Letu XXVI. iO.k Ljubljana, 6. Januarja 1944 Stev.I DOMOVINA in KMETSKI LIST Verwaltung und Schriftleitung • Uprava in uredništvo: Pucclnijeva S — Tel. 31-22—31-26 — Erscheint vvochentllch • Izhaja vsak teden Festbezugsprels J&hrlicb • Naročnina letno Lir 24 — Einzeiverkaufspreia • Posamezna številka Cent. 80. Važne novoletne poslanice: Fiihrerjeva vera v zmago Se bog kakor druga leta je letošuja Fiihrer-Jeva novoletna poslanica vzbudila po vsem svetu ogromno pozornost. Bila je spet jasna in odločna. Že več ko štiri leta, je izvajal F ti h r e r, so potekla od dneva, odkar so mednarodni hujskači, ki so se že dolgo prej pripravljali proti Nemčiji, končno utegnili vojno napovedati. Ko sta dne 3. septembra 1939 Anglija in Francija prekinili od-nošaje z Nemčijo in s tem izzvali že dolgo zaželeno vojno, sta to delali v duhu tristolctne tradicije. Vojno je podpiralo mednarodno židovstvo. Zavezništvo, ki ga je Anglija sklenila s satanom, se bo pa končalo tako, kakor so se doslej še vedno končale takšne prodaje duš: Anglija ne bo ukrotila boljševiškega hudiča, temveč bo boljše-viAkl strup vedno bolj razkrajal Anglijo samo in jo končno razkrojil. Sleherni zlom Nemčije bi odstranil dva- in pol-tisočletno kulturno Izročilo evropske celine in bi postavil na njegovo mesto barbarstvo katerega si laliko predstavlja samo oni, kdor pozna boljševi-Ski vzhod. Naj so sedanje strahote vojne še tako velike, se vendar ne morejo primerjati z grozovito nesrečo, ki bi zadela nemški narod in preko njega vso Evropo, ako bi zločinska zveza zmagala. Nevarnost za Evropo je ogromna in za nemški narod velja samo ena sama odločna zapoved: dovesti je treba to vojno pod vsemi pogoji in z vsemi sredstvi do zmagovitega konca! Vsaka vojna na tem svetu se je enkrat končala In tudi ta vojna ne bo trajala večno. Po štirih letih vojne ni Nemčija izgubila niti kvadratnega kilometra svoje zemlje. Preteklo leto jo prineslo nekatere težke udarce, zaradi katerih jo bilo treba izvršiti zelo ostre in težke ukrepe. Sramotno izdajstvo nad Ducejem, kateremu se Ima Italija ca vse zahvaliti, je z enim udarcem postavilo nemški Reich in njegovo vodstvo prod najtežjo odločitev. Posledice so seveda vplivale na celotno vojno dogajanje. Vendar je vse bilo storjeno zgolj z namenom, da se doseže končna zmaga. Bombna vojna proti nemškim mestom nas vse globoko zadeva v srce. Kar je vsem in posebno meni najtežje — je na glasil Fiihrer — to so žrtve na ljudeh, posebno na ženah in otrokih. SIcer pa bo prišla ura povračila. Narodno-socialistično državno vodstvo je odločeno, da bo vodilo to borbo s skrajno odločnostjo do zadnjih posledic. Leto 1944. bo postavilo trde ln težke zahteve vsem Nemcem. Ogromni vojni dogodki se bodo v tem letu bližali krizi. Mi imamo popolno zaupanje, da jih bomo uspešno prestali! Popolno vero v zmago je Fiihrer naglasil tudi V svojem dnevnem povelju nemški vojski, kjer je zapisali »Leto 1944 bo zelo trdo, naša skupna naloga pa je, da v njem zopet prestanemo dobo čiste obrambe, in nasprotniku tako dolgo zada-jemo težke udarce, dokler ne bo slednjič prišla ura, ko bo Previdnost utegnila dati zmago narodu, ki si jo najbolj zasluži. V tej vojni za biti ali ne biti bo na koncu zmagala Nemčija!« Dr. GobbeSs o letu odločitve Na Silvestrov večer je nemškemu narodu spregovoril po radiu državni minister za ljudsko pro-sveto ln propagando dr. G ii b b e I s. Tudi on je orisal težavne posledice, ki so v preteklem letu nastopile zaradi strahopetnega Izdajstva Italijanske kraljevske in generalske klike. Nemški vojni položaj se je sicer zaradi teh dogodkov zožil, vendar še vedno zadostuje, da Nemčiji jamči zanesljivo končno zmago. Angleži ln Američani ne stoje na Brennerju, temveč daleč pred Rimom. Tudi boljSeviška ofenziva nI mogla prodreti do nemških državnih mej, kakor so hoteli in snovali. Nemška vzhodna armada nudi bolJSevlkom ogromen odpor na fronti, ki je daleč Izven Nemčije. Boljševiška nevarnost, ki grozi vsej Evropi, je Prezldent Rupnik našemu narodu V varstvu Velike Nemčije moramo zatreti tolovajstvo, obnoviti red in mir ter započeti obnovo naše lepe domovine Na Novega leta opoldne je naš prezident g. divizijski general Leon Rupnik po ljubljanskem radiu takole nagovoril Slovenke in Slovence: Ljubi moji slovenski rojaki! Ob slovesu od starega leta imamo že tako navado, da ga pregledamo — pri tem pa vse neizpolnjene želje in nade radi naprtimo mlademu novemu letu. Ne tega ne onega ne maram danes storiti, saj minulo leto vsaj do septembra — prav tako pa njegova dva prednika — pač niso več vredni, kakor da jih črtamo iz naše zgodovine, ker so kot neznosno breme samo ovirali naša prizadevanja za novo plodonosno življenje. Naših upov in želja za bodočnost pa ne smemo zaupati kar mlademu letu, temveč se — ne ele-de na koledar — smemo zanašati saino na lastno s i I o , na našo neupogl jivo voljo in na naš pogum, da hočemo živeti. Sicer smo prav majhen narod, najmanjši v Evropi, vendar pa kljub temu že 1400 let z največjimi narodi našega domačega kontinenta skupaj prenašamo veliko trpljenja in veselja, ki ju useda dodeljuje tudi njim. In če meseca septembra, ko nas je izdajstvo združenih badoljev-cev in boljševikov oklepalo v smrtnem ob:emu, če tedaj nismo propadli, ne bomo propadli niti v bodočnosti, ker smo pač v svojem jed.u zdrav in delaven narod, ki se veseli življenja in zaupa v Boga. Vsekakor nam je ob septembri zi živl,jen;e nevarni krizi pomagala Nemčija, ki ji bomo za to večno hvaležni. Toda Nemčija bi nam ne bila pomagala, če bi se ne bila prepričala, da živeti hočemo ter znamo za svoj obstoj tudi pridno delati in se hrabro boriti. Za varstvo in za mogočno pomoč branilca vse Evrope, velikega sosednega nemškega naroda, se moramo torei zahvaliti tistemu delu naših slovenskih rojakov, ki si je ohranil zdravje duha, namreč: ' Prvič: hrabrim prostovoljnim pretikomunistič-nim miličnikom, ki so v obupnem položaju kljubovali dvojnemu obi<»mu komunistov in bado-ljevcev ter so se s težko borbo prebili do nemških meja in v Ljubljano, da od tukaj pod vod- blla tudi v preteklem letu ukročena. Na Angliji ln Zedinjenih državah pa bo ostala večna sramota, da so se zvezale z boljševizmom. Londonski tisk še veseljačl zaradi letalskih napadov na Nemčijo. Toda. ko bo prišlo povračilo, bo veselje naglo zamrlo. Zelo verjetno je, da bo sedanja vojna stopila v novem letu v odločilen stadij. Pomen poslanice prez!denta Kupni k a Vsa trezna slovenska javnost je na Novega leta dan napeto prisluhnila novoletni poslanici, ki jo jo pred ljubljanskim mikrofonom prečital gospod prezident general Leon Rupnik. Poslanico objavljamo v celoti, ker vsestransko razkriva naše rane, obenem pa podaja važen program novih nalog, ki jih bo treba zmagati s složnim naporom. Spomenica slovenskih javnih delavcev, ki je bila za božične praznike Izročena prezldentu Rupnlku, je tolmačila voljo in pripravljenost predstavnikov vseh naših stanov in slojev, še prav posebno pa pripravljenost vse zavedne Ljubljane, stvom junaške