembo lokacijo - čistilno napravo bi postavili za Mokronogom, služila pa bi potrebam vseh treh večjih krajev Mirnske doline: Mirne, Šentruperta in Mokronoga. Kastelic je dodal, da bodo idejo še preučili in poskušali najti ustrezno rešitev: »(Č)eprav jaz nisem preveč za to. Ne bi pa se želel opredeljevati, dokler strokovnjaki ne povedo svojega, Če je ta rešitev ustreznejša za vse, če ne bo bistveno dražja
Roje IV, stanovanjski bloki - Prvi del kanalizacije naj bi bil zaključen v kratkem, pred nekaj tedni pa so na javni dražbi prodali dve parceli, na katerih bodo lahko začeli z gradnjo. »Interesentov je bilo kar nekaj, kar me zelo veseli,« je dejal župan Kastelic. Ker rebalans proračuna ni bil potrjen, pa nadaljnje aktivnosti trenutno stojijo: onemogočen je razpis za ostalo infrastrukturo na območju Roje IV in za nekaj drugih projektov, ki so bili na Mirni načrtovani. V prejšnji številki smo poročali tudi o načrtovani gradnji blokov na Mirni, Župan Kastelic je pojasnil, da zemlja - tudi zaradi nesprejetega rebalansa - ni uvrščena v prodajo, zato je onemogočen nadaljnji postopek in stvari stojijo.
in če odpira možnosti za sredstva iz kohezijskih skladov, potem se tudi s takšno rešitvijo strinjam. Nagibam se k tisti rešitvi, ki nas bo stala čim manj in bo dala čim bolj kvalitetne rešitve za naprej,« je obtem povedal trebanjski župan.
Cestna dela-Most na Migolici naj bi bil končan sredi leta, prihodnji mesec (maja) pa naj bi zdeli začelitudi vSotli -dela bodo potekala od odcepa za Roje do Trstenika, vključili bodotudi pločnik in avtobusno postajo.
Bazen - Župan Kastelic je povedal, daje bazen/bajer prešel v upravljanje krajevne skupnosti, ki mora zdaj poskrbeti, da bo bazen služil krajanom in širše. Dodal je, da je zdaj od KS odvisno, kako bo naprej. Občina se bo vključevala pri podpisu pogodbe in morebitnih drugih vsebinskih zadevah, Župan upa, da bo podpisana pogodba upravitelja zavezovala k dobremu gospodarjenju in vzdrževanju videza bazena. (O načrtih ribičev v posebnem prispevku.)
Cestno-železniški prehod - Marca se je začela gradnja cestno-železniškega prehoda na cesti Mirna - Debenec. Pri gradnji so se že pojavili prvi problemi. Župan je povedal, da odvajanje voda s projektno dokumentacijo ni bilo ustrezno rešeno, saj niso pričakovali toliko vode in tako nepropustna tla, tako da se tam predvsem v tem deževnem obdobju pojavlja precej vode. Pojasnil je, da bo verjetno treba zagotoviti dodatnih 50-60 tisoč evrov za odvodnja-vanje, in dodal, da bi rad, da se
Pokopališče se bo širilo v obsegu, kot je predvideno z zazidalnim načrtom. Velik problem pri širitvi pokopališča je vodovarstveno območje, a kot je dodal župan bodo poskušali najti kakšno ustrezno rešitev.
Vodooskrba - Občina Trebnje je financirala nakup črpalke za vodovod na Debencu. Narejeni sta bili dve vrtini: ena v Sojenicah, ki ima po črpalne poskusu dovolj vode za oskrbo severnega dela KS, druga pa je narejena v bližini vasi Zabrdje, kjer so po dolgem času ugodni rezultati, in sicer 18 l/s po črpal-nem preizkusu, kar omogoča napajanje Gradišča in Stare gore, hkrati pa bi vrtina lahko služila tudi kot rezervni vir za Mirno. Osnova za načrtovanje tega dela vodovoda je tako zdaj končno narejena. Skupaj z Dano pa naj bi vZa-bukovju postavili vodovodni rezervoar v velikosti 400 kubičnih metrov. Občina letos in prihodnje leto zagotavlja 49-odstotni delež potrebnih sredstev, a končnega dogovora še ni. Z novim rezervoarjem bi izboljšali vodooskrbo na Mirno, posebej v sušnih obdobjih in na višje ležečih predelih.
Petra Krnc

Obnovljen spomenik na Rojah
Pred triinštiridesetimi leti je na vzpetinici, streljaj od središča kraja Mirna, zrasel mogočni spomenik kot simbol pravične borbe za svobodo slovenskega naroda.
Mirnski borci soskupajzvseslovensko borčevsko organizacijo, krajani in občani, organizirali gradnjospomenikavčastupora proti okupatorju. Zamisel so predstavili znanemu kiparju Janezu Lenassiju, ki je izdelal poseben načrt in gradnjo osebno nadzoroval.
Po štirih desetletjih je spomenik, ki je sicer iz železobetona, načel zob časa. Pojavile so se vdolbine in razpoke, spomenikje potemnel, na spodnjem delu seje pojavil mah, itd, Plošče na grobnici, kije bila zgrajena skupaj s spomenikom, so razpokale, poškodovali pa sojih tudi neznani storilci. V kostnici počivajo ostanki 106-ih znanih in neznanih borcev NOB.
Pred dvema desetletjema je prve popravke na spomeniku (nestrokovno) opravila skupina gradbenih delavcevtrebanjske Komunale.
Nujnost obnove je združila odgovorne občane, že pred tremi leti so se ponovno povezali s kiparjem Lenassijem in se dogo-
vorili za potek sanacije spomenika. Akademski kipar Janez Lenassi je ustvaril odmevne skulpture v številnih evropskih državah. Delal je predvsem v kamnu. Njegova prva skulptura v železobetonu pa je prav spomenik na Rojah. Izdelal je tudi čudovit spomenik z grobnico 284 padlim borcem 4. armade, prekomorcem in domačinom na Hribu svobode v Ilirski Bistrici. Umetnik, ki seje rodil 3. 7, 1927 v Opatiji, je umrl januarja letos.
Najugodnejši ponudnik in kasnejši izvajalec del kamnosek Peter Radovan iz Trebnjega je izstavil račun 21,000 evrov, 17.000 evrovje odobrilo Ministrstvo za delo in družino, ostali znesek pa je prispevala Občina Trebnje.
Krajevna skupnost in borčevska organizacija sta na Zavod za kulturno dediščino Novo mesto vložili zahtevek za razglasitev kulturnega spomenika lokalnega pomena.
Umetnina kiparja Lenassija je obnovljena, Vsem, ki so ktemu pripomogli, v imenu krajanov iskrena zahvala.
Ob tej priliki prosimo in opozarjamo vse, ki so do sedaj na in ob spomeniku povzročali škodo, da s temi vandalskimi dejanji prenehajo, saj bo slej ko prej lahko tudi njim izstavljen račun.
Dušan Zakrajšek
KRAJI NASE KS V SLIKI IN BESEDI
Cirnik leži na nadmorski višini 423 m zahodno od Mirne na slemenu pobočja med dolinama reke Mirne in njenega pritoka v mezoregiji Posavsko hribovje. Smer slemena je izrazito alpska. Prevladujejo nepropustne kamnine, Delež dolomita je velik. Zahodni del pobočja je poraščen z mešanim gozdom, Med najbolj znanimi in najbolj pogosto zastopanimi listavcije potrebno izpostaviti kostanj. Na vzhodni in južni strani pobočja so vinogradi in sadovnjaki. Na vrhu slemena so zidanice in stanovanjske hiše, Veliko stanovanjskih objektovje nastalo iz zidanic, Prenekateri vikend je postal stalno naseljeno bivališče.
Na Cirniku je čutiti, da vinogradništvo in živinoreja nista več primarni gospodarski dejavnosti. Postali sta samo dopolnila dejavnost Cirnčanov, ki so zaposleni na Mirni, v Trebnjem in Mokronogu, Stalno prebivališče ima tu 29 ljudi (ob popisu prebivalcev leta 2002),
DebeneC leži na nadmorski višini 454 m na zahodu Raduljskega hribovja v mezoregiji Raduljsko hribovje. Prevladujejo nagubanetria-sne kamnine in dolomit, Tla so večinoma nepropustna. Prevladujejo avtomorfne prsti, in sicer humusno akomulativne in kambične.
Pobočjeje poraslo z mešanim gozdom, kjer je med listavci z najbolj pogostim gabrom in bukvijo tudi veliko kostanja, Težje dostopni predeli se ogozdujejo. Južnoin vzhodno pobočjejezaraslozvinskotrtoinponekods sadnim drevjem, Vinogradi so urejeni po klasičnem sistemu in vterasah,
Najbolj pogosti objekti so zidanice - vikendi in stanovanjske hiše. Tudi
Debenecje doživel gospodarsko prestrukturiranje, Kmetijstvo, zlasti vinogradništvo, je samo še dopolnilna dejavnost ljudem, ki so zaposleni v dolini Mirne in Temenice, Vinogradi pa so še vedno pomembni, saj predstavlja delo vnjihkarvelikemu številu prebivalcev rekreacijo in oddih,Za rastvinske trte so dani odlični naravni pogoji: primerna nadmorska višina, tip reliefa in prsti, ekspozicija površja ter reliefna energija.
Debenec ima 32 prebivalcev s stalnim bivališčem (ob popisu leta 2002).
Debenecje znan po koči, ki sojo zgradili v letih 1948 do 1950 in obnovili leta 1968. Koča je nosila ime Plaz. Namenjena je bila oddihu Mirnčanov, ki soserekreiralina Debencu (pozimi smučanje, vostalih letnih časih pa sprehodi). Kočo so gradili člani društva Partizan s prostovoljnim delom, Kmetje so z vozovi s konjsko vprego vozili gradbeni material.
A. Marinčič
Vri in literatura:
-	Topole, M, 1998, Mirnska dolina. Regionalna geografija porečja Mirne, ZRC ZAZU Ljubljana
-	Strategije razvoja kmetijstva v občini Trebnje, 2001
-	Krajevni leksikon Slovenije, 1995, DZS Ljubljana
-	Bavec, L), V objemu Temenice in Mirne, 2006
-	Marinčič, A, Športna aktivnost na Mirni, Diplomsko delo, 2002
-	Marinčič, A, Prsti in njihova raba v občini Trebnje, Diplomsko delo,
-	Interaktivni atlas Slovenije2002
POZNAMO SOSEDA?
Jože Butara
V devetdesetem letu starosti je Jože Butara, najstarejši Mirnčan, še vedno čil in vedrega duha.
P^odilseje 1.marca 1919vvasiciLeščevjepri
I \ Muljavi.Skromna kmetija je lestežka prehranila devetčlansko družino, zato je oče na veliko pletel gnojne koše, šajtrge, košare ter raznovrstne posode iz bičja, ki mu ga je Jože že kot majhen pobič prinašal iz bližnjega gozda.
