Rotatanski ,,v Pesnici". To vam je bilo smeha zadnjo nedeljo, ko smo brali na vabilih slov. bauernbunda ptujskega, da priredi ob 3. uri potovalni shod v P e s n i c i. Saj res, za ljudi miSljenja «slavnega» Rokitanskega bi bilo najbolje zborovanje v Pesnici, da bi vse njihove nazore skupaj odnesla od nas v Dravo in še dalje in bi jih nikdar več ne bilo nazaj tned nas. KakSno pa je bilo zborovanje pri Fluherju na Pesnici? Ob treh bi se imelo pričeti, pa se je pričelo Se le ob '/, 5 uri. Po dolgem, dolgem čakanju je prišlo kakih 50 m o ž skupaj. Največ vabil so poslali v Jarenino. Došli so: Anza in Lojz Gornik, Jan. Jager, K. Fleischhacker, Reininger z Ledinekom in še par mož. To je bilo vse. Zato je žalostno vzdihnil oskrbnik Fluheriev: Von Jaring kommt kein Teufel nicht! Lep kompliment za jareninske bauernbundarje! Prav tako; zavedni Slovenci so vedeli, da so pridejo na pesniški shod volkovi v ovčji obleki, ki hočejo slovenskemu kmetu za mrvico minljivih dobrot vzeti najdražjo svetinjo: živo vero v Boga, ki }e človeku vir časne in večne sreče. Cakali so na četrti vlak upajoč, da bo jim pripeljal kaj somišljenikov s Št. Ilja, pa ni bilo žive duše. Potrtega srea so pričeli ob */, 5 uri zborovanje, ki je trajalo do 6. ure. Prvi je nastopil znani Zadravec ter pozdravil zborovalce v imenu božjem(!), je pobožno zavijal oči, kakor da bi bili bauernbundarji res sami angelci. Pesek v oči! GoToril je o namenu slov. kmečke zveze kake četrt ure. Njegov govorček je bil edini slovenski. Za njim je prišel na vrsto baron Rokitanski. Razpravljal je o obilih davkih, ki tlačijo kmeta, našteval premoženje, ki ga neki imajo duhovniki in cerkve. Ostal ni dolgo pri kmečkih zadevah, temveč je kmalu pokazal svoje liberalne rogove s tem, da je na •ieCuven način zafiel napadati duhbvski' stan in pošteno katoliško ljudstvo, ki se drži svoje vere. Rekel je, da duhovniki sicer neusmiljeno stiskajo ljudstvo, si kupičijo premoženje, pa od sebe ne dajo ne vinarja za ljudstvo. Vsak poSten katoličan v6, kaka neresnica je to. On tudi spoStuje duhovnike, pravi dalje, in bi si želel poštenega duhovnika na smrtni postelji (ha, kako pobožen je naenkrat!). Toda kateri so ti duhovniki? Dovolj je, 6e povem, da je jemal na shode s seboj znanega odpadlega duhovnika Ferka ter ga na shodih hvalil in povzdigoval na vso inoč. No, take pa mu privoščimo iz celega srca, drugih res ni vreden. Da Ijudstvo posluSa glas svojih duSnih pastirjev, se drži svoje vere, to barona najbolj grize. Zato je bil ves ljut na duhovnike, ki se vneto trudijo za časni in večni blagor svojega ljudstva in je izjavil, da klerikalizem nifc ne veljaj, naj si bo nemSki ali slovenski in da bo slovenski bauernbund napel vse moči, da tudi slov. kmet obrne hrbet klerikalizmu, to je katoliški veri in duhovnikom. Seveda barona jezi, da se naše poSteno ljudstvo še drži od Boga mu postavljenih voditeljev, in je tako zanj med Slovenci Se grozdje prekislo. Sicer bi nemški nacijonalci — tak je tudi Rokitanski — radi kar pohrustali Slovence, toda na tem shodu je baron previdno skril zgrabljivost nemškonacijonalnega volka, pa pokazal prizanesljivo ovčjo naravo, češ, njemu so enako dragi slovenski in nemški kmetje. Naposled še je grdo napadel našega poslanca Robiča, čeS, da se nič ne briga za kmete, kateri so ga volili, temveč, da vsikdar gre v stran, kadar se v zbornici kaj razpravlja za kmeta. Seveda, tudi to ni res! Še nedavno se je potegnil Robič v državni zbornici za viničarsko šolo pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, za uravnavo Pesnice, za odpravo vinske klavzule. Ali mar ni to za kmeta?: Tako je svetlila luč barona Rokitanskega zborovalcem na Pesnici! Tretji govornik je bil črešnjevški Kresnik. Svojo bauernbundarsko modrost je prodajal v nemškem jeziku. Priporočal je navzočim, naj ob volitvah volijo le tistega, ki za plug ali za rog drži, t. j. kmeta. Čudno res, kako da ni vpraSal Rokitanskega, je li tudi on držal za plug ali za rog, ko se je z vso silo ponujal kmetom graške okolice za poslanca, pa je k sreči propadel. Tudi je nekaj kvasil, kako bi naj kmetje in meščani skupaj držali. Minili so fiasi, ko so največji nasprotniki našega ljudstva po južnoštajerskih mestih in trgih imeli popolnoms v oblasti slov kmeta, toda naše kmečko ljudstvo ie začelo spoznavati svoje dozdevne mjatelje in jim vedno bolj obrača hrbeL rM;no pametno tako! Saj nihCe na svetu ni dolžen polniti žepov najbolj zagrizenemu svojemu sovražniku. Kot zadnji je govoril kratko o gospodarskih reCeh vpokojeni poslanec Girstmajer Francelj. Tak je bil pesniški shod. Sredi glavnih bauernbundarjev so ga sklicali, pa jih niso zbobnali več skupaj kot 50, to je že smola. In od teh so še bili nekateri iz Maribora in orehovski Bračko. Kake dobrote hoče deliti slovenska kmečka zveza ptujskih nasprotnih nam trgovcev, sedai vemo. Slovenska kmečka zveza se imenuje in vendar so bili na pesniškem shodu od 4 govorov trije nemSki. To vam je prava slovenska zveza! Edino pravo ime za njo je: Nemškutarska kmečka zveza.