nemške oborožene sile z nezlomljivim pogumom nadaljujejo boj in se na novo organizirajo kot Slovensko domobranstvo. Drugič: Korajžnim in svoje dolžnosti se zaveda jočim kmetcm, ki so svojo grudo obdelovali tako dolgo, dokler je niso morali napojiti 7 lastno krvjo, ali pa so — z nje pregnani — zagrabili za orožje ter dopolnili domobranstvo in so sedaj pripravljajo na končni obračun s tolovaji. Tretjič: Pridnim, sposobnim in narodno zavednim delavcem, ki so ob strojih ali s svojim orodjem storili svojo dolžnost ter niso zapustili svojih mest ne glede na skromne mezde, hkrati pa tudi prezirajoč zapeljiva vabila židovsko-boljševiške internacionale. Četrtič: Svojim dolžnostim vdanim in ljudstvu zvestim uradnikom, duhovnom, zdravn:k m, šol. nikom, inž^njerjem in drugim državnim, javnim in zasebnim uslužbencem, prav tako pa pripadnikom svobodnih poklicev, ki se od lažnive propagande niso dali zapeljati, temveč so z dostojno večino slovenskega ljudstva vzdržali pred sleparskimi obljubami sovražnikov ter so vztrajal; ob hudih grožnjah in kljub terorju rdečega podzemlja, posebno pa še novinarjem, ki s svojo odločno in jasno besedo dajejo boju proti komunizmu duhovno oporo. Petič: Večjemu delu slovenske mladine, ki jo je samo zdravje in veselje do življenja ter se z zanesljivo pravimi občutki povezanosti z domačo zemljo in njenim ljudstvom prirojeno zgraža nad duhovno, moralno in fizično pokvarjenostjo svojih tovarišev in tovaršic, raziedenih od židovskega strupa. Zato se tudi prezirljivo obrača od njih ter je odločena, da sebi in vsemu svojemu narodu z mladostno krepkimi udarci skuje bolj zdravo, za plodno delo Bolj vneto, sočnejšo in srečnejšo bodočnost. S temi pozitivnimi prvinami in z lastnimi močmi m°rairo in tudi b5mo kot pravi evropski narod — ne glede na ovire in težave — se nadalje v Še večji meri izpolnjevali svojo dolžnost. (Obrni!) da sodelujemo s prezldentom Rupnlkom ln njegovimi zvestimi pomočniki pri tem, da obnovimo T naši pokrajini red in mir ln da začnemo Izvajati širok socialni program. V odgovor na to pripravljenost je prezldent Rupnik naglasil T bistvu naslednje: Predvsem moramo Iztrebiti tolo-vajstvo in započeti vsestransko obnovo naš« krasne domovine! Zanašati se moramo na lastno silo, voljo ln pogum. Pri tem bomo v polni meri deležni pomoči In varstva Velike Nemčije. Prav te dni javljajo nemška vojna poročila o ogromnih naporih nemške vojske, da dokončno zajezijo naval boljševišklh armad, ki bi rade za vsako ceno vdrle v Evropo. Kaj bi pomenil tak naval, če bi uspel, je dovolj naglasil Fiihrer v svoji novoletni poslanici. Za rešitev evTopske kulture žrtvuje Velika Nemčija velik krvni davek. S svojo požrtvovalnostjo ne rešuje samo sebe, marveč tudi vse ostale evropske narode. Zato smo v sedanji orjaški borbi tudi Slovenci najožje zvezani z usodo Velike Nemčije. To jo primerno naglasil tudi prezident Rupnik, ko Je pozival vse sedanje slovensko pokolenje k delu za zmago, obnovo in srečno bodočnost. še pet kočevskih Junakov na Orlovetn vrha Posebno bomo pa svoje dolžnosti izpolnjevali tudi s preziranjem m°rebi'n.h nasprotnih udarcev, ki našega poguma nikakor ne bodo ohromeli, temveč ga še okrepili. Težak je program in zelo težke so naloge, bi si jih zastavljamo. Toda stvari se moramo lotiti in jih zmcgati! Zakaj samo tako nam bo mogoče Častno obstati, samo tako si bomo zaslužili in priborili našo trdno povezano narodno skupnost In tisto resnično socialnost, ki sta porok ln jamstvo za nam po pravici in zaslugi pripadajoči prostor v družini evropskih narodov. Ko se pa spet lotimo našega dela, moramo obenem iti vase ter s sebe otresti vse zlobne strasti, ki so nam jih desetletja dolgi strankarski politični prepiri in zdražbe napravile skoraj za navado, da se je naša narodna edinost razbila ter smo prav zato tako dozoreli za razdorao po-čenjanJe komunizma. Nevoščljivost in zavist, sebičnost Ln skopuštvo, ovaduštvo in podkupljivost, umazano stremuštvo in korupcija ter podobne grde lastnosti morajo izginiti ter napraviti prostor tistim krepostim, ki nam edine lahko dado moči za izpolnitev naših težavnih nalog. Najprej moramo v naši mali pokrajini napraviti red! To se pravi: mi moramo iztrebiti komunizem in pokončati njegove požigalske drhali, zagotoviti si moramo varnost in mir, odstraniti razdejanje, uresničiti obnovo, vse kmetijstvo spet dvigniti na višek, oživeti spet industrijo in obrt itd. itd. Seveda moramo hkrati z vsem tem obnoviti ali ustanoviti tudi vse za te namene potrebne organizacije. Z uspešnim, uresničenjem vseh teh del in prizadevanj bomo dokazali, da smo, čeprav majhen, vendar vrl, prizadeven, pošten in hraber narod, ki bomo — kljub vsem vojnim težavam — iz naše domovine spet lahko uredili naš prelepi vrt — naš tolikokrat opevani zemeljski paradiž. Hkrati bomo pa doprinesli dokaz, da te naše prelepe domovine nikakor nismo voljni izročiti židovskim politkomisarjem, naj bi nas — kot izbiranju in smrti zapisane sužnje — odvlekli v tundre in tajge severne Rusije ln Sibirije — polnit židovske denarne vreče. Tako vidite, da se program za ustvaritev natega novega življenja ne da prisiliti v koledarski predal enega samega leta. Sedaj vemo. da je naše vstajenje odvisno samo od nas samih, da moramo svojo voljo in svoje moči zastaviti trajno, ter sta zato potrebni edln«st in disciplina* Ne glede na koledar je začetek že storjen. Pro-tikomunistične manifestacije v mestu Ljubljani in po pokrajini, sklep z domačij pregnanih deže-lanov, da bodo delali in se borili do zmage, oklic predstavnikov vseh slojev vsem Slovencem in Slovenkam na neizprosen boj zoper komunizem, neodjenJjiva borba in organizacijski napredki našega domobnanstva, prav posebno pa še boj, ki ga je naše domobranstvo ramo ob rami v zvestem bojnem pobratimstvu s hrabrim nemškim vojakom proti dvajsetkratni premoči junaško in zmagovito dobojevalo v borbi za Kočevje, naš slovenski Alcazar, vse to nam daje pravico za trdno vero v končni uspeh. S ,to vero vam kličem. Slovenci in Slovenke, da nastopa doba, ko si boste s svojim prizadevanjem, s svojim delom ln s svojo trdno vero ▼ zmago lahko svoja imena za večno zarisali v zgodovino naše domovine in vsega slovenskega naroda. Očetje in matere, sinovi in hčere, s takim prepričanjem in to trdno vero vas kličem — ne samo za kratko dobo leta 1944., temveč za ves vek te slovenske generacije, ki bo s svojo evropsko zavestjo za dolžnost oživela naše novo življenje in možato sodelovala pri novi ureditvi Evrope, tiste Evrope, ki bo pod vodstvom Nemčije in njenega velikega Vodje zmagala, potem pa spet vsemu svetu poklanjala darove najvišje civilizacije in kulture kot je to že delala skozi tisočletja. Vsem potrtim in vsem pogumnim kličem in od srca voščim, naj nam leto 1944. z vdanim delom za slovensko domovino vsem prinese veselje, čast in srečo! PREGLED VOJNIH DOGODKOV Ftihrerjev glavni stan, 4. jan. Vrhovno povelj-nlštvo oboroženih sil objavlja: Na južnem delu vzhodnega bojišča do južno od Kijeva Je potekel dan pri krajevnih