»Otroci smo rasli, naši želodčki so bili vse bolj zahtevnlzatosem moral kotenajstletnifantičslu-žit k premožnemu kmetu Štefanu na Vrhek, kjer sem kidal gnoj, pospravljal po stali, krmil živino, nekaj kasneje pa sem jo lahko žetudi pasel«, se let iz rane mladosti spominja Jože.
»Vojak sem bil še v Kraljevini Jugoslaviji. Služil sem v mestu Pirot na jugu Srbije, ko je Nemčija aprila 1941 napadla Jugoslavijo. Po razpadu so tudi mene kot vojaka stare Jugoslavije v Leskovcu zajeli Nemci. Kaj kmalu sem jim ušel in se prebil domov. Ker pa je hudič v tistih časih imel večkrat mlade, so me že čez nekaj mesecev ujeli Italijani in me marca 1942 odpeljali v internacijo v italijansko mesto Renicci. To je bilo leto trpljenja, groze in smrti, saj so taboriščniki umirali v moji neposredni bližini. Še danes se večkrat spomnim na tiste čase. Po kapitulaciji Italije konec leta 1943sem se zamaknil in okreval doma, saj sem si vtaborišču nabral bolečega
revmatizma.
Povojni je bilo treba krepko pljuniti v roke, bilo je ogromno porušenih in požganih vasi, ki so čakale na obnovo. Dneve in noči sem delal vrata in okna injihtudi sam vgrajeval, Zaposlil meje brat, kije bil daleč naokoli poznan zidarski mojster. Hišo si je zgradil dober streljaj od Mirne.
Leta 1950semse priselil na Mirno.kjersemspoznal tudi bodočo ženo in pri Vilku Marinu dobil delo v žganjekuhi. Poleg tega sem izdelal zelo veliko sodovin kadi različnih velikosti za potrebe žganjarne kottudiza kmete in ostale naročnike od blizu in daleč.
Vilku Marinu je država »odkupila« žganjarno, ustanovili pa smo družbeno podjetje DANA-destilacija alkoholnih pijač. Mesto direktorja je zasedel Lojze Krhin, Marin pa je prevzel vodenje Presada v Gabrovki, kar je bila zgolj politična poteza takratne oblasti.
V Dani sem trdo delal trideset let, vsaj deset let nisem poznal ne prostih sobotne nedelj ne praznikov. Po vsej takratni Jugoslaviji smo razvažali naše izdelke, kisa bilitedaj visoko cenjeni, res pa je, daje bilatudi konkurenca manjša«.
Jožejevdolgemživljenju doživel marsikajzani-mivega.tudinekajveselega, velik del pa težkega in mukotrpnega. Dogodek, ki mu je bistveno izboljšal njegovo zdravstveno stanje, je skoraj neverjeten. Dolga leta gaje namreč mučiltrdo-vraten revmatizem in prijatelj mu je svetoval, naj nekaj časa leži na praproti, karjesevedatudi storil in po visoki vročini čudežno-ozdravel!
»Danes mi je lepo. Živim s hčerko, ki lepo skrbi
zame, za kar sem ji hvaležen. Ena hči živi združi-no v Novem mestu, dve hčerki pa v Ljubljani.
Še eno zanimivost iz družinskega življenja povem. Žena Mari je bila nezakonski otrok mame Helene in avstroogrskega vojaka iz daljne Poljske, ki je po koncu 1. svetovne vojne kratek čas živel tu, nato pa se je vrnil v svojo domovino. Moja hčerka Pepka je dolgo raziskovala in nazadnje izvedela, da v kraju Ržeschev na Poljskem resživi družina njenega deda. Leta 1979je naju z ženo »naložila« vavto in odpotovali smo k neznanim sorodnikom. Ženini polbratje (kar osem jih je bilo) so bili našega nenadejanega obiska izredno veseli. Doberteden so bili izredni gostitelji, čeprav smo videli, da je tam življenje veliko težje kot pri nas. Pepka se še danes dopisuje s poljskimi sorodniki.
Prebral sem kar nekaj knjig, najraje pa imam seveda Jurčičeve, v katerih opisuje kraje, kijih dobro poznam iz moje rane mladosti«.
Sščepcem humorja seje Jože v svojem pripovedovanju dotaknil tudi današnjih problemov v družbUNikoli nisem maral politike, sovražim jo od nekdaj! Velikokrat sem že dejal, da kdor hoče biti politik, mora biti zelo prebrisan, če ne, jezbrisan«, je med smehom dejal.
»V mojih letih moram biti' kar pozoren na zdravje, zato ne pretiravam ne s hrano ne s pijačo. Starost ni nikoli sama. Ne grem pa se tega, kar jedejal nekdo: kljuseta je ravno navadil stradati, pa je poginilo...«, se je Jože zasmejal svojemu dovtipu.
Jože, še na mnoga leta!	Dušan Zakrajšek
DROBNE
Dve veliki gradbišči imamo trenutno v naši KS, obeta pa se še kaj, kar nas bo spravljalo v dobro voljo. Zahvaljujemo se vsem krajanom, ki strpno prenašajo oviran prometna cesti Mirna -Zapuže.
Na novo smo postavili 10 košev za odpadke po različnih koncih Mirne, Toplo upamo, da ne bodo le sami sebi namen. Večji zabojnik smo namestili na divjem počivališču pri Jersovcu, ko nas je krajanka dobrohotno opozorila na kupe odpadkov, ki sojih tam puščali lastniki parkiranih osebnih vozil in tovornjakov.
Parkiranje tovornih vozil na neustreznih mestih je zaradi hrupa in prahu še vedno moteče za stanovalce ob Cesti na Gradec, opozorila in prošnje pa malo zaležejo, celo prometni znaki niso več tisto, kar so bili.
Ali lahko verjamete, da je neznanec potreboval za čiščenje na pokopališču sesalec za prah? Kako si lahko drugače razlagamo, če pa gaje odložil vtamkajšnjizabojnikza smeti. Tudi kozarcevzavlaganjein podobne šare ne gre ravno pripisovati rednim uporabnikom zabojnikov.
Posodobitev elektrifikacije so pristojne službe na Brezovici že opravile. Nekoliko teže gre v Gorenjski Gori, saj so se dela zaradi nasprotovanja lastnika zemljišča, kjer bi bila trasa najkrajša, podaljšala vsaj za pol leta. Zelo slabo napetost pa imajo tudi na Trbincu, vendar upamo, da jim bodo električarji kmalu pomagali.
Obnova spomenika na Rojah je veljala lep kupček denarja. Našemu mlademu rodu(izbranim posameznikom) potone pomeniveliko,sajza njihovimi veseljačenji ob koncutedna še vedno ostajata škoda in umazanija. Ker je red v pristojnosti policije, prosimo krajane, da jih pokličete, češe vam bo to zdelo potrebno. Zabave so prav gotovo lahko tudi manj škodljive.
Krajani ste prejeli v podpis izjave o vloženih sredstvih vtelekomunika-cijsko omrežje. S svojim podpisom jamčite, da ste v resnici sodelovali z gradbenimi odbori. Če ste se na omrežje priključili pozneje, ste lahko že pred leti uveljavljali zahtevke individualno.
Sezname upravičencev ponovno preverjamo, karje zaradi odmaknjenosti gradnje težko delo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas predhodno obvestili, da vam vračilo ne pripada.
^0
OSNOVNA SOLA IN VRTEC MIRNA
ČEBELICA, MOJA PRIJATELJICA
V mesecu januarju nas je obiskal čebelar gospod Ivan Selak. Poskrbeljeza zdravzajtrk
vnašem vrtcu na Mirni in nam podrobno predstavil delo čebelarja. Oblečen v belo obleko z zaščitno mrežo na obrazu nam je skušal prikazati, kokose vede pri delu s čebelami. Pokazal nam je čebelji vosek in satje z medom. Najpogumnejši smo ga tudi poizkusili.
Spoznali smo, daje delo s čebelami zanimivo, vendar pa tudi težko, saj zahteva veliko znanja in vedenja oteh drobnih živalcah.
J. Hazdovac
AFRIKA
Domišljija je spet dobila svoja krila in nas meseca januarja odpeljala v Afriko. Pričarali smo si jo kar v vrtcu na Mirni s slikami pokrajin, ljudi, živali,...
Kot čisto pravi črnčki smo iz blata in kamenja naredili hiše in ob spremljavi bobnov peli in plesali.
Za še bolj živo sliko pa je poskrbela gospa Andreja Rustja, kije kar nekaj časa živela v Afriki. S slikami, oblačili, hrano in predmeti nam je Afriko še bolj približala.
Naučili smo se pesem Juri Muri v Afriki in ob zvokih afriške glasbe zaplesali, olepšani z ogrlicami in zapestnicami, ki smo si jih sami izdelali.
Tudi iz afriške kuhinje je prav lepo dišalo, saj smo skuhali čaj, jedli afriško sadje in pražili črno kavo.
Afrika nam bo gotovo ostala v zelo lepem spominu.
J. Hazdovac
BILO JE...
lansko leto, natančneje v mesecu decembru v vrtcu na Mirni.
V pravljični december so nas popeljale Pravljice tako in drugače (K. Richter) Miklavž prihaja. In je res prišel in nas s pomočjo staršev bogato obdaril. Svoje glasbene sposobnosti smo urili in si pilili vglasbeni delavnici, kjer smo utrdili žeznane pesmi in se poigravali z malimi ritmičnimi instrumenti. Razveselil nas je obisk delavke iz trebanjske knjižnice. Interpretirala nam je zgodbo Božične potičke za vse. Pred vrtcem smo imeli veliko smrečico. Skupaj s starši smo jo v deževnem in nič kaj prijaznem popoldnevu okrasili in jo odeli v praznično
ogrinjalo. Ob iskanju zvezdnih tolarjev smo se popeljali v svet pravljic. Otroci drugega starostnega obdobja so si v okviru lutkovnega abonmaja ogledali prvo predstavo -Trije prašički. Razveselili smo se tudi naše zunanje sodelavke, gospe Pavline Hrovat - animatorke DU Vezi Mirna, ki nam je predstavila pravljico »Živali na zborovanju«. Pa tudi vslaščičarskih spretnostih smo se poizkusili. Dan v vrtcu smo posvetili pripravi dobrot izpod otroških rok. Naslednji dan smo imeli skupno čajanko, kjer smo pili čaj in poizkušali dan poprej nastale dobrote. Pa nismo ostali samo pri čajanki. Glasba nas je popeljala v svet plesa in prijetnega druženja. Pravljice Tako in drugače, O babici, ki nežna pripovedovati pravljic,so bile napoved za prihod dobrega moža v vrtec. Seveda, tudi dedek Mraz nas je razveselil s svojim obiskom in še bolj z darili. Vsi otroci so ga bili zelo veseli, mu zapeli pesmice in se ponosno slikali z njim. Na koncu meseca smo si tudi veliki in mali iz vrtca Mirna okrasili svojo smrečico v Trebnjem v čarobnem gozdu.
Polno in bogato smo zaključili koledarsko leto, vendar že z optimizmom in veseljem zremo in korakamo novemu naproti. Še veliko stvari se bo dogajalo v našem vrtcu, še veliko imamo idej, zamisli, predlogov, Imamo otroke, ki nas bogatijo in vedno znova polnijo s pozitivno energijo, Veseli smo, da živimo v veliki hiši, kjer sta igra in domišljija bogatejši od znanja.
M. Lužar
PLETEMO KOŠARICE
Strokovne delavke vrtca Mirna smose udeležile delavnice z naslovom »Pletenje in pletars-tvo«. Izvajalka programa gospa Vilma Gracar nam je predstavila pletenje nekoč in danes. Nekoč so bile potrebe po pletenih izdelkih veliko večje. Potrebovali so košare za seno.
oprii 2008 • Krajon
košare za sejanje na njivi in za druga opravila. »Cajne« so bile velike in majhne, lične in bolj grobo pletene - odvisno od njihove uporabe. Za vse to pa so potrebovali veliko vrbovega šibja, Tudi same smo v pozni zimi nabirale in iskale »beke«. Iz njih smo si spletle okrogle in ovalne košarice. Po končanem delu smo bile vesele in ponosne na svoj izdelek, čeprav so nas malo boleli prsti, Ob pletenju smo se zabavale in veliko nasmejale.
S. Jerič
DRUŽINSKO SREČANJE V ŠOLI
Starše »mojih drugošolcev«, učence ter bratce in sestrice sem v tednu pred cvetno nedeljo in prihajajočimi velikonočnimi prazniki povabila na »družinsko srečanje« v našo učilnico. V vabilu sem načrtovala izdelovanje velikonočne kokoške iz sena in nekaj cvetja iz krep papirja. Udeležba je bila izjemna-kar35 udeležencev. Celo mali Mihčev bratec Matic seje s svojimi desetimi meseci trudil po svojih močeh kar polovico srečanja. Drugo polovico pa je mirno prespal vsvojem vozičku. Mali in veliki udeleženci delavnice so z velikim veseljem in navdušenjem izdelali okrog dvajset kokošk in veliko cvetja iz papirja. Največje bilo nageljčkov, nekaj narcis in krokusov, Pa nekaj vrtnic v družbi borovničevih vejic je tudi romalo na domove.
Vsem udeležencem se zahvaljujem za sodelovanje, dobro voljo in sproščeno vzdušje. Staršem, učencem in vsem njihovim domačim pa želim veliko lepih trenutkov, razumevanja ter medgeneracijskega sodelovanja na pravih družinskih srečanjih doma.
V. Gracar
PAPIR ZA PAPIR
Bliža se mesec maj in z njim že tradicionalna akcija zbiranja starega papirja, ki jo vsako leto (oktobra in maja) organizira šolska skupnost OŠ Mirna, pridružijo pa se nam tudi številni krajani in delovne organizacije. Naše vodilo in geslo je OHRANIMO DREVESA, zato za plačilo ne dobimo denarja, ampak toaletni papir in brisačke iz recikliranega papirja.
Zabojnik bo stal na šolskem parkirišču od ponedeljka, 19. maja, do petka, 23. maja. Vse krajane vabimo, da se nam pridružijo pri zbiranju. Lep občutek je, če veš, da zaradi tebe na svetu raste kakšno drevo več.
Šolska skupnost OŠ Mima
ČE BI NAMESTO SNEGA PADAL DENAR
Nekega dne sem se zbudil in pogledal skozi okno. Namesto snega je padal denar, Šel sem ven in denar začel metati v hišo. Potem sem samo kupoval stvari, da bi imel vse: računalnik, karte, kocke, avtomobilčke in vlakce. Naenkrat mi je postalo dolgčas, ker sem imel vse. Zato sem se odločil, da bom zaustavil padanje denarja. Ljudje so pa samo kupovali in kupovali. Naslednje jutro je denar nehal padati in spet sem bil vesel, ker sem imel cilje. Spoznal sem, da denar ni vse. Denar pa ni nikoli več padal z neba,
Gašper Močnik, 4. b razred, OŠ Mirna
V MIRNSKI KNJIŽNICI O ESKIMIH
Vsredo, 12.12.2007,smoseodpravilivKnjižni-co Pavla Golie na Mirni. Tam nas je pričakala gospa Andreja, kije nekaj mesecev živela na Arktiki med Eskimi. O Eskimih - Inuitih nam je povedala veliko zanimivega.
Eskimi žive v iglujih, nekateri pa v hišah na količkih. Hranijo se večinoma s surovim mesom in eskimskim kruhom. Njihov kruh je narejen iz moke, masti in malo vode. Telo si umivajo s snegom, lase pa s svojim urinom. Zdravniki in zobozdravniki obiščejo Eskime le dvakrat na leto. V eni stavbi imajo trgovino, policijo, šolo in pošto.
Na koncu predavanja o Eskimih in njihovem življenju namjegospa Andreja dala plakate, na katerih so bili obrisi polarne lisice, polar-
nega medveda, tjulenja, Eskima in Eskimke. Nekatere plakatesmo pobarvali, polarnega medveda pa smo prelepili s koščki papirnatih robčkov, daje izgledal kot pravi. Nekaj sošolcev pa sije izmislilo zgodbo, ki sojo zaigrali.
Preživeli smo zelo lepo in zanimivodopoldne, Jože Žlembergar, 4. b razred, OŠ Mirna
Prijetna prireditev
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so krajane prijetno presenetili učenci 3. in 4. razreda Osnovne šole Mirna, ki so nam priredili prijetno proslavo.
Dvorana Partizan je bila polna šolarjev, njihovih staršev in ostalih krajanov, ki so uživali ob pristnem nastopu otrok, ki so prireditevtudi sami vodili. Prepevali in recitirali so otrokom razumljive Prešernove najlepše pesmi, Seveda ni šlo brez požrtvovalne mentorice Polonce Gole, za sceno, glasbo in svetlobne efekte pa sta poskrbela Suzana Brate in Igor Višček.
Spomin na največjega slovenskega pesnika, dr. Franceta Pre-
šernajetakospomočjošolarjevspetzablestel. Mirna »premore« kar precej kulturnikov, ki bi iahko več prispevali k počastitvi tega pomembnega slovenskega praznika.
GOLIEV JURČEK	ŽENE IZ SEVNICE, GORENJE VASI, ZAGORICE,
Za dekleta, mamice in babice	ŠKRJANČ IN BREZOVICE PRAZNOVALE
Sedmega marca zvečer so učenci OŠ Mirna pod vodstvom učiteljice gospe Dragice Hazdovec zaigrali Gilievega Jurčka.
Igrica govori o revni družini, očetu, mami sinčku Jurčku in starem psu. Jurček, prisrčen, radoživfantič, a ne ravno preveč pameten, dobljeno moko nasuje v košek, iz katerega jo nagajivi veter razpiha. Po raznih pripeti-jah v Jurčkov dom pridejo lačni godci, a ko vidijo, da družina nima hrane, se skupaj z Jurčkom odpravijo iskat Veter,, da Jurčku vrne moko. Veter mu moke ne more vrniti, v zameno pa mu da tri čarobna darila, med njimi je tudi petelinček, ki ob kikirikanju spusti cekinček. Družbo je zajela nevihta in noč, zato so se zatekli v krčmo, kjer je Jurček s svojimi čarobnimi darili pokazal, kako lahko dobi cekin, napolni mizo z dobrotami in celo pozdravi boleč zob krčmarja. Ponoči, ko družba zaspi, krčmar zamenja darila, a zjutraj, ko Jurčka najdejo njegovi starši, ugotovijo, da darila ne delujejo. Po mnogih zapletih in pripetijah se zgodba srečno konča za Jurčka in njegove starše. Vsa druščina se dobro naje in veselo odide domov.
Treba je povedati, da so mladi igralci vloge odlično interpretirali. Pohvaliti je treba igralsko zasedbo, posebej pa je treba reči HVALA gospe Hazdovčevi. Več kot mesec dni vaj je rodilo lep sad. Prikupna igrica je bila podarjena dekletom, mamicam in babicam za njihova dva praznika v mesecu marcu.
Jurčka so ali pa ga bodo igrali še najmanj petkrat in pravjetako. Preveč bi bilo truda za eno samo predstavo, pa čepravza žene in mame. Naj se otroci izkažejo, da znajo pod dobrim vodstvom narediti marsikaj. Lep je bil ta večer in vesele smo ga bile vse, ki smo sega udeležile.
V imenu gledalcev vse pohvale nastopajočim in gospe učiteljici, obenem pa tudi namig:«Pripravite nam še kajtakega!«
Pavlina Hrovat
Osmi marec. Nič kaj z odobravanjem ne gledajo naši politiki in ta naš sistem na praznik Dneva žena. Pa vendar smo najprej dekleta, potem žene in nato mame, čez veliko let še babice.
Ženske iz naštetih vasi si znajo same pripraviti praznik, ki slavi ta dan. Prav imajo! Stopile so skupaj, uredile sobo gasilnega doma na Ševnici, spekle kruh in sladice, poskrbele za priboljšek k kruhu in pripravile lep program ter prisrčno darilo, lep prtiček. V programu je sodelovalo 27 otrok z recitacijami, petjem, plesom, humorjem in igranjem na harmonike. Lepo in veselo. Ti mali in malo večji nadebudneži so nastopili pogumno. Po nastopu malčkov so postregli z dobro malico, tudi za gašenje žeje je bilo poskrbljeno. Potem so se izkazale še mamice z dvema točkama in dodobra nasmejale prisotne, med katerimi sta bila tudi župan Alojz Kastelic in podpredsednik sveta KS Edo Novak, Oba sta prisotne toplo pozdravila, poudarila pomen žena in smisel takih druženj. Izrekla sta čestitke za oba praznika.
Ko sem hotela zvedeti, katera je zaslužna najbolj, so vse hitele naštevati, toda vsaka je povedala za drugo. Sonja, Suzana, Kržanova,
Tomšičeva, Bariča....Ojoj, vse, prav vse so ne-
kaj delale, vendar vse pa povedale, da ima zatako praznovanje veliko zaslug Bariča Kraljevski, predsednica sveta KS Mirna, terSonja in Suzana. Bariče na sami prireditvi ni biio, ker je s KUD-om Klas igrala za trebanjske žene v igri Dve nevesti. Prijetne besede za uho, ko se pohvale posameznicam in zahvale izrekajo brez zavisti in brez sebičnosti. Župan pa je prirediteljicam za drugo leto namenil 500 evrov pomoči. Staro pravilo še drži:« V slogi je moč!«
Pavlina Hrovat
BABICA PRIPOVEDUJE
V »VEZEH« smo sklenile, da bomo delovale široko in sodelovale z vsemi, ki si bodo želeli. Program dela smo poslale na veliko naslovov in začelo se je pripovedovanje in branje pravljic. Po vzoru slovenske pravljičarke Anje Štefan smo zaplavale v svet pravljic. Rozalija Pepelnakjih je pisala, jaz pripovedovala. Otroci radi poslušajo pravljice različnih vsebin, motivov in dogodkov. So najbolj odkritosrčni in pošteni kritiki. Takoj začutiš, kdaj in kakšna vsebina jim leži. Posegali smo po različnih avtorjih in otroški odziv je bil vsakokrat drugačen.