bojih v spios-nem mirno. Na bojišču pri 2!tomiru so sovjetske čete nadalje napadale z močnimi silami. Z žilavo obrambo in zanosnimi protiaunki našiti čet so utrpeli velike Izgube. Večje število sovjetskih oklopnikov je bilo pri tem un'čenih. Pri Vitebsku so bili odbiti ponovni sovražnikovi napadi. Severnozapadno od mesta so nemški lovci napredovali navzi!c žilavemu odporu in ponovnim sovražnikovim protinapadom s podporo oklopnikov. V svoji novoletni poslanici je prezident general Rupnik proglasil Kočevje za naš slovenski Alcazar. Tako se imenuje znamenita starinska trdnjava v Toledu, v kateri so španski junaki v državljanski vojni vztrajali do skrajnosti pred komunističnim navalom in podali vsemu svetu neminoven zgled junaštva- Podobno se je izkazala maloštevilna posadka v Kočevju, ko je pred tedni vzdržala nasproti visoko premočnemu komunističnemu napadu in zmagala Žrtve napada so bile v Ljubljani veličastno pokopane. Pretekli ponedeljek se je pokojnim na Orlovem vrhu pridružilo še pet mrtvih junakov, ki so jih naknadno našli med ruševinami v kočevskem gradu. Pokojniki so bili v treh krstah pripeljani v Ljubljano, kjer so jih v molilnici na Žalah dva dni kropile množice Ljubljančanov. V ponedeljek dopoldne pa se je po slovesnem rekvijemu razvil iz frančiškanske cerkve vojaški pogreb, ki je s svojo tiho do- sto janstvenost j o napravil najgloblji vtis na goste špalirje ljubljanskega občinstva. Žalni sprevod se je pomikal na Orlov vrh, kjer so sveža izkopani grobovi sprejeli mlade junake v svoj objeim. Ljubljana je bila ves dan v žalnih zastavah. Naši dve sliki kažeta, kako so nesli domobranci krste z mrtvimi tovariši po stopnišču frančiškanske cerkve in kako se je razvil žalni sprevod čez trimostje s krasnimi venci na čelu. Na pokopališču junakov na Orlovem vrhu j« prezident general Leon Rupnik v spremstvu podpolkovnika Kregarja izkazal žrtvam zadnji pozdrav. Ko je duhovščina opravila žalne molitve, so domobranski pevci zapeli večno lepo žalostinko »Oj Doberdob«. Gledališka fanfara je zaigrala žalni koral, nakar je trikrat zagr-mela častna salva. V vseh. ki so bili prisotni pri tem ganljivo lepem vojaškem pogrebu, j« žalna svečanost zapustila najgloblji vtis. Živeti hočemo! Komunistično divjanje in ubijanje je prignalo slovenski narod na rob propada. Po zaslugi lastnih zaslepljenih bratov, ki so se dali vpreči v dobro plačani voz tujerodnega židovstva, inter-naclonalizma in mednarodnega kapitalizma, je velik del naše domovine uničen, sinovi naših mater pa pomorjeni. Našemu narodu je bila zadana tako nevarna rana, da mu ne grozi samo gospodarska, temveč tudi družbena propast. Če bomo s pasivnim zadržanjem dopustili še v t> doče, da bodo komunisti po mili volji morili in ubijali naše sinove, požigali in uničevali naše narodno premoženje, lahko sklenemo račune in napravimo narodno oporoko. V tem primeru ni več daleč čas, ko bo z evropskega zemljevida, iz družbe evropskih narodov Izbrisano slovensko ime. Kdor tega ne vidi ln ne čuti, je duševno slep. Ne razume nauka preteklosti, sedanjosti in t y-dočnosti. Le narodi, ki krijejo v sebi dovolj življenjskih sil, so za življenje sposobni. Le takim narodom ne grozi nevarnost, da bi jih viharji uničili. Osnovni dokaz življenjske sposobnosti Je očl-tovanje volje do življenja. Da hoče slovenski narod kljub vsemu živeti, da ne mara žrtvoveM življenja na ljubo nekim meglenim obljubam socialnih reform na žrtvenik komunizma, Je doka- zalo naše preprosto ljudstvo. Kmečki stan, osnova ln vir vsega našega narodnega napredka in rezerva naših najbolj zdravih sil, se je prvi uprl komunističnemu besnenju. Njemu so se potem pridružili drugI stanovi. Sedaj sta na vrsti meščanstvo in razumništvo, da po svoje doprtneseta k tej veličastni borbi za obstanek svoj obolus. živeti hočemo! To je naša najosnovnejša zahteva, od katere ne moremo odstopiti niti za pe-denj. Živeti hočemo zaradi sebe, zaradi naših otrok, ljudi, ki so naše krvi, zaradi bodočnosti našega naroda. Kdor nam streže v imenu katere koli ideje po življenju, ta ne oznanja pravega evangelija. Proti svojim morilcem in ubllalcem se bo slovenski narod v varstvu Nemčije ^oril do zadnjega diha. Nedavna mogočna spoirenica predstavnikov v3Jga naSega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja je jasno potrdila to našo neuklonljivo voljo do življenja. Prav tako nam je novoletna poslanica prezidenta Rup-nika vlila nove volje ln odločnosti. Boj za življenje nas je strnil in nas vedno bolj uklepa v močno celoto, ki je pripravljena na vse. Tisti, ki jim je poverjena velika naloga obrambe slovenskega naroda pred poginom, pa so oddelki slovenskih domobrancev. Njihove vrste se stalno množe, njihova izvežbanost se dan za dnem izpopolnjuje. 2elimo slovenskemu domobranstvu v novem letu največji razmah in dokončno zmago! Severnozapadno od Nevelja so odbile naše čete sovjetske napade. Z južnoitalijanskega bojišča ne javljajo važnejših dogodkov. Nad Sredozemljem in zasedenim zapadnlm ozemljem je bilo včeraj v letalskih bitkah in s protiletalsko obrambo sestreljenih 16 angloame-rlških letal. Eno nemško lovsko letalo pogrešajo. V pretekli noči so priletela nekatera sovražnikova nadlegovalna letala nad zapadno Nemčijo. Pri nadaljevanju napadov proti sovražnikovim zaščitnim silam na Atlantiku so ponovno potopile naše podmornice 6 rušilcev. S tem je izgubila angloameriška mornarica v zadnjih desetih dneh zaradi podmornic skupno 21 rušilcev. Odmevi X Trd oreh. Vrhovni poveljnik angleške protiletalske zaščite general Sir Friderick Pile je izjavil po nekem poročilu iz Londona: »Mislim, da imajo Nemci še veliko moči v kosteh. Mi jih sicer težko bombardiramo, toda oni sprejmejo te udarce precej mirno. Nisem nikoli spremenil svojega mnenja, da bodo nekega dne padli zopet po nas.« Nemška obrambna moč je ogromna, piše angleški polkovnik Nennedy v »Daily Expressu«. Zavezniki bi morali, če bi napadli na Zapadu, izsiliti htro odločitev. Ce se jim to ne bi posrečilo, bi a svojo ofenzivo povzročili samo nove ruševine, ne da bi s tem zase kaj dosegli. X L°v na Italijane. Na obletnico podpisa trojnega pakta je — po poročilu rimskega radija — angloameriška vojaška policija uprizorila na zasedenem italijanskem ozemliu lov na Italijane, ki so poskušali poslušati Ducejev nagovor po radiju. Med drugim je neka zamorska policijska patrola zasačila v predmestju Santo Spirito pri Bariju skupino 11 oseb, ki je poslušala govor. Policijska patrola je vse zvezala, odpeljala na dvorišče in jih tam kratkomalo postrolila. X Tisoči Angležev se hočejo Izseliti. Angleški časopis »South Africa« (»Južna Afrika«) poroča: Tisoči Angležev, ki bi radi za vedno zapustili Anglijo ter se naselili na afriških tleh. oblegajo londonska zastopstva Rodezije in Južne Afrika Najvažnejše angleško prevozno podjetje, ki vzdržuje zveze z južno Afriko (Union Castel Line), ni v stanju izvršiti do konca vojne prevoza pri* javljencev. Podjetje je zato sestavilo čakalno listo, v katero se ie -vpisalo več tisoč