Po končanem pripovedovanju večina otrok zna obnoviti vsebino, vedo, kateri liki so v pripovedi nastopali, znajo celo oceniti, kaj je bilo v pripovedi lepo in prav in kaj ni bilo dobro. Včasih so vsebine tudi narisali, seveda so bile njihove slike letom primerne. Knjižnica Pavla Golie nas je lepo sprejela, otroci tudi, tako se nam je ponudila možnost tkanja vezi med najstarejšo in najmlajšo generacijo. To je dolg most, čezenj pa zmoremo, če smo vsi za to pot, z roko v roki.
Tako najdemo možnost, da se spoznavamo, se drug drugemu približamo in si resnično postanemo iskreni prijatelji.
Animatorka »VEZI« Pavlina Hrovat
ZANIMIVOSTI
POGOVOR Z AKADEMSKO SLIKARKO, ILUSTRATORKO KRISTINO KRHIN
Ko obiskuješ knjižnice, zagledaš na polici tudi na novo ilustrirano igrico Pavla Goliez naslovom Jurček. Ilustrirala joje naša sokrajanka Kristina Krhin, akademska slikarka-ilustratorka. Kosem poslušala pogovore otrok o ilustracijah slih v Jurčku, se mi je porodila želja, da se s Kristino o njenem delu- risanju- pogovorim.
In sem se.
Dogovorili sva se za srečanje in po toplem stisku rok sva začeli najin pogovor.
»Kakšna je študijska pot do naziva akademske slikarke, katero smer si izbrala?«
«Že majhna sem čutila, da bom nekoč likovnica. Po končani vzgojiteljski šoli sem se vpisala na likovno akademijo, kjer prvo leto nisem bila sprejeta, zato sem se začasno zaposlila v vrtcu in se ponovno vpisala na akademijo naslednje leto in bila tudi sprejeta. Študij traja štiri leta, eno leto si absolvent. Pravi študij se začne po akademiji v likovnem ateljeju. Začela sem z voščilnicami, ki so bile zelo odmevne.«
»Kakšen je tvoj sedanji poklicni naslov?«
«Sem akademska slikarka, poklic ilustratorka. Moje prvo objavljeno ilustrirano delo je bilo v reviji Zmajček, naslednje pa že v Cicibanu. Imela sem srečo, da so moje likovne izdelke pri Zmajčku in Cicibanu
sprejeli z navdušenjem in me sprejeli,«
»Torej se ukvarjaš z ilustratorstvom?«
«Mojo prvo slikanico, avtorica besedila je bila Simona Koščak (tudi z Mirne), so založili pri založbi Karantanija. Moram priznati, da je bil za to, da sem to delo dobila, zaslužen tudi prof. Jožko Zupan iz Šentruperta. V zadnjih dveh letih pa sem veliko delala za tujino (Anglijo in Ameriko), štiri knjige in voščilnice.»
»Kaj je tisto, karti navdahne podobo slike, ilustracije, kaj najraje upodabljaš?«
»Besedila me vzpodbudijo različno. Rada imam, da so v pripovedi čustva, prijaznost, lahko jetudi žalost. Besediloti ustvari podobo lika in risbica se preliva na papr. Rada rišem stvari iz narave, vesela sem del, kjer lahko svojim mislim dodam polet in malo sanjarjenja.«
»Naletiš tudi na neprijetne stvari?«
«Ni prijetno risati ilustracij za delo, kjer so stvari ali osebe opisane do potankosti. Rada rišem stvari, ki mi dajo prosto širino izbire in nenazadnje tudi motivacijo. Želim, da bi vsaka ilustracija v bralcu vzpodbudila zanimanje, željo po lepoti, po izpolnitvi. Ilustracija je dostopna širši publiki, otroci se preko slikanice izobražujejo, gradijo svoj notranji svet in morda najdejo smisel in veselje za risanje. Jasnoje, da ima ilustracija zgodbo, pri slikarstvu pa je zgodba skrita.»
»In kje, Kristina, se vidiš v svojem nadaljnjem delu, v željah?«
«Rada delam to, kar počnem, ilustriram. Res pa je, daje razlika vtem, ali rišeš na papir ali platno. Pri svojem delu uporabljam akrilne barve in to vse. Moja osebna barva pa je turkizna, barva vode in neba, a tudi večerno obarvano nebo me prevzame.»
Tina profesionalno slika in riše že osem let. Od leta 2002 ima status samostojne delavke na področju kulture, Ilustrirala je že 10 zgodb in narisala nešteto voščilnic. Med pogovorom sem se večkrat zazrla v njen obraz, ki je sijal v neki lepoti in sreči, njene besede pa so odzvanjale nekako skrivnostno. Povem ji, da se mi zdi spremenjena, še lepši nasmeh seji razlije preko obraza in tiho pove: »Pričakujem.« roka ji rahlo zdrsne na trebušček.
Zahvalim se za pogovor in ji v imenu celotnega uredniškega odbora zaželim srečo pri rojstvu otročička in še mnogo prisrčnih ilustracij.
Hvala in srečno Kristina.
Pogovarjala in zapisala Pavlina Hrovat
Prijetno in koristno
Članice Univerze za tretje življenjsko obdobje Trebnje in mirnske upokojenke smosi tako kotže večkrat do sedaj, tudito zimo zaželele strokovnega usposabljanja vkuharskih veščinah. Vlepoopremljeni sodobni kuhinji Osnovne šole Mirna smo organiziraletridnevnitečaj pod vodstvom kuharske mojstrice Majde Ambrožič. Zadovoljne udeleženke tečaja smo ob koncu »šolanja« izdelke tudi z veseljem preizkusile. Ravnateljici OŠ Anici Marinčič se ob tej priliki za uporabo šolske kuhinje lepo zahvaljujemo.
Pridne roke naših upokojenk so dolge zimske dneve zapolnile z ročnimi deli in ustvarile prave mojstrovine, ki sojih v mesecu marcu razstavile v prostorih Knjižnice na Mirni.
Marjana Povšič
Dve gledališki...
Štirje letni časi je zgodba o pici... No, ja. Je zgodba o zapletih in dogodivščinah, je preplet situacijske in besedne komike slovenskega dramatika Vinka Moderndorferja. Na oder so jo-tako kot številna društva pred njimi-postavili tudi gledališčniki zOtočca. Po novem se imenujejo Teater Otočec, na Mirni pa so na povabilotukajšnjega kulturnega društva Klas gostovali januarja in nasmejali več kot sto obiskovalcevvdomu Partizan. Pred kratkim so se s predstavo Stevardese padajo z neba že predstavili v sosednjih krajih, na Mirni pa jih bomo videli jeseni.
Domači KUD KLAS Mirna s komedijo Dve nevesti potuje po Dolenjski, nasmejal ježe številne obiskovalce. Skupaj smojih našteli že več kottisoč, deseto ponovitev pa smo imeli vzavodu Dob. Karse letošnjega leta tiče, bomo verjetno šeobiskali kakšen kraj in poskušali z našim Mihatom in An-drejko, Melharjevimi, Napaljonom in ostalimi nasmejati še koga. Jeseni pa začnemo pripravljati novo predstavo. Zagotavljamo, da bo nekaj posebnega,.. Drugo leto namreč naše društvo praznuje desetletnico delovanja. In okroglo obletnico je treba vsaj malo obeležiti...
P. K.
IZ NAŠIH DRUŠTEV
KAJ DELAMO V DU MIRNA
Leto 2008 smo začeli kot vsako letozobčnim zborom društva, ki je bil 27,01,2008, ob 8. uri v prostorih gostilne "Pri Francki" na Mirni.
Na občnem zboru smo pregledali, kako smo izpolnili zadane naloge v letu 2007 in sprejeli program dela za leto 2008.
Minulo leto 2007 je bilo za društvo uspešno na vseh področjih delovanja, Trudili smo se, da bi se za vsakogar našla kakšna dejavnost, v kateri bi se udeleževal in kar je še pomembneje, še družil.
Komisija za izletniško-družabne dejavnosti je imela v letu 2007 8 pohodov, letovanje v Kali na Visu, izlet v Velenje (ogled rudnika in gradu), smučanje društva, "Martinovanje" in "Silvestrovanje".
Kulturno-izobraževalna dejavnost je v našem društvu zelo razvita. To dejavnost lahko delimo na:
-	pevski zbor, ki je imel v letu 2007 kar 20 nastopov
-	dramsko skupino, ki nastopa največkrat skupaj s pevskih zborom - 15 nastopov
-	literarni krožek VEZI, ki jetudi zelo aktiven in že prepoznaven v kraju in regiji
Tudi šport in rekreacija sta v našem društvu dobro razvita. Na področnih igrah dolenjskih društev smo med 23 društvi zasedli 5. mesto. Udeleževali pa smo se tudi tradicionalnih tekmovanj ob prazniku KS Škocjan, Šentjernej, Žužemberk in Mirna.
Socialno-zdravstvenadejavnostje opravila že utečena opravila, kot so:
-	merjenje krvnega tlaka vsako sredo v prostorih DU
-	obiskovanje naših članic in članov ob praznovanju 80. ali 90. rojstnega dne
-	organizacija dveh izletov za starejše od 80 let
-	obiskovanje naših članov, ki so nastanjeni vDSO Trebnje
-	obiskovanje šibkih, bolnih članov in invalidov
-	v prednovoletnem času pa organizacija silvestrovanja za vse, ki so dopolnili 80 let.
Ročna dela, kuharski tečaj in predavanja o zdravilnih zeliščih so potekala v zimskem času.
Zgodovinski krožek, ki je organiziran skupaj z UTŽO, pa poteka od oktobra do aprila. Krožek je organiziral tudi zelo odmeven dvodnevni izlet na Madžarsko - Budimpešto, ki se ga je udeležilo 48 naših članov.
Iz vsega napisanega je razbrati, da se pri nas v društvu ves čas nekaj dogaja.
In kako bo v letu 2008, v katerega smo že kar dobro zakorakali. Nadaljevali bomo z aktivnostmi na posameznih področjih z željo, da se vanje vključi čim več naših članic in članov.
Kje naj bi bili še bolj aktivni:
-	na področju mobilizacije članstva za bolj množično udejstvovanje na vseh področjih. Ugotavljamo namreč, da se na vseh področjih pojavljajo isti ljudje. To ne bi bilo nič narobe, če bi se število le-teh iz leta v leto večalo.
-	Na področju izobraževanja pričakujemo večjo vključitev naših članic in članov na UTŽO, ki jo obiskuje vsako leto več naših članov in članic. Glede na zelo različne teme in zelo kvalitetna predavanja bi bilo smiselno in koristno, da se to število povečuje, Prepričan sem namreč, da bi vsak našel nekaj zase,
-	Širitev našega članstva. V naši sredini je še veliko upokojenk in upokojencev, ki niso člani društva. Prav je, da nikogar ne silimo v naše vrste, prav pa je, da jih seznanimo z našim programom in le-ta naj jih prepriča, ali je biti vredno član društva ali ne.
-	Skrb za bolne in ostarele. Vzpostavljati moramo še naprej tako mrežo, da bomo imeli pregled, kje in kdo je potreben naše pomoči. Tu mislim pomoč, ki jo lahko nudi društvo. Velikokrat namreč že zadostuje obisk, kratek pomenek, obujanje spominov, kar je včasih vredno več od materialne pomoči.
-	Še naprej se bomo trudili, da bomo prepoznavni v kraju samem, občini in regiji.
Iz vsega navedenega je razbrati, da si je društvo zadalo veliko nalog za leto 2008. Verjamem in prepričan sem, da bomo v naslednjem članku lahko že pisali, da se plani uresničijo,
Predsednik DU Mirna Tomaž Povšič
SPOMIN NA STARE CASE
V spominu nosim slike o minulih časih in lepe pesmi dedkov naših, še vem, kako omamno kruh diši, ko mati ga jemala je iz peči.
Spomladi stara jablana za hišo bila je vsa razkošna v cvetu poleg čebelnjak in roj čebel, kakor pesem nežna je šumel.
I
V svitu jutra kosci in grabljice, v poletju zrelo klasje in žanjice, konji, ki vlekli so voz naložen, kmet zgaran, a klen in pošten.


i
f
I
<1
Utrujena od dela mati, pobožno zvečer je pokleknila, med prsti si popletla rožni venec, za vse, za preživeti dan se zahvalila.
Za »VEZI« Rozalija Pepelnak
GOSTOVANJE DU MIRNA V ŠIBENIKU IN NEKAJ O NAČRTIH ZA LETOS
DU MIRNAorganizira prireditvevraznih krajih po Sloveniji pod skupnim imenom POZDRAVZ MIRNE- ...(določenemu kraju). VSIoveniji smo tako obiskali že kar nekaj krajev - Šentjernej, Novo mesto, Metlika, Razbor pod Lisco, Prevor-je na Kozjanskem in še nekaj drugih,
Odločili smo se, da gremo še kam izven meja naše ožje domovine. V zadnjem času smo imeli 2 taki gostovanji: oktobra 2007 smo nastopili v mednarodni gimnaziji BO-GENHOFEN v bližini Salzburga. Nastop smo združili z ogledom največjega gradu v Evropi BURGHAUSEN in mesta SALZBURG. Ker nam je tudi vreme služilo, je bilo zelo lepo.
V začetku februarja pa smo obiskali ŠIBENIK, kjerje zelo aktivno Slovensko kulturno društvo Dr, France Prešeren, ki ga vodi Šentjernejčanka Mira Golc, por, Kneževič. Z njihovim pevskim zborom »PREŠERNOVKE« smo imeli pred številnim občinstvom nastop ravno na slovenski kulturni praznik 8, februarja, Poleg PZ DU Mirna in igralske skupine DU so se na tem gostovanju pridru-žiletudifolkloristke UTŽO Trebnje, ki smo jih krstili kar za mažoretke. Poleg nastopajočih je šlo na obisk tudi nekaj ostalih članov DU in smo komaj dobili dovolj velik avtobus! Na tej poti smo si ogledali ZADAR, ŠIBENIK in narodni park SLAPOVI REKE KRKE. Tudi tokrat nam je bilo vreme naklonjeno, samo burja je bila malo močnejša, kotsmoje mi vajeni, Naši vtisi po2-dnevnem potovanju so bili izredno pozitivni, Z obiski krajev, kjer so dejavna kulturna društva Slovencev, bomo nadaljevali, in se dogovarjamo v dogovorih z raznimi društvi na Hrvaškem in na Madžarskem.
Društvo iz Šibenika bo prišlo na Mirno pred Taborom v Šentvidu v petek, 20. junija. Skupaj z njimi in še nekaterimi povabljenimi zbori in MLADIMI HARMONIKARJI iz Podbočja planiramo tisto popoldne organizirati na gradu MIRNA našo 12. prireditev ZA MIRNO Z LJUBEZNIJO. Še pred to prireditvijo pa bo v petek, 25. aprila, v dvorani Partizan 11. prireditev iz tega cikla, ki smoji dali naslov BABICE in VNUČKI, DEDKI in VNUČKE. Zakaj tak naslov, boste videli, ko boste prireditev obiskali. Že sedaj vljudno vabljeni!
Poleg teh dveh prireditev doma bomo ponesli pozdrave še v nekaj izbranih slovenskih krajev; predvidoma v Predmejo na Primorskem, Ivanjkovcev Prekmurju in Mojstrano na Gorenjskem, Poleg teh prireditev, ki jih sami organiziramo, pa se bomo udeležili še kar nekaj revij in proslav ob raznih priložnostih.
T.K.

VEZI USTVARJAJO
Literatke »VEZI« smo v zadnjem obdobju kar pridno delale. Pripravile smo dva literarna večera v januarju in februarju. Prvi večer seje nanašal na povezovanje literatov Dolenjske in Bele Krajine. Sodelovalo je dvajset piscev proze ali pesmi, s svojim delom pa sta prvi večer počastili tudi starosta pisanja gospa Anica Zidar in članica Kulturnega društva Prevorje. Spremljevalni programje bil pester, v njem so sodelovali pevci DU Mirna in učenci glasbene šole v Trebnjem. Po končanem programu je bilo prijateljsko druženje in pogostitev, ki sojo darovali posamezni dobrotniki.
Februarski večerje bil pogovorni, na njem so sodelovali trije ugledni gostje: gospa Maja Kos, kulturna menedžerka, gospa Dušica Kunaver, zbirateljica starih narečnih pesmi in dramski igralec gospod Jože Logar. Večer je izzvenel v pesmi, pripovedi gospe Maje in Dušice, recitacijah igralca Jožeta Logarja, učenke OŠ Mirna NejkeCvelbar-Gučekin harmonikarja Grega Drčarja. Oba večera sta se odvijala pod naslovom »Sopotja Vezi, za lepšo življenjsko jesen«. Večerje utonil v prijateljskem kramljanju o željah in načrtih »VEZI« za naprej in ob prigrizku dobrih donatorjev, katerim se literatke toplo zahvaljujemo.
Animatorka Pavlina Hrovat
DELO V DRUŠTVU ZB MIRNA
r~ n
Prvi meseci leta so namenjeni raznim občnim zborom in skupščinam, oceni opravljenih nalog in razpravi planov za tekoče leto. Tudi občni zbor ZB Mirnaje podal prikaz opravljenih del in delavnosti članov. Obiskali so več proslav, srečanj, pohodov, aktivni so bili v skrbi za grobove padlih, kar govori o zavesti članov in ohranjanju spomina na partizanski boj med drugo svetovno vojno.
ŠteviločlanovvdruštvuZB narašča, kar kaže, da je v ljudeh prisoten spomin na krute čase ^ boja za svobodo. KO ZB šteje sedaj 134 članov,
od tega je še pravih borcev in aktivistov 20, letos je bilo včlanjenih 15 novih članov, kar potrjuje, da odbor pod vodstvom predsednika Ivana Zupanca deluje uspešno. Sprejetje bil plan nalog za tekoče leto, ob katerem se je vnela razprava tudi o sedanjosti, o našem odnosu do preteklosti, o tegobah in skrbeh današnjega delavca, študenta, upokojenca, o nameri nekaterih izničiti resnico o partizanskem boju. »Nato ne bomo nikoli pristali«,je bil sklep vseh prisotnih,
Gost občnega zbora ZB Mirna je bil tudi mag. dr. Franc Žnidaršič, poslanec državnega zbora, izseljenec in vnet zagovornik pravic izseljencev, ljudi, ki so bolni, šolajočih, upokojencev,..,
Njegova misel: «Brez preteklosti nimamo sedanjosti, ki pelje v skupno prihodnost.«
Po razpravah je predsednik Ivan Zupanc izrekel zahvalo KS Mirna. Zahvalil se je tudi Ivani Kovačič, Vanji Golobu, Dragici Brzin in Pavlini Hrovat za dela pri urejanju spominskih obeležij in grobov, Najlepša zaključna točka je bila sprejem 15 novih članov in zaobljuba: «Nikoli pozabiti žrtev za svobodo.«
Za ZB Mirna Pavlina Hrovat
O AKTIVNOSTIH DRUŠTVA PARTIZAN MIRNA
Z novim letom je tudi Društvo za šport, kulturo inturižem PARTIZAN MIRNAzačelo uresničevati svoje cilje in načrte. Tako v prostorih telovadnice OŠ Mirna dvakrattedensko poteka rekreacija košarke, ob nedeljah pa plešemo v kulturnem domu Partizan Mirna ob budnem spremljanju učiteljev plesa iz Plesnega centra Dolenjske, S tovrstnimi aktivnostmi bomo nadaljevali tudi naprej, če boste za to pokazali interes. Z veseljem naznanjam tudi novico, da smo z nesebično pomočjo in velikim vloženim trudom našega krajana Franca Jevnikarja, ki je predsednik gradbenega odbora za obnovo koče, uspeli pripeljati obnovo koče na Debencu do konca. S 1. majem 2008 bo organiziran pohod na Debenc, kjer bo tudi vsakoletna proslava ZSSS. Objavljen je bil tudi razpis za najemnika koče. Želja društva je, da to prevzame nekdo, ki ne bo izvajal samo gostinske in prenočitvene dejavnosti, ampak bo s svojo raznoliko ponudbo oživil dogajanje športno rekreacijskega objekta "Koča Debenec". Menim, da bo vse to imelo velik pomen za občino Trebnje, KS Mirna in njene prebivalce, ki bodo tako imeli bogato ponudbo za športno udejstvovanje.
Zoran Remic
Mirna, naj spomini govorijo ...
Društvo Dobrnič-pododbor Mirna je osmega marca vgostišču Kolenc priredilo proslavo ob dnevu žena.
Člani društva Dobrnič in KO ZB vsako leto priredimo praznovanje dneva žena z namenom ohranjanja spominov na zgodovinska gibanja žensk in bojevza osnovne človekove pravice, kot so osebna svoboda, enakopravnost med spoloma, volilna pravica, pravica do dela in odločanje na vseh družbeno- političnih nivojih, Ne smemo in ne moremo pozabiti hrabrega dela, ki so ga opravile slovenske žene, ko so sredi vojne - oktobra 1943. leta v Dobrniču organizirale prvi kongres Slovenske protifašistične ženske zveze.Tu so odločno postavile zahteve po vseh pravicah in svoboščinah, ki se nam danes zdijo popolnoma samoumevne.