čakalcev. Taka usoda se piše zaveznikom QF Centralni Komi ta t fonunistične parti}« ugoslavije. lo-oktobra 1943» Strogo zaupno l Samo za organizacije partijet Deklaracija OE Poziv vodstvu partije! Uogoinl podvigi in dejstva rde Se armade s tovarišem maršalom •tollnom na 6elu so vzbudili po vsem svetu nezasliSeno navdušenje in utvarill pravo revolucionarno atmosfero največjega obsega. Z pospešenimi koraki Kapitalizem drvi v svojo pogubo. Po vseh deželah pripravljajo proletarske delovne in kmečke množice uničenje •oblika kapitalizma. Jeklene peatl mednarodnega proletarijata so zgrabile »ivijen.sk« met svojega tlačltelja; sabotira se vojna produkcija ln uničuje se v« kar j« kapitalizmu potrebno za nadaljevanje ta vojno.napor jene proti ljudstvu iz gologa koristoljublJa. _ Z ogromno močjo zadaja potlačeno ljudstvo smrtni udar gnilo« kapitalističnemu svetu. Haša sovražnika nista samo filllH ln hI tlorisom, temveč vol momedujočl razredi. Izvon toga pa tudi vol tisti elementi,ki 00 no prištevajo brezpogojno doktrina« naših največjih učiteljev temna ln Sta-temveč mie 11 Jo da smejo aladltl oportunističnim ellje«. Delavci ln mali kmetje bodo budno pazili da nobeden ne«zdlgno proti u j edin jen Ju vaeh delovnih slojev. Proletaraka delovna post bo »drobila voe protlrevoluolonarjo ta ne tisto ki simpatlslrajo a protlrovoluoionarnim tožnjaal. Haša pot ae vodi dre« demokratično ljudsko revolucijo k obora-hat votaji, tem« «ro šrez oborožono vetajo k ooclalletlčal revolu- ftevoluclje zmagajo «11 pa propadejo vodno v prvih dneh. Prav mat. je vmlno.da mo io eedaj pripravi ter« ln Izvede voo pravilno lzvršonje končnega udaroa, to jo da so Izloči o«e ljudake voditelje kateri oe ali Igrajo s protlrsvoluolonarnl«! mlallml aH pa Mala jo o demokratični dr lavni zasnovi. Vsako popuššanje «11 aohkužnost 1« obalr pomenijo »dajatve fvoletarl jata. OK - KPJ Preden prečita te našo pripombo, morate natančno prečita ti oba fotografska posnetka, ki ju zgoraj pr»občujemo. To sta dve zaupni okrožnici Komunistične partije Jugoslavije in Komunistične partije Slovenije. Našli so jih pri komunističnem kurirju, ki Je nesel poŠto Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in je bil na potu ubit. Pričujoča fotografska posnetka sta bila prvič objavljena v »Slovenskem domu« na Silvestrovo in sta v Ljubljani zbudila velikansko pozornost, saj sta brez nadalinjega razkrila, kakšna usoda se piše zaveznikom in pomočnikom tako imenovane »Osvobodilne fronte«. Kakor kače gornji datum, izhajata ti dve listine iz prve polovice oktobra minulega leta, ko so bili komunisti v Sloveniji in na Balkanu prepričani, da jim gre rž v klasje, odkar se je razpadla badoglijevska vojska. Menili so. da je prišel čas, ko se bodo dokopali do oblasti s silo in nasiljem. In za ta primer so se hoteli t It pozivu KPJ je CJC zavzel sledeče stallščei CK fie zavoda ln povdarja da je pri sedanjem političnem položaju napo« 'Sil čas za lzvTšenje socialistične revolucije. CK »e zaveda da Je globok prepad med EPS ln med liberalci.krščanskimi socialisti ln ostalimi politično usmerjenimi elementi v OP. CK se daljs zaveda da se mora na prsdvečsr revoluolje prenehati z vsako skupnostjo z meščanskimi elementi v OP, ker so to isključeno samo protle revolucionaroi in taki elementi ki so lz koristoljublja prodali svoje prepričanje, in streme za gospodstvom v novi kapitalistični državi ln ki Jo nobenega razumevanja za delovni svet. V pravem spoznanju sedanje revolucionarne situacije CK sklene da oo Izvede sledeč« nepreklicne ukrepe,so potrebni da se zmagovito Izvedo revoluoijai 1.) Tal voditelji v OP,ki pripadajo kakšni meščanski smeri so morate likvidirati. t.) Vsi veleposestniki,kapitalisti,lnduatrljol in likvidirati. J.) Tal voditelji ln funkcionarji meščanskih strank,ki niso na dol« v CF ali p« pri ROV ln kateri no bodo likvidirani ta«,so morajo likvidirati. 1 4. j Tae voditelje bole garde so nora likvidirati. 5.) To« voditelje plava garde ae mora likvidirati. d.) Vse ss-ovce ln gootapovoo s« mora likvidirati. 1.1 Ta« Intelektualce, študente 1» kavarniške po 11 ti čar je so mara UM tirati. 8.) Vsa duhtnmike,ki M se Izjavili proti delovetvu.se mora likvidira ki^akl se morajo 9.) Toe bivšo jugoslovanske oficirje,tudi one ki eo pri »OV, a« mora., aapreti. | 10.) Vse duhovnik« oo mora zapreti. Cerkve ostanejo zaprt«,lat« ae m« •< •me rušltl.HepresallJe so sne Izvajati samo na drugih cerkvenih posestvih. 11.) Vsa vojaška odposlanstvu kapitalističnih držav,ki a« nahajajo frfcJ HOV,se mora prisiliti da odpotujejo.Vsak dal nji razgovor jo prepovedan. 12.J Vse osebe,ki ss protlvljo našemu oavobodllneu boju aa mora " daj tajno odpeljati ln prodati NOV. lato oo mora likvidirati som v slada« ju ako to situacija aH pa zunanji položaj zahtevata. 13.) Vol meščanski 4aaoplal ne smejo Izhajati. Badloaparata ae mora koj odvzeti. 14.) Vsi javni uradi ln vso šivijensko važne ustanovo kakor tudi prometna središča ss morajo takoj saaestl s oddelki HOV. 15.) Vsi ti ukrspi se morajo Izvesti na dan,ki b« zato določa«. 16.) Vas likvldaoljs morajo izvršiti posebni oddelki partijo. Partijske organizacije na terenu ln v oddelkih HOV morajo skrbeti za najstrožjo tajnost teh navodil. Samo najvažnejši stari člani, funkcionar jI, ti partije,smejo vedeti krivcev. za ta navodila! samo ti so določeni za določitev brez nadaljnjega otresti vseh svojih priveskov, katerim pravijo: »liberalci, krščanski socialisti in ostali politično usmerjeni elementi v OF«. Dokument na desni strani, ki ga je podpisal Boris Kidrič, našteva brezobzirno, koga vse je treba »likvidirati«, to se pravi: odstraniti s strelom v tilnik ali pa s sunkom v prepad. Komunisti so znaten del tega svojega programa že izvršili Zlasti v oktobru in novembru so besneli po slovenskih krajih z atentati, umori in odpeljavanjem v gozdove. V tem pa je nasto- 2lv«la socialistična revoluoijai iivlo Stalin,vodja vsega delovnega ljudstva! Za CK - KPSi pila nemška vojska in organiziralo se je slovensko domobranstvo. Le-1 emu dejstvu je dolžan zahvalo marsikateri skrivni zaveznik in pomočnik OF, da je danes še živ in zdrav. 20 ^^MTOIteI Priznati moram, da tistega večera nisem bil docela trezen. Mike Je naročil Ralfu, naj mu prinese iz Salema žganje; in to je bil razlog, da si je privoščil majhno, skrbno čuvano zalogo, ki jo je bil de imel. Pil sem z njim. Ko sem sedel v dnevni sobi in izpraznil čašo in nato fte odo, so se nenadoma razširile meje sive vsakdanjosti ter se pomalem razblinile v nič. Hkratu sem se domislil Ralfove preproste filozofije: »Kadar je mrak, so vse enake.« Ali sem mogel ugovarjati tej resnici ? Jaz, ki nisem vedel ničesar o tem, kaj lahko prinese mrak moškemu. Morda je bilo res tako! Zakaj potem zapravljam svoje življenje, zakaj zapravljam svoje moči z brezplodnim hrepenenjem po nečem, kar se mi pod drugim imenom ponuja v moji lastni hiši? Kako sem mogel vedeti, da ima Ralf prav? Spomnil sem se svojega očeta; njemu pač ni bilo mnogo mar, ali je bilo dekletu ime tako ali drugače. Resnično ne! Kaj vse bi bil dal, da bi lahko dobil Lindo; zaradi nje je najel svojega hlapca za umor — šest tednov kasneje je pozabil na njeno ime. In sam Bog ve, da je bil dovolj izkušen... Žganje mi je stopilo v glavo. In ko sedim tako za mizo, sem se vprašal, ali nisem prismojen tepec, za kakršnega me je vedno smatral moj oče. Hrepeneti po ženi drugega moškega, ko je povrhu fie mati dveh otrok... videti vso lepoto, ves ženski čar v ženski, ki si ljubeče pritiska na srce otroke drugega moškega... -o je pač morala biti blaznost! Znova sem izpraznil kozarec, nato pa sem se ozrl na Mikeja z očmi, ki so jedva spoznale bistri, zagoreli obraz... poslušal sem neskončno klepetanje starega ranocehrka, ki mu je žganje razvezalo jezik, ne da bi bil vedel, kaj govori. In neprestano mi je rojilo po glavi: Vedeti hočem, kaj je to kar vsi moški razen mene tako radi uživajo. Pa čeprav imam hromo nogo, naposled sem vendarle tudi jaz moški z zdravim telesom, kakor vsi drugi in hočem tudi jaz užiti to neznano radost. Pesniki, norci, pohlepneži, kakršen je bil moj oče, pobožnjaki, kakršen je Eli, nestanovitneži, kakršen je Ralf — vse, vse jih vežejo vezi spolnosti. Ne, ne maram živeti kakor kak menih samo zaradi tega ker je neko dekle v modri svileni obleki šlo skozi gozd v moji domovini. Ne gozda, ne svilene obleka ne bom nikoli več videl; ljubezen, ki mi jo je bil obljubil tisti dan, ne bo nikoli moja. Zato pa si hočem vzeti to, kar lahko dobim, ako le iztegnem svojo roko ... V takem razpoloženju sem šel po stopnicah v nadstropje ter se tam ustavil, vprašujoč se, ali naj pokličem Judito k sebi, ali naj grem v njeno sobo. Nenadoma pa sem jo zagledal kraj okna, ki smo ga bili vzidali v stransko steno hišo ter ga opremili z železno mrežo, ker nismo imeli dovolj šip. Judita ja zrla proti nočnemu nebu, posejanem z neštevilnimi zvezdami. Položil sem ji roko okrog vitkih bokoT ter vdihnil vonj po senu, ki je vel iz njenih rdečkastih las. »Pridi,« sem ji rekel in jo potegnil v svojo sobo. • Spet se mi je povrnil razum in ostal mi je grenak okus. Bila si sladka, Judita, sladka in ljubka in vsak moški bi te bil veseL Jaz pa nisem bil »vsak moški«. Jaz sem bil človek, ki je šel svojo določeno pot. Vsaka stranpot mi je pomenila mučen povratek, sramoten povratek s polja, ki mi je bilo prepovedano. Tista noč me ni ničesar naučila, saj niti mojih čutov ni mogla pomiriti. Z Lindo bi bilo to posvečeno dejanje. Solze, ki jih prelijeŠ v bolesti, so na las podobne solzam, ki ti jih izvabi ostri veter, la s to razliko, da te solze poživljajo bolesti... Juditi ni ostalo prikrito, da mi ni bilo dano zadoščenje. Nekajkrat je v temi nalahno zastokala, potem se je molče ukradla iz sobe. Mislim, da je bilo pri vsej stvari to edino dobro! Njena čudna naklonjenost do mene se bo zdaj gotovo izprevrgla v prezir in sovraštvo. Poročila se bo z Jakom ali katerim drugim fantom. Spomnil sem se ljubic, ki si jih je bil moj oče nasitil, kmečkih deklic, ki so jih poročili s prizanesljivimi tepci, katerim so bili zlatniki bogato nadomestilo za izgubljeno nedolžnost njihovih žena. Moral sem poskrbeti, da bo dobila Judita doto, ko si bo koga Marala. , Vitor: ®W3J*s sij.: ajdo«* I v-. ■ ■■■• Poletje. Drejček je sam: vznak leži v mali nizki- zibelki sredi »hiže«, kmečke sobe, in se dolgočasi. Nikogar ni, ki bi ga zabaval; kar samega so pustili doma in odšli na polje. Kadar je lepo vreme, ga vzamejo s seboj in ga poloie na cunje' kraj njive. Tam je dokaj prijetneje kakor tu v »hiši«: čuje govorico, mamin glas, eestrica Metka mu prinaša cvetlic, ptički tako lepo prepevajo in beli oblački se prepeljavajo nad njim po sinjem nebu. Zares, zunaj na polju Je; Drejčku zelo lepo in je od veselja otepaval * ročicami in nožicami. kadar so ga jemali iz ilbke, da ga poneso seboj. - Danes pa je pust, čemeren dan in so odšli sami brez njega. Niti drobne Metke mu niso pustili za družbo: preveč je dela in premalo rok, krompir mora biti ta teden pokopan; že tako Je predolgo ležal v zemlji. ' Tačas se je Drejček zagledal v sten ko uro; pravzaprav v nihalo. Sledil mu je z očmi z leve na desno, z desne na levo. Kako rad bi vstal in sklatil to živahno igračko s stene. Pa za take podvige je Drejček še mnogo premlad in preslaboten: saj se še vsesti ne more v zibki ali se vsaj prevaliti na stran. Ce bi se Drejček spoznal na uro, bi videl, da ee je veliki kazalec že tretjič prepeljal preko plošče kar je sam. Pa on tudi tako dobro ve, da'jih danes izredno dolgo ni domov, saj je že tako zelo lačen in ves razkrit in premočen... A vendar Drejček ni čisto sam v »hiši«. Ogromen črn maček se je pravkar leno pretegnil za zapečkom, se obliznil daleč po smrčku in preskočil na bližnjo mizo. Mrzla peč mu ni godila in je zahrepenel po toplejšem ležišču. Malce se Je ogledal naokoli, potem pa je brez obotavljanja skočil k malemu Dreičku v zibBlko. Zvil se mu je k nogam v klopčič in zadovoljno zapredel. Tudi Drejčku je ugajala družba in toplota. Veselo je mahal z ročicami in se smejal. Rad bi segel po črnem tovarišu, pa so bile ročice prekratke. Trudil se je nenehomi. in vztrajno segal po njem Slednjič je nenadno začutil v ro-iici nekaj mehkega, voljnega: držal je mačka za rep Krepko je stisnil drobno pest in povlekel žival k sebi. Maček se ni upiral in kmalu ga Je Drejček pritiskal nase z obema rokama. Na Drejčkovih golih, topJih prsih se je ma-*ek počutil mnogo udobneje kakor pri nogah, kjer je bilo vlažno vse naokrog. In tako sta bila zadovoljna oba, dokler ni Drejčku težke breme začelo postajati neprijetno: veliki črni maček je bil mnogo pretežak za njegove nežne prša. Vse težji in neznosnejši je postajal in Drejčku je bilo že neprijetno vroče. Kmalu je vročina po-•tala neznosna in težko je dihal ubogi mali Drejček. Toda mačku je godilo pri Drejčku in je vneto dalje predel svojo štreno. Drejčka pa je vse bolj in bolj težilo in duSilo. S slabotnimi ročicami se je zagrebel v gosti mačji kožuh in se skušal otresti dušeče more. pa jo je pri tem le še močneje pritiskal nase in vlekel še višje k sebi. Zdaj mu črna pošast stiska tudi že grlo in se pomika počasi kakor ura, a gotovo kakor smrt proti zariplemu obrazku ... Drejček bi rad zakričal, planil kvišku in stekel k mami... Pa je še premlad in preslaboten. Vsaj zraka bi rad Drejček, vsaj-malo zraka, da bo mogel dihati... Oh, kako ga tišči in žge v prsih; vse krog njega je samo ognjeno morje, bliski se vžigajo in strele se krešejo vsevprek ... Tedaj pa je za trenutek vse prestalo in zato-nilo v črni temi, ki je objela Drejčka. Toda le za trenutek, potem se je spet žareči plamen razlit po njem in bolečina se je podasetorila ... V sencih mu divje kljuje: raznesti mu hoče prsi Ženski vestnik Za kuhln|o Koruzni pečenjak. V litru mleka (lahko tudi umetnega) razpustimo 2 dkg kvasa, primešamo pol litra koruzne moke In osolimo. Cez eno uro vmešamo rumenjak al! dva in 10 dkg sladkorja. (Kajpada Jed zelo pridobi, ako ji lahko primešamo dve desetinki litra kisle smetane. Toda to si menda lahko privoščijo le gospodinje na deželi.) Dobro je dodati namesto limonovih olupkov malce limonina. Nato dodamo koruzno moko, mleko ln sneg. To zmes ziljemo potem v ponev, v razgreto mast, ln denemo v vročo pečico. Ko je pečenjak pečen, ga po možnosti namažemo po vrhu s kakršnokoli mezgo in narežemo na Cetve-rokotnike. Pecivo k čaju si lahko privoščijo le redki. Recept je naslednji: Zgneti v testo 56 dkg pre-sejane bele moke, 25 dkg sladkorja. 