Žal položaj žensk v svetu kot tudi pri nas še danes ni natakem nivoju, kot ga zasluži žena, mati, delavka, kmetica...Društvo Dobrnič se pridružuje vsem naprednim gibanjem, ki bi vtem - sodobnem času omogočali ženam vsega sveta vsaj pravico do pravičnega življenja.
Vsem nastopajočim na proslavi se iskreno zahvaljujemo in obljubljamo, da si bomo prizadevali tudi za vašo boljšo in svetlejšo prihodnost!
Ivana Kovačič
^OV°SKO DROšr^
ji po
^fXRlSi^
Pozdravljeni vsi ljubitelji psov!
Najprej vam z veseljem sporočamo, da smo pred kratkim upihnili prvo svečko na torti. Pred kratkim je namreč minilo eno leto, odkar nas je nekaj ljubiteljev ustanovilo Kinološko društvo Mirna. V tem kratkem času ste se nam pridružili mnogi enakomisleči, česar smo zelo veseli. Še posebej v društvu pozdravljamo vse domačine, hkrati pa smo ponosni, da se nam pridružujejo tudi člani iz širše okolice (izven dosega Krajana). Ob takšni podpori smo ustvarili močne temelje, z vedno novimi člani pa se KDM ne boji nadaljnjih uspehov.
V ponedeljek, 24.03,2008, smo pripravili že prvo letošnje družabno srečanje, Tradicionalni velikonočni pohod je na žalost zaradi slabega vremena odpadel. Smo pa v prav tako prijetnem vzdušju speljali malo delovno akcijo, v kateri smo poskrbeli za redna vzdrževalna dela na orodjih, ki nam služijo za šolanje psov.
Že sedaj vas vabimo na naša predavanja, izobraževanja, pohode, piknike, kampiranja in prireditve, kijih bomo pripravili v letošnjem letu. O dogajanju boste sproti obveščeni v medijih ter na naši spletni strani: www, kd-mirna.net, kjer so predstavljeni tudi naši donatorji, Slednjim se zahvaljujemo za podporo v prvem letu delovanja, saj se dobro zavedamo, da bi brez vaših sredstev veliko načrtov ostalo neuresničenih.
Naš kontakt: 031 -270557 (Meta), info@kd-mir-na.net, kinoloskodrustvomirna@gmail.com
Pomladni pozdravz našim sloganom: »Moj pes ni nikjer v napoto!«
100. REDNI LETNI OBČNI ZBOR PGD MIRNA
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Mirna smo se 15. marca 2008 zbrali na občnem zboru, kije bil že stoti po vrsti, Društvo je bilo ustanovljeno davnega leta 1908 na pobudo takratnih Mirnčanov Ivana Bulca, Pavla Ponikvarja, Jožeta Bulca in Janeza Vidgaja, ki so prva leta tudi vodili društvo. Med soustanovitelji pa so zapisani še Kramar, dva Kolenca, brata BoaMarin, Rugelj, Strah in Gracar. Istega leta je bila nabavljena ročna brizgalna, oprema za 32 članov in na mestu, kjer stoji gasilski dom še danes, zgrajena tudi prva stavba za hrambo gasilskega orodja in opreme. Operativno je bilo društvo vseskozi zelo aktivno, saj ježe v času do druge svetovne vojne sodelovalo pri gašenju več kot sto požarov v mirnski dolini.
Najtemnejše obdobje za mirnsko gasilstvo pa je vsekakor obdobje druge svetovne vojne. Domje bil precej uničen, odpeljana oprema ter uničena vsa dokumentacija društva. Ostalo je samo tisto, kar so člani uspeli poskriti. V povojnem obdobju je najprej potekala reorganizacija društva ter obnova opreme. Dograjevali so gasilski dom in posodabljali opremo.
V	današnjem času se dejavnost društva poleg gašenja požarov odvija tudi pri reševanju ob poplavah, neurjih, črpanju vode iz poplavljenih objektov, iskanja pogrešanih oseb, prevozov pitne vode, izobraževanju članstva, opravljanju redarske službe ter preventivne dejavnosti. Pomagali smo gasiti tudi več katastrofalnih požarov na Krasu in odpravljali posledice neurja vželeznikih.
V	letošnjem letu pa smo si zadali kartežko nalogo, toje nabava novega sodobnega gasilskega vozila, ki ga za zagotavljanje požarne varnosti v naši krajevni skupnosti zelo potrebujemo.
Ker pa jeza naše društvo to kar velik zalogaj, nam bo dobrodošla pomoč vsakogar, ki nam kakorkoli lahko pomaga izpolniti zastavljene cilje.
Anton Starič
Lovski blagor
Mirnski lovec Božo Sladič je sredi decembra 2007 doživel pravi lovski blagor. V revirju Je-lovka je uplenil jelena, ki je sicer dokaj redek gost naših lovišč. Jelenjad seje vta del Dolenjske naselila pred dobrim desetletjem, tako da jo danes že lahko štejemo kot stalno vrsto divjadi na tem območju, njihova številčnost pa vztrajno raste.
Po zakonu so lovske družine dolžne skrbeti za varstvo, gojitev in lov divjadi v naših loviščih.
D.Z.
Procesija na Grozdetovo Kalvarijo
Na letošnji prvi novoletni dan, ki je tudi dan miru, nas je župnija Mirna kot že nekaj let do sedaj povabila na popoldansko spominsko procesijo za božjega služabnika Lozeta Grozdeta.

OS Mirna in tovarna Dana z roko v roki za čistejšo vodo
Voda je naravna dobrina, kije pogoj za življenje na Zemlji. Brez nje ni življenja. Voda ne nastaja vedno nova, ampak vnaravi nenehno kroži. Z izhlapevanjem prehaja vozračje in ses padavinami vrača na površje Zemlje. Vsestranska koristnost, uporabnost in življenjska pomembnost vode se kaže v vseh dejavnostih človekovega življenja. Zato je potrebno ljudi osveščati in jih opozarjati, da so za ta svet odgovorni tudi oni. In tudi osnovnošolci nismo izjeme.
V	mesecu marcu sta ob svetovnem dnevu voda tovarna Dana in OŠ Mirna razpisali natečaj na temo »VODA«. Učenci OŠ Mirna smo se natečaja udeležili z likovnimi in literarnimi izdelki.
Le-teje ocenjevala petčlanska komisija, ki sojo sestavljali predstavniki Dane (Mitja Majzelj, Breda Krhin, Mojca Novak), OŠ Mirna (Magda Opara) in Krajevne skupnosti (Bariča Kraljevski).
V	soboto, 29. marca 2008, smo najprej v okviru tehniškega dne na temo VODA učenci po oddelčnih skupnostih dve šolski uri brskali po literaturi in spletu, likovno ustvarjali, izdelovali mlinčke,... in se veliko pogovarjali o vodi.
Zaključna prireditev, na kateri so razglasili rezultate natečaja in podelili nagrade, pa je potekala vtovarni Dana, kamor so nas prijazno povabili na dan odprtih vrat.
Podelitevje spretno vodila naša učenka Elvira Žagar, kratko in jedrnato pa sta nas nagovorila direktor Dane, Marko Hren, in predsednica Krajevne skupnosti Mirna, Bariča Kraljevski, ter podelila privlačne nagrade učencem, ki so se pri svojih izdelkih v okviru natečaja najbolje odrezali. Gospa Bariča Kraljevski je poudarila, daje bilo med toliko dobrimi izdelki resnično težko izbrati najboljše, kljub temu pa je bilo delo komisije prijetno. Nagrajeni izdelki so bili razstavljeni v prireditvenem šotoru.
Najboljše je tovarna Dana nagradila s kartami za poletz balonom in košaramiter vrečkami z izdelki tovarne Dana.
Zaradi kopice dobrih izdelkov seje komisija odločila podeliti dodatne nagrade. Za izdelavo plakatov so prvo nagrado osvojili M. Markelc.RŽagar.l.Pekolj in T. Tratar, 2. nagrado so dobili S. Drčar, J. Bon Brzin, P. Lah in T. Breč, 3, nagrado pa J. Jerovšek, T. Borštnar, K. Klarič in M. Lekše. Največ ustvarjalnosti so pokazali učenci 1. razreda, največ izvirnosti pa učenci 8, razreda. Nagrajeni sta bili tudi likovni ustvarjalki iz OŠPP, Sabina Koprivc in Tjaša Režek.
Po podelitvi je sledil še ogled tovarne, ki so ga kljub velikemu številu obiskovalcev odlično izpeljali. Razdelili so nas v manjše skupine, nadeli smo si zaščitne kape in plašče, vodje pa so nas na naši starosti primeren in zanimiv način popeljali skozi del proizvodnih obratov, kjer nas je osupnila moderna tehnologija. Večina jetudi prvič videla, od kod pravzaprav prihaja slovita Danina voda,
Dan je bil sončen in skoraj vroč, zato smo si z veseljem gasili žejo s sokovi in vodo naših gostoljubnih gostiteljev. Vsakomur pa je bila na voljo tudi plastenka nove Daninevodezokusom granatnega jabolka, ki bo glede na odzive postala prodajni hit.
Večina učencev se je strinjala, daje bil obisk tovarne Dana prijeten, poučen in zelo zanimiv.
Renata Bevec, Kristina Gregorčič, Maruša Stare
KS MIRNA IN INTERNET
Na začetku sporočam vsem bralcem, da ima KS Mirna aktivno spletno stran na internetnem naslovu http://www.ks-mirna. si. Namen te strani je seznanjati prebivalce KS Mirna o aktualnostih, ki se dotikajo problematike kraja, predstavljajo našo KS tudi drugim. Lahko si boste prebrali zapisnike sej sveta KS, ogledali stare izvode Krajanov, seznanili se boste z datumi raznih prireditev, ipd.
Tudi naša želja je, da bi vsi imeli dostop do interneta, za karsi bomo močno prizadevali.
Prebivalci stanovanjskih blokov na Mirni že lahko uporabljajo hitro optično povezavo, v nekaterih krajih pa žal še ADSL povezava ni možna. Tudi o tem sem se že pogovarjal z delavcem Telekoma, ki mi je zatrdil, da se bodo potrudili po najboljših močeh, da tehnološko posodobijo vse predele naše krajevneskupnosti. Kerpajevseto povezano z investicijami in denarjem, bo potrebno še nekaj časa, da bo naša želja izpolnjena. Predlagam, da pokličete na brezplačno številko 080 8000 in preverite vaše možnosti dostopa do interneta.
Zoran Remic
BILO MU JE MAR
Velika noč. Čas, ko je bila ubita resnica. In ubita je vedno znova.