3 cela jajca, 6 dkg presnega masla. V* 1 sladke sveže smetane in 5 dkg jedilne sode. Zvaljaj testo in izrezi različne oblike, ki jih speci v pečici. Te vrste pecivo se jako dolgo hrani. Meso s fižolom. Za tri osebe vzemi '/< kg mesa, 12 dkg fižola, 4 dkg masti, '/*ks riža in 1 čebulo. Fižol preberi, dobro speri, 24 ur namakaj in v isti vodi skuhaj. Čebulo fino zreži, v masti zarumeni. dodaj drobno zrezano, oso-ljeno meso, V« ure praži, dodaj nato izprani riž in '/io litra vroče vode. Dobro premešano jed duši pokrito da se napne riž. nato stresi fižol in glavo... Drejček ne more več dihati: trna poSast mu leži na obrazu... V smrtnem krču so se mu zvili drobni udje, prstki so se do krvi zagrebli v nežne dlani in se stisnili v krčevite pesti, ki še vedno pritiskajo na črno pošast nad obrazom.., * Zdaj je Drejčku spet tako lepo: nič več ga ne tišči v prsih, ne kljuje v sencih. Ni več strašnega ognja, bliskov in strel... Zdaj je vse to prešlo in on leži vznak na cunjah pokra j njive; sliši mamin glas in sestrica Metka mu je nancsila kupe cvetlic... Beli oblački, ki jadrajo nad njim, so danes zlato obrobljeni in na vseh se vozijo drobni krasni angelčki. Vsi kličejo Drejčka in ga vabijo k sebi. In Drejček ni mog3>l odo leti prijaznemu vabilu. Zamahnil je z drobnimi ročicami mami in sestrici v slovo in poletel med svoje nežne prijateljčke. Posadili so ga med s6 na belega konja in razposajeno odjadrali soncu nasproti... z njegovo juho, katere pa ne sme biti preveč vmes, ter duši jed naprej. Okus izboljšaš, ako pridaš nekaj tenko zrezanega korenja, zelenega peteršilja itd. Dodaš tudi lahko nekoliko gob in presnega masla. Jed je zelo redilrta ln ne zgubi prvotnega okusa kljub raznim dodatkom. Krompir Ima. najboljše snovi tik pod olupkom, zato bi morali jesti le pečen krompir z olupili vred. Francozi, ki se jako razumejo na -jedila, pojejo himne pečenemu krorrpirju, a tud1 Slovenci ga imajo radi in Jurčič je napisal kar zgodbo o pečenem krompirju. Torej ne pozabimo na to svojo jed in se je spet oprimimo! Drobni nasveti Kako odstraniš sledove šiv^v. Marsikatera gospodinja prenareja obleke. Pri razparanju s« pokažejo neprijetni sledovi šivov. Kupi v dro-geriji ali lekarni staroznano tinkturo iz konjske mete, pomoči ž njo omenjena mesta in zlikaj. Tekočino uporabljaj nerazredčeno, njen neprijetni duh kmalu zgine. Ako luknjice šivoi ■■'<4,.ras-vi Vi - s ** Naslednji dan je sedel Abner. trgovec s preprogami, sključen in nesrečen pred svojo trgovino, ko se mu je približal mladi, lepi Hasan, kalifov ljubljenec. »Bodi pozdravljen, Abner!« »Izgini!«, je zakričal starec. »Kaj si me prišel tudi ti zasmehovat? O. iaz nesrečni norec, da sem verjel goljufivemu dervišu! Hasan le smej se beračevi hčeri osivelega, obupanega Abnerja!« Vladarjev ljubljenec 1e položil roko na starčevo ramo in rekel s svojim mehkim glasom: »Nisem te prišel žalostit Vem. da si mnogo zgubil, toda vse re da nadomestiti!« »Nadomestiti, da. ako bi bil tako mlad. kakor si ti. Hasan!« »Sprejmi mojo mladost. Abner daj mi svojo hčerko Fatimo za ženo, potem se bom boril iii delal za nas vse« . ž Starec je glasno zajokal in objel Hasana kakor svojega sina. » Abnerjeva hčerka, lepa Fatima, je praznovala poroko s Hasanom, ljubljencem kalifovim E la je tiha, skromna svatba, ki je pristajala obubožanemu trgovcu. Le malo svatov ie sedelo pri preprosti gostiji, ko se je sijajen sprevod bliz-al Abnerjevi hiši. Na čelu je jezdil vranca kalif »Ali pogrešate še kaj drugega?« sem hotel vedeti. »Ne. Zakaj to vprašate, gospod Filip?« »Meni manjkata dve svinji.« »Ako bi nam izginilo še kaj drugega, bi mi mož pri zajtrku gotovo povedal,« je dejala gospa Carterjeva. In ko jo je otrok spet povlekel za krilo, ga je mirila, rekoč: »Pojdiva, ljubček, pojdiva iskat Fluf-fyja.« < Misli, ki so mi rojile po glavi, mi niso prav nič ugajale. Saj dve svinji sta izginili, psa ni več; vendar ni ravno nujno, da bi bila med obema slučajema kaka zveza. Pa je bilo vendarle čudno... Spomnil sem se tudi Elijevih konj, ki se nikoli nista vrnila. Pot me je privedla do Lomaxa. Drdranje voza je izvabilo iz hiše dve ženski. Obe sta bili od vina zagoreli v obraz. Hči Edita je odprla vrata in zašepetala: »Dobro jutro.« »Dobro jutro, Edita,« sem ji odzdravil. »Je doma vaš oče, ali vaš stric ?« »Niste ju srečali? Stric Oliver je ves iz sebe. Naš Adam je mrtev. Prerezan vrat ima.« Dekle si je z robom predpasnika obrisalo oči. »Adam? Kdo pa je to?« sem začuden vprašal. »Adam je naš pes, ki smo ga imeli vsi tako radi. Zdaj pa je mrtev.« Spet so jo oblile solze. »Tega mi je pa res žal,« sem sočutno dejal. »Se nekomu drugemu bo žal,« je rekla Edit. »Stric Oliver je vzel svoj samokres s seboj... ako najde nitkova, ki je to storil, ga bo ustrelil, tako je rekel...« Krenila sva dalje. »Hitro odpeljiva zrnje v mlin, potem bom takoj govoril z Elijem. Stvar ti prav nič ne ugaja, Mike.« »Veste, kaj mislim jaz?« Mike se je podrgnil po kolenu. »Mislite Indijance?« »Hm! Lepa misel, kaj?« Harryjev mlin se je nahajal na zapadno stran od zadnje hiše ob reki. Takoj za njim se je bočila vzpetina in reka je bila tu dovolj močna, da je lahko gnala mlinsko kolo. Nisva še videla mlina, ko se je izza ovinka prikazala neka ženska, ki je nama v največjem diru pritekla naproti. Zgodila bi se bila nesreča, da se nista konja v zadnjem trenutku vzpela in skočila v stran. Ženska je omahnila na kolena, le za korak oddaljena od sprednjega kolesa. Med tem ko sem jaz miril konja, je Mike skočil z voza in 10 dvignil. Bila je Hana VVrightova, hči kvekerja Craneja, ki se je bila na griču pred Fort Outpostom poročila s Harrjjem Wrightom. Branila se je Mikejeve roke, ki ji je hotela pomagati in je tako presunljivo zakričala, da sem se za trenutek spomnil tistega davnega jutra, ko je bil obešen kovač Shad in je neznana ženska glasno zakričala, ko so mu nadeli zanko okrog vratu. Isti brezup, ista blazna groza je zvenela iz tega glasu... Sedel sem na vozu in nisem mogel drugega kakor da sem na vso moč vlekel za vajeti, kajti konji so pobesneli spričo groznega vpitja tik pred njimi in so mi hoteli uiti. »Ostani pri nji... jaz bom pognal do ovinka pa se vrnem,« sem zaklical Mikeju. Ko sem privozil do vznožja griča, se mi je posrečilo, da sem pomiril konje in jih ustavil. Vajeti sem čvrsto privezal za drevesno vejo. Potem sem na vso moč tekel nazaj. Mike se je še vedno trudil, da bi zadržal vpijočo in branečo se žensko. »Blede se ji. Niti ene pametne besede ne spraviš iz nje,« je rekel Mike. »Saj ste vendar zdravnik, Mike. Vedeti morate, kako ji boste pomagali.« »Hitro mi prinesite malo mrzle vode!« S svojim klobukom sem zajel iz reke vode in jo pljusknil v Hanin obraz. To jo je spravilo k sebi, utihnila je, zmedeno je strmela v naju in mrmrala: »Harry je mrtev.« »Se je utopil?« sem naglo vprašal. Morda je padel v reko in utegnila bi mu še pomagati. »Ne. Za... zaklali so ga, kakor... kakor svinjo. Bože ... o, Bože!« Brezup, ki je zvenel iz tega pridušenega krika, je bil še strašnejši od prejšnjega presunljivega kričanja. Hana si je zakrila z rokami spačeni obraz. »Prav je tako,« sem rekel, obrnjen k Mikeju, »le jočite, ubogo dete to vas bo pomirilo.« Dolgo je Hana jokala, tako dolgo, dokler ji ni usahnila poslednja solza. Nato smo krenili proti Lomaxovi hiši, ki je stala blizu in z Mikejem sva vsak z ene strani podpirala ubogo žensko. Abd ul Jusuf, poleg njega Ibrahim, veliki vezir. Njima je sledilo mnogo sužnjev z darili Vladar je skočil s konja in hitro stopil čez prag. »Alahov blagoslov naj rosi na tvojo hišo, Abner, in na ljubeči se poročni par, na Hasana in Fatimo,« je pozdravil kalif. »O, vzvišeni vladar, kako naj se ti zahvalim, da si prestopil prag revnega moža?« »Revnega moža, Abner? Mislim, da Se nikdar nisi bil bogatejši, kakor danes, ko ti je Alah pripeljal najboljšega vseh sinov. V imenu Alahovem sem prišel tudi jaz, da te obdarimo.« Kalifu je dal veliki vezir Ibrahim tri skrinjice. »Hasan, moj ljubljenec, sprejmi te nize biserov, katere je nosila moja mati, in jih položi okrog vratu tvoji ženi, ko bo odgrnila pajčolan.« Kalif je odprl drugo skrinjico in rekel: »Ta z žlahtnimi kamni okrašen meč dam tebi, Hasan, in te imenujem za drugega poveljnika svojih čet Vodi jih k zmagi!« In vladar je objel svojega ljubljenca, Hasana. »Poslušaj. Abner, tu je tvoj demant in vedi, da Je pristen in neprecenljive vrednosti. Odpusti mi grenki nauk, ki ti ga je dal kalif. Takoj sem sporna 1 njegovo visoko vrednost, opazil pa tudi, da je tvoje srce ob njem otrdelo za vse dobro In lepo okrog tebe, in sklenil sem, da te ozdravim.« Abner se je sklonil pred kalifa in poljubil rob njegovjega plašča. »Odpusti, najmodrejši vladar! Razumem te, toda zakaj je tudi tvoj veliki vezir Ibrahim trdil, da Je kamen ponarejen. Ali je najinemu pogovoru prisluškoval? Smehljaje se je odgovoril veliki vezir: »Ne, toda stari, v časti in delu osiveli dvorja-nik se ravna vedno po izrazu obraza svojega vladarja. Ko sem ostopil, sem takoj opazil tvojo razburjenost in mračni pogled mogočnega kalifa. Vedel sem vse in govoril tako. kakor je želel vladar. Kalif se je poslovil z bedami: »Alah naj blagoslovi tvojo hišo In tvoj bodoči rod.« mt. Misli Vsakdo bi si rad podaljšal življenje. Ne ve pa, da je vsa skrivnost v tem. da si ga ne skrajšamo. *** Sala vse Izgubi, če se šaljlvec sam smeje. *** Ce radosti pretiravamo, se Izpremene v bolesti. *** lioseda lahko izžareva več toplote kakor ogenj v ptti. *** Kadar začnejo zaljubljenci misliti, takrat napravijo največjo neumnost. DomaČe novice * Izboljšana prehrana v novem letu. Dnevniki so te dni objavili važne podrobnosti o novem načinu delitve racioniranih živiL Ta navodila je pač vsakdo prebral z največjim zanimanjem in zadoščenjem Zlasti važno je povečanje dnevnega obroka kruha ali moke. Posebno delovni sloj dobro odreže, kar je vsekakor na mesta Prav tako je poskrbljeno za otroke, za bolnike, za vodar je in za noseče žene. Izboljšana prehrana kaže uspehe velikega prizadevanja naše prehranjevalne oblasti in veliko naklonjenost nemških oblastev. Je naj očitnejši dokaz, da se pričenja učinkovita borba zoper veliko podtalno zlo sedanje vojne, zoper črno borzo. Je pa s tem tudi podan dokaz, da se stanje prehrane kljub petemu letu vojne stalno boljša in da je blokada zunanjih velesil dosegla popoln poraz. * Koledarske posebnosti novega teta. Novo leto 1944 je prestopno leto. Začelo se je a soboto, končalo pa se bo z nedeljo, kar se precej redko primeri. Imelo bo 63 nedelj in 54 tednov. Letni vladar je Saturn, ki je za Jupitrom največja zvezda premlčnlca. Letos bosta dva sončna mrka, ki jih pa v Evropi ne bomo videli. * Vodnikova družba želi vsem svojim ustanov-nlkom, sotrudnikom, poverjenikom in članom zdravo in srečno novo leto 1944! * Nakazila usnja čevljarjem za mesec Januar 1944 bo Izdajal Pokrajinski gospodarski svet v Ljubljani iz tehničnih razlogov šele od dne 7. Januarja 1944 dalje. * Slovenske oddaje v tržaškem radiu se vrste vsak drugi dan in sicer na lihe dni v mesecu, to je 1., 3., 5. itd. Na sode dni (2., 4., 6. Itd) co enake oddaje v hrvaščini. Oddaje so namenjene slovenskemu prebivalstvu v Primorju in na Goriškem Organizacija je poverjena poveljstvu slovenskih narodnih straž v Trstu. * O žumberških komunistih poročajo iz Metlike, da so se posebno Izkazali, ko so prišli v noči od 9. na 10. decembra v Metliko ropat trgovine in stanovanja. Preklinjali so, kričali, razbijali ter hoteli odnesti prav vse blago in ves denar. Na vesti imajo mnogo umorov. V prepadih in jamah okoli vasi Drage bi se našlo veliko slovenskih grobov. Mnoge so žumberški komunisti po mučenjih pometal' v jame, kakor so povedali tisti mobilizirane!, ki se jim je posrečilo pobegniti od komunistov. V Metliki so žumberčani pripovedovali o nekem 15 letnem fantu iz Drage, k' je zaklal že nad sto ljudi. Obsojenca privežejo na kol ali na drevo, mladi rabelj pa ga nato zbada z nožem, da žrtev v mukah izkrvavi, nato pa jo vržejo v prepad. * Izpuščeni jetniki. Glavni vodja oddelkov SS v Trstu dr. Radetzky je za božič velel izpustiti lz tržaških zaporov 70 slovenskih jetnikov, doma lz okolice Gorice. Zapreti so jih dale italijanske oblasti. Nemci pa so ugotovili, da so ti ljudje nedolžni. Vsak Izmed jetnikov je dobil od dr. Ra-detzkya še darilo zase in za družino, vredno vsaj 700 lir. Slovenci so se toplo zahvalili. * Ukinitev potniškega prometa na progi Ljubljana—st. Veit VVeichseldorf. S takojšnjo veljavnostjo je bil ukinjen civilni potniški promet po železnici na progi Ljubljana—St. Veit Weichsel-dorf. Prehod civilnih potnikov preko meje je dovoljen samo po državni cesti Ljubljana—St. Veit Weichseldort * Smrt ugledne gospodinje. Na Silvestrovo Je umrla pri svoji hčerki v Ljubljani tašča pokojnega bana dr. Marka Natlačena, gospa Neža Vilfanova, po domače Rogovilčeva mama s Črnuč, Zadnja leta je stanovala pri hčerki gospe Natla-čenovl. 