Vsa njegova osebnost, drža, značaj, vse je sevalo tisto, o čemer je govoril, učil. Kako se spoprijeti s strahovi, skrbmi, kakozaupati vase in lastni pameti. Dotikal seje bolečine, da bi razumeli, spregledali.
Če danes vzameš človeku ime, družino, kreditno kartico, če mu vzameš vse, je še človek? Še obstaja?
Narodnost, vera, usmerjenost, barva, spol. Zanj so bili vsi enaki. Ljudje. »Nihčenitakodoberznami, » so dejali. Potem je manj bolelo.
Tu med nami, dvainštirideset procentov na pragu revščine, vsak osmi v revščini, vsak četrti žrtev na delovnem mestu. Odpad različnih procesov se ponižuje, prosjači.
Zlato, kadilo, mira. Nič od tega mu ni bilotreba. Le mir. In kruh za vse. Svila, saten, brokat, žamet, Kako priročno za zavijanje grehov, napak,
Diamanti, rubini, angel na modri podlagi. Je to mir? Je to pošteno? Pravično? Priložnost za vse? Za koga?
Kapitalizem brez obraza. Dirka, tekma, pritisk. Brezčuten, prezirljiv. Nezdravo stanje duha, Je to tista zdrava, močna, trdna prihodnost naroda? Izkoriščanje, ponižanje. Je to prav? Jeto plemenito? Tako se ne dela!
Kam se je izgubila etika, človečnost, morala, odgovornost? Je sploh kdaj bila? Soustvarjanje, sodelovanje, je sploh kdaj bilo?
Ne, ni ga ubila pest drobiža. Mnogim je ustrezalo, da ni živel dolgo. Ker je preveč vznemirjal ubogljive ovčice, ki se jih da nahraniti z meglo, pa ti sledijo v klavnico. Jih učil zaupati sebi, razmišljati s svojo glavo,
Velika noč. Bila je ubita resnica. Potem prikrita z osladno hinavščino. Resnica, ubita vedno znova.
Za »VEZI» Danijela Mikuž
Zahvala!
Ob smrti žene, mame in babice
Marice Kafo! z Gomile se zahvaljujemo sovaščanom za podarjene sveče, cvetje in za izrečena sožalja.
Mož Slavko, otroci in vnuki
Gospodu Borisu Režku, vodji prodaje pri podjetju Goreč d.o.o. iz Trebnjega, se literatke »VEZI« zahvaljujemo za njegovo-njihovo donacijo. Želimo jim dobrih poslovnih odločitev in uspehov, da bi lahko še kdaj pomagali in obenem dobro poslovali.
3l
Literatke »VEZI«
iff
f NAŠI RAJNI J
Frančiško Kolenc Marija Urbančič Vinko Grošelj Jožefa Gorenc
OBNOVA KULTURNEGA DOMA PARTIZAN MIRNA
Na Mirni smo lahko dolgo časa opazovali, kako naš kulturni hram uničuje zob časa, večjih vlaganj in obnovitvenih del ni bilo. V zadnjem obdobju KS Mirna in pa bivši predsednik KS Dušan Skerbiš namenjata tej problematiki več pozornosti, kar je bilo več kot potrebno. Leta 2006 je Društvo za šport, kulturo in turizem Partizan Mirna preneslo lastništvo doma Partizan na KS Mirna. To je bilo storjeno z namenom, da se lahko kandidira za višja sredstva namenjena za obnovo, česar društvo prej ni moglo. Obnovitvena dela so se začela nekako pred dvema letoma, ko so bili v domu zamenjani radiatorji in del električne napeljave.
V letu 2007 so bila zamenjana še okna in vrata, v letu 2008 pa se je že izvedlo beljenje in urejanje notranjih prostorov. Trenutno se pripravljajo vsi potrebni načrti vzvezizdomom -t.i. legalizacija, ki bo omogočala kandidiranje na državnih razpisih in kulturnih skladih. Nujno bo
potrebna tudi menjava strehe, saj ob večjih nalivih sedanja streha prepušča vodo. Ko bo obnova končana, bo objekt namenjen kulturi v našem kraju, drugi notranji prostori pa bodo namenjeni
delovanju društev, ki jih je v naši krajevni skupnosti preko 20, kar kaže na veliko angažiranost in aktivnost prebivalcev naše krajevne skupnosti.
Zoran Remic
VANDALIZEM NA MIRNI
POHODNA POT
VANDALIZEM je nesmiselno pustošenje in uničevanje s strani določenih skupin ali posameznikov. Najpogostejše oblike sodobnega vandalizma v urbanem okolju je uničevanje spomenikov, klopi, spominskih plošč, uličnih svetilk, prevračanje smetnjakov, uničevanje prometnih znakov, objektov, igral itd.
Tako tudi na Mirni obstajajo tovrstni vandali, ki se ob večernih urah združijo, popivajo, nato pa pričnejo z uničevanjem in poškodovanjem tujih stvari. V omenjeno skupino spadajo predvsem mladoletniki stari od 14 do 17 let.
V zadnjem času beležimo porast tovrstnih dejanj predvsem v okolici Osnovne šole Mirna (poškodovan prometni znak, kljuka na vratih, omarica hidranta), poškodovanje žaluzij na Zdravstveni postaji Mirna, ograje pri Dežmanovih, igral pri vrtcu, spomenika na Rojah (poškodovanje reflektorjev, klopi),
Omenjeni vzbujajo strah tudi pri starejših občanih, saj se do njih vedejo napadalno, arogantno, nespodobno in jim s takim vedenjem kvarijo večerne sprehode.
Vse občane Mirna naprošamo, da takoj ob zaznavi tovrstnih dejanj oz. pojavu skupin mladoletnikov na določenem kraju obvestijo Policijsko postajo Trebnje na telefonsko številko 07 34 62 700 ali pa vodjo policijskega okoliša Janeza Šenico.
Vodja policijskega okoliša in policisti pa bomo v večernih urah poostrili kontrolo na mestih, kjer prihaja do tovrstnih dejanj ter se na vaše klice odzvali v čim krajšem možnem času.
S SKUPNIMI MOČMI POSKRBIMO DA V VAŠEM KRAJU PREPREČIMO TOVRSTNA DEJANJA, DA BO ŽIVUENJE LEPŠE!
SKUPAJ ZA VARNOST, VAŠA POLICIJA!
Ime Priimek: JanezŠENICA
Tel.št.: (07) 346 27 00 GSM: 031 661 500 e-mail:janez.senica@policija.si
Pohodna pot Speča lepotica se začne v centru Mirne pri Gostišču Pri Francki.
Vodi skozi Podlog, pod mirnskim gradom, po dolini Vejerja do Gorenje vasi. V Gorenji vasi mimo razgledišča Kremen krenemo proti Grdinovemu mlinu v dolini reke Mirne.
Pot mimo mlina nas vodi preko Selške gore in doline Homščice do Sela pri Mirni. Na Selu stoji nekaj še vedno dobro ohranjenih hiš in gospodarskih poslopij, zgrajenih vdrugi polovici 19. st. Nekatere hiše imajo zanimive vhodne portale klesane izkamna.lzdelaljihje mojsterStrahs Kalcavobdobjumed 1870in 1900. Pri obnovljenem studencu s koritom za napajanje živine in perilnikom si lahko odpočijemo in se odžejamo, Od tam hodimo mimo nekdanjega nasada v Pečicah do446 metrov visoke razgledne točke Žunovec. Odpre se nam pogled na mirnsko dolino, na vinske gorice, ki jo obdajajo in še dlje do Snežnika in Gorjancev. Na Žunovcu stoji cerkev sv. Petra, zgrajena pred letom 1600, Na zunanji steni je vidna slabo ohranjena slika sv. Krištofa.
Z Žunovca se spustimo preko zaselka Kalce do Sojenic in se od tam vzpnemo na razgledno točko Migolska gora na nadmorski višini 402 m. Preko Migolice se spustimo do novozgrajenega mirnskega gradu, Speče lepotice, prof., dr. Marka Marina.
Pohodna pot je manj zahtevna in poteka ob potokih, po gozdovih in vinorodnih območjih, Na poti si boste odgrinjali skrivnostno tančico z ostankov naše polpretekle zgodovine in spoznali dobroto in prijaznost naših ljudi.
Če želite potskrajšati, lahko na križišču pri Grdi novem mlinu zavijete levo in se za Pravnetovim hlevom namenite po kolovozni poti v hrib proti Migo-lici in do razgledne točke v Migolski gori. Od tam se vrnete mimo Rusa v Migolici na mirnski grad, in zaključite pohod z ogledom Speče lepotice,
Igor Zaplotnik
NEPREMIČNINE ~ POVPRAŠEVANJE
Za znanega investitorja na našem področju iščemo:
-	parcele za stanovanjsko izgradnjo
-	parcele za poslovne objekte
-	obstoječe stanovanjske, poslovne ali druge zgradbe za obnovo.
v________________________________________________y

BK TOM ekipa leta 2007
Prejšnji mesec (marec) so v trebanjskem kulturnem domu podelili nagrade za športne dosežke v preteklem letu. Nagrado športnik leta 2007 so prejeli smučarska skakalka Maja Vtič, rokometaš Sebastjan Skube in 1. ekipa Badmintonskega kluba TOM Mirna, Športno plaketo Trebnjega za zasluge na področju športa je prejel učitelj športne vzgoje Veljko Kolenc.
O mladi skakalki bomo več napisali v prihodnji številki, tokrat pa bomo malo več besed namenili našemu badmintoniskemu klubu - za dosežke v preteklem letu je Športni znak Trebnjega prejel tudi badmintonist Matevž Bajuk, ki tudi letos - posamezno in v dvojicah z Aljošo Turkom - dosega lepe uspehe,
BKTom Mirna je lani praznoval svoj 15. rojstni
dan, Sprva sosestem športom na Mirni ukvarjali rekreativno, po opravljenem vaditeljskem tečaju in kerje bil interestudi med otroci, pa so registrirali klub, ki nosi ime generalnega sponzorja. Uspeh kluba je posledica dobrega dela trenerjev, perspektivnih igralev, sodelovanja s starši in finančne pomoči občine, glavnega sponzorja TOM d. d. ter TEM d. d, in Avtocen-ter Vovkd.o.o,
Dela z mladimi so se v klubu lotili resno-treningi za najboljše mladince so vsaj petkrat tedensko po dve uri vdvorani, posebej pa so šetreningi za fizično pripravljenost. Kotje pojasnil Dušan Skerbiš ml. imajotudi otroci med 11 in 15lettreningpetkrattedensko, začetniki pa da se šele privajajo na lopar in žogico, tako da čisto pravih treningov nimajo. "V klubu
imamo eno najboljših trenerskih zasedb, čeprav ni nihče šolan trener na Fakulteti za šport. Smo pa vsi bili vrhunski tekmovalci in imamo opravljenetako vaditeljske intrenerske tečaje vSIoveniji kottudi vtujini,"je pojasnil Skerbiš. Poleg fizičnih predispozicij je za dobrega igralca tega zelo dinamičnega športa pomemben občutek za lopar, nekaj taktike in psihična stabilnost. Trenutno sta v klubu dva zelo dobra mladinca: Matevž Bajuk in Aljoša Turk, ki na mednarodnih mladinskih tekmovanjih evropske serije dosegate odlične uvrstitve, saj sta v samem vrhu evropskih mladinskih jakostnih lestvic vdvojicah in med posamezniki. Za njima prihajajo še drugi, ki v svojih kategorijah že sedaj krojijo državni vrh. In tudi o njihovih dosežkih redno poročamo v našem Badmintonskem kotičku...
P. Krnc
________________________BADMINTONSKI KOTIČEK_________________
Badmintonski klub TOM Mirna je osvojil kar 4 od 5 naslovov državnih prvakov
Na 51, državnem članskem prvenstvu za posameznike in dvojice v badmintonu, ki se je odvijalo v dvorani OŠ Mirna pod organizacijsko taktirko BK TOM Mirna, je bil osrednje ime prvenstva domačin Aleš Murn (BKTom Mirna), ki je osvojil naslovevvsehtreh kategorijah.
"Na to sem čakal skoraj deset let. Prvič naslov med posamezniki in prvič kar trije naslovi državnega prvaka skupaj. Resfantastičnodako kot sta bila fantastična moja partnerja v dvojicah in domača publika, ki meje ves čas bučno spodbujala," je zadovoljno dejal Murn.
V	moškem finalu je premagal klubskega kolega Matevža Bajuka, bronasto kolajno pa sta si razdelila Marko Kroflič (BK Bit) in Iztok Utroša (BK Mladost). V moških dvojicah je zmagal skupaj s klubskim kolegom Dušanom Skerbišem ml., v mešanih pa s Špelo Silvester (BK Blisk Mirna), Aljoša Turk in Matevž Bajuk (oba BK Tom Mirna) sta bila med dvojicami tretja, Aljoša pa je bil skupaj s Tino Kodrič še tretji v mešanih parih.
V	ženski konkurenci je bila najboljša Tina
Kodrič (BK Kungota), ki je v finalu ugnala Živo Repše (BK Medvode). Tretje mesto sta zasedli Nika Koncut (BK Mladost) in Nina Kotar (BK Bit). V ženskih dvojicah sta zmagali Nika Švaljek (BK Branik) in Taja Borštnar (BK Tom Mirna).
Če povzamemo rezultate članov BK Tom Mirna:
Moški posamezno:
1.	Aleš Murn
2.	Matevž Bajuk 5,-8, Dušan Skerbiš ml 9.-16. Aljoša Turk
Moške dvojice:
1.	Aleš Murn in Dušan Skerbiš mi,
3.	Aljoša Turk in Matevž Bajuk 5.-8. Grega Skerbiš in Tadej Jezernik
Mešani pari
1.	Aleš Murn in Špela Silvester 3. Aljoša Turk skupaj z Mariborčanko Tino Kodrič
Ženske dvojice:
1,	Taja Borštnar skupaj z Mariborčanko Niko Švaljek
Vsi nosilci medalj se zahvaljujejo glavnemu sponzorju, skupini TOM, za dolgoletno sponzorsko podporo, Cilji BKTom Mirna za naprej so ambiciozni, ob podpori Tom-a so tudi uresničljivi.
Športni pozdrav, BK TOM
Krajan je informator, še toliko bolj sedaj, ko izhaja le trikrat letno. Zato objavljamo prvenstveno prispevke o dogodkih, ki so se v naši KS odvijali včasu od ene dodruge številke. Prostora nam zmanjkujeza aktualno pročanje; krajše literarne prispevke objavimo le, če ni dovolj ostalega gradiva.
Uredništvo si pridržuje pravico, da ne objavi vseh prispelih člankov.
Sicer pa lepo povabljeni, da nam pišete o dogodkih, ki se bodo zgodili v prihodnjih mesecih. Prispevke za jesensko številko Krajana zbiramo do konca meseca avgusta na e-naslov ks.mirna@siol.net
KRAJAN - Glasilo KS Mirna
Izdajatelj: KS Mirna
Odgovorna urednica: Bariča Kraljevski
Glavna urednica: Petra Krnc
Člani uredniškega odbora: Dušan Zakrajšek, Niko Borštnar, Edo Novak in Zoran Remic
Prelom: Špes, NM, Tisk: Kopo d.o.o., Mirna, Naklada: 1200 izvodov
V Glasilo izhaja po potrebi__________________2
Okvirni program praznovanja krajevnega praznika
Praznovanje se bo odvijalo v času od 29.05. do 08.06.2008.
Začeli ga bodo učenci OŠ s kulturnim programom, ki bo 29.05.
03.06.	ob 19. uri v Knjižnici Pavla Golie Mirna monodrama Primož Trubar
06.06.	ob 19. uri svečana akademija na gradu - koncert ŽPZ Zimzelen
07.06.	ob 14. uri srečanje krajanov v Zapužah
08.06.	tekmovanje ribičev za pokal Speča lepotica pri mirnskem ribniku. Predvidevamo tudi športne prireditve, za katere še nimamo datumov.
IKfeSfa
□□□
I W@(°]a0
Delniška družba DANA Mirna je konec marca medijem predstavila poslovanje podjetja v preteklem letu, tega dne je tudi odprla vrata firme za vse krajane, ki so si želeli ogledati moderno proizvodnjo alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
DANAje vletu 2007 poslovala uspešno, saj je čisti prihodek znašal kar 12,7 milijonov evrovin je v primerjavi s predhodnim letom višji za 8,5 odstotka, Čistega dobička so sicer pridelali le 0,2 milijona evrov, ki je za več kot polovico manjši od načrtovanega, vendar gre manjši dobiček pripisati nepričakovanemu visokemu skoku cen vhodnih surovin, materialov in energije ter dodatnim stroškom, ki so nastali zaradi zagona in testiranj novih polnilnih linij. Največ proizvodov, skoraj četrtino, so izvozili na nemški, hrvaški in italijanski trg, Skupaj sovDani napolni-ii 41,4 milijonov litrov pijač, kar 15 odstotno rast so zabeležili v proizvodnji naravne mineralne vode in naravne mineralne vode s sokom.
Dana skrbi za prepoznavnost družbe in
5 H '
pesticidov, fungicidov, umetnih gnojil, hormonov in raznih dodatkov za obstojnost izdelkov.
Zaradi praktične porabe bodo letos ponudili na trg otroške pijače pod blagovno znamko
BIBA in Dana naravno mineralno vodo v 0,33 litrskih plastenkah.
V prihodnje bo Dana kupce nagovarjala z novim sloganom ŽIVITE BOUŠE ŽIVLJENJE in
jih pozivali kekološkiosveščenostiter ohranjanju čistega in zdravega okolja.
Dan odprtih vrat Dane je bil za mirnske osnovnošolce zelo vesel dogodek. Tega 29, marca je vodstvo Dane namreč podelilo številne nagrade udeležencem natečaja na temo VODA (povezava vode in Dane). Svoje izdelke so šolarji razstavili karvprostorih Dane,
f
Si ^ n -v Jjt'
ZV ~<\\	' 4
^	IH*«	I -	.
S,T,
;	::‘K M1***';"'
—iW(H

svojih proizvodov s predstavitvami na sejmih in razstavah doma in v tujini. Poleg številnih priznanj za svoje izdelke se lahko pohvalijo z zlato medaljo, ki sojo prejeli za Dana vodo s sokom pomaranče & ameriški slamnik in za Dana naravno mineralno vodo na lanskem 45. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni.
O poslovnih uspehih Dane smo več zapisali že v decembrski številki Krajana, vendar je treba povedati, da skrbijo za izobrazbeno strukturo zaposlenih, in ima že skoraj 13 odstotkov delavcev višjo in visoko izobrazbo. Na dolgi rok, kotje dejal direktor Marko Hren, se naložba vznanjevsekakor izplača. Podpirajo izobraževalne in športne dejavnosti, Tako so se že lani odločili za donacijo študija Andreju Tomšiču, ki letos končuje osnovno šolo na Mirni.
V letošnjem letu v Dani načrtujejo tudi proizvodnjo novih - BIO - izdelkov: Dana s sokom granatnega jabolka, borovnice in ginsenga ter BIODAN sokove z okusom pomaranče in jabolka, Tudi na ta račun bodo letos prodali za 10 odstotkov več svojih proizvodov. Pridelava BIODAN sokov je v Dani količinsko sicer nekoliko manjša, je pa kvaliteta zato toliko boljša, saj v teh proizvodih ni škodljivih
mešana tričlanska komisija (OŠ, Dana, KS) pa je »stvaritve umetnikov« ocenila. Direktor Dane Marko Hren je bil nad izdelki presenečen in navdušen, zato je obljubil, da bodo tovrstna tekmovanja še organizirali. Z razstavo ustvarjalcev so bili zadovoljni tudi predstavniki Sveta KS, Osnovne šole, številni krajani in nenazadnje osnovnošolci, ki so si jo tega dne družno ogledali, predstavniki Dane pa so jim razkazalitudinajmodernejšotehnologijo proizvodnje Daninih izdelkov.
Nagrade za literarno ustvarjanje so prejeli učenci
1.	triletja: GaljaŽižmont, Tadeja Sladič, Nika
Arih
2.	triletja: Žan Laznik, Sara Krištof, Andraž
Zaplotnik
3.	triletja: Tamara Koprivc, Bojan Tomšič,
Maja Rajar
Za likovno ustvarjanje:
1.	triletja: Maj Kirm, Andraž Gruden,
Tanja Vojnovič
2.	triletja: Branka Ajdišek, Jan Kastelic,
Nastja Stahe
3.	triletja: Nika Višček, Katja Tratar,
Ana Pančur
Dodatne nagrade za likovne izdelke je komisija podelila Sabini Koprivc (OVI) in Tjaši Režek (OŠPP).
Nagrajeni plakati:
1.	mesto:J. Novak, M. Markelc, R. Žagar,
J. Pekolj, T, Tratar (7. razred)
2.	mesto: S. Drčar, J. Bon Brzin, P. Lah,
T. Breč (8. razred)
3.	mesto: J. Jerovšek, T. Borštnar, K. Klarič,
M, Lekše (7. razred)
Plakat 1. razreda za USTVARJALNOST:
(20 učencev)
Plakat 14/7-za IZVIRNOST:
_________Lavra Kotar (8. razred)__________
Celotni program, ki se je odvijal v Dani, je povezovala prikupna učenka Elvira Žagar.
» Voda ni samo nujno potrebna življenjska tekočina, pač pa igra pomembno vlogo tudi v higieni človeka in seveda prostora kjer delamo in živimo. Voda je izredno pomembna za ohranjanje zdravja človeka. Brez nje ni življenja na Zemlji«, je v uvodu dejala Elvira.
Dušan Zakrajšek