12. t m. bi dopolnila 84 let. Bila Je zgledna slovenska mati In gospodinja. * Zajeti terenci. Domobranska posadka pri S t. Joštu nad Vrhniko je prejšnji teden zajela v bližini 2i.rov devet komunistov. Skrivali so se v jami, ki so jo Izkopali pod kozolcem. Vsi zajeti komunisti so bili prosluli terenci, ki so prt zaslišanju obširno razložili svoje dosedanje početje in pojasnili marsikateri umor. Zlasti je bilo pojasnjeno, da je Barbarčev Pavle iz tamošnjih krajev eden največjih morilcev med komunisti. Preiskave so v teku. * Iz Puštala prt Skofjl Loki poročajo, da Je tri dni pred božičnimi prazniki prišla tja tolovajska druščina ter vas obkolila. S seboj so odvedli vse za orožje sposobne moške, pustili so samo pohabljene ln bolne. Prišli so tudi v neko hišo, kjer je mladi gospodar pravkar pestoval svojega poldrugo leto starega otročička. Zraven moža j« stala preplašena žena. Komunisti so moža pozvali, naj gre z njimi v hosto. Mož je odgovoril, da danes ne more, ker Ima še to ln ono delo, da pa Jutri gotovo pride. Tedaj je komunistični komisar potegnil samokres ln moža ustrelil v glavo. Nesrečnež Je padel z otrokom vred. Očetova krt je oblila otročička. možgani pa so obrizgali nesrečno mater. Nato so tolovaji odšli, kakor da se ni nič zgodilo. * Pri Črnem vrhu nad Hotederšlco je nemška ln domobranska posadka iz Logatca presenetila močno skupino komunistov ln jo uničila. Predalo se je 80 komunistov, ostali pa so se borili še naprej in jih Je 40 padlo v boju. Najtrdovratnejši so vztrajali v dveh hišah, kjer so bili uničeni od napadalnega ognja. Teh je bilo okrog 30. Poleg teh je padlo še 12 komun'stlčnih civilistov. Med dokončnimi borbami je bilo ujetih še 10 komunistov. Število komunističnih Izgub torej znaša 160 borcev ln 12 drugih banditov. Na nemški ln domobranski strani je bil samo en mrtev, trije pa lahko ranjeni. »Sinoči se je to zgodilo,« je začela pripovedovati Hana, ki se je nekoliko pomirila. »Naš pes je kar naprej lajal, Harry je menil, da se je morda prikradla lisica h kokošim. Vstal je in stopil ven pogledat. Do zajtrka se vedno ni vrnil; čakala sem in čakala, potem sem ga šla iskat.« Spet je zahlipala, vendar je čez trenutek nadaljevala: »Saj veste, kako težko najdeš človeka v gozdu. Najprej sem našla psa, imel je prerezan goltanec, potem pa... potem sem našla Harryja. Skalpirali... so ga... in ... strašno so ga razmrcvarili.« Spet jo je žalost zlomila, morali smo se ustaviti. Ženski, ki je toliko pretrpela, je težko reči kaj tolažilnega... Naposled smo zagledali Lomaxovo hišo; brata sta se pravkar vračala domov. VVilliam je bil videti nesrečen, Oliver čemeren. V roki je imel puško. Takoj sem rekel: »Zdaj vemo, kdo vam je ustrelil psa, Oliver.« Ta mah sta stopili iz hiše gospa Lomaxova in Edita in ko sem ji v naglici povedal, kakšna strašna nesreča se je pripetila, sta tolažeč odvedli Hano v hišo. Zdaj sem vprašal Oliverja: »Imate dve puški za naju?« Prikimal je, stopil v hišo in se takoj povrnil z dvema puškama, smodnikom in svincem. Molče smo se odpravili proti Harryjevemu mlinu. Prišli smo do mojega voza, a sem ga pustil tam, kjer je bil, kajti zdaj bi bilo nesmiselno, spravljati zrnje v mlin. Zdaj smo prišli do mlina, prekoračili smo dvoriše in stopili skozi odprta kuhinjska vrata. Bili smo ginjeni, ko smo zagledali snažno pogrnjeno mizo za zajtrk. Nekaj korakov od hiše se je začenjal gozd. Med brezami ln macesni smo utirali pot skozi gosto grmovje. Naposled smo naleteli na mrtvega psa. Iz ust mu je kapljala kri na rumeno dlako. »Ravno tako so obdelali našega Adama,« je s pritajeno jezo rekel Oliver. »Najboljšega, najzvestejšega psa, kar sem jih kdaj imel.« Previdno smo šli dalje, dasi nismo imeli razloga za kako posebno previdnost. Indijanci so brez dvoma vedeli, da njihovo dejanje ne bo ostalo nekaznovano, zato ni bilo verjetno, da se bodo zadrževali na kraju zločina. Pa smo se navzlic temu zdrznili vsakokrat, kadar je zapokala veja in smo brž naperili puSke, kadar smo zaslišali prhu-tanje kake ptice. Potem smo našli Harryja, ki je bil še včeraj krepak moški, ki se je tako od srca veselil, ko se je prvič zavrtelo kolo njegovega mlina, ki si je z lastnimi rokami postavil hišico in izoral zemljo za njo, ki je, radostno žvižgaje in prepevaje mlel dobro zrnje in ki je v prvem svitanju današnjega dne vstal, da ga je doletela taka smrt. Nož, ki je obema psičkoma prerezal goltanec, se pri Harryju ni zadovoljil s takim usmiljenim načinom usmrtitve. Harry je bil strahovito razmrcvarjen, kakor nam je bila že povedala Hana, da smo nehote odvrnili poglede od njega... Slekel sem suknjič in ga pregrnil preko žalostnih ostankov. Potiho sem rekel: »Nima smisla, da bi ga nosili od tod. Prosim vas, Mike, prinesite lopato od njegove hiše. Utrujen sem.« Spustil sem se na tla, ne toliko zaradi utrujenosti, temveč ker mi je prihajalo slabo. Ko se je kmalu nato Mike vrnil z lopato, smo izkopali grob in po kratkem oklevanju spustili vanj Harryjeve zemeljske ostanke. In ko smo nato pokrili truplo z mehko, vlažno zemljo, sem spoznal, kako dobra je zemlja, ki nam daje hrano, potrebno za življenje, ki potrpežljivo nosi vsa bitja, naposled pa jih milostljivo pokrije. Komaj pred nekaj minutami je bilo Harryjevo truplo nekaj, kar smo z grozo gledali, zdaj pa je bilo vse zakrito, lahko bi človek šel preko njegovega groba, ne da bi slutil, kaj leži v njem... Oliver Lomax je dvignil svojo puško in rekel: »Bog naj se usmili tvoje duše, Harry Wright: maščevali te bomo!« Vedno sem mislil, da je Oliver hladen in trdosrčen človek, poslej pa mi je bil drag. Vrnili smo se k mlinu in pogledali, ali je pri hiši živina, ki bi nas potrebovala. Toda morilci niso ničesar pustili Nič čudnega torej, da je pes tako dolgo lajal! »Gotovo ni bil en sam tat,« sem dejal, ko smo šli nazaj proti naselbini. »Mlin in moja hiša ležita na dveh nasprotnih koncih doline in vaša hiša, Lomax, leži v sredini. Nič kaj ni prijetna misel, da smo vsi lepo mirno spali v svojih posteljah, ko je bil ponoči neposredno pod našimi okni izvršen ta rop. Nemara smo storili napak, da smo si postavili hiše tako daleč vsaksebi. Postaviti bi si jih morali bolj skupaj, kakor so to storili ljudje v Fort Outpostu. Bog vedi, ali niso Piklejevi in Cranejevi tam gori pri Ožini vsi mrtvi.« »Stražiti bomo morali,« je predlagal Oliver. »In takoj moramo sklicati ljudi k sestanku, da se posvetujemo, kaj naj storimo.« (Nadaljevanje) JStev. X ■ i——i—■——E LjuM kruhek - Kuge, lakote, vojske, ognja, potresa varuj nas o Gospod! Tako se zateka ljudstvo k Bogu v litanijah vseh svetnikov. Po Bitnju in Šmartinu je 1. 1624. razsajala strašna kuga, ki (90 jo zanesli z Ogrskega zaradi vojske sprva v Kamnik in okolico, od tam pa tu sem. Pobrala }e kuga mnogo ljudi. Poleg osamelega gradiča v St. Petru, oddaljenem kakih deset minut od Smartina pri Kranju, stoji kapela sv. Petra, čigar oltar ima letnico 1768. Žalosten spomin vzbuja tabla, kjer bereš, kako hudo se je godilo ljudem ob času lakote. Po zelo slabi letini I. 1815. je nastala V naslednjem letu lakota. Stradaj očim so kuhali »rumfordsko« juho tere jo delili s korcem, ki ga že dandanes hranijo na zidu obešenega V spomin. V tistih težkih časih so ustanovile nekatere občine javne kuhinje, kjer so pripravljali in delili »rumfordsko župo«, tako imenovano po angleškem lordu Rumfordu. ki jo je iznašel. »Novice« 1. 1847 poročajo o tej juhi, da Izda tolikanj, da more maselce. ki je veljal za krajcar, preživiti zdravega človeka za štiri in dvajsete ur. Tako juho so pripravljali iz vode, Jesiha, krompirja, graha, ječmena in kruha. S tako juho se je rešilo mnogo ljudi smrti. Drugod spet so mleli lubje in posušeno travo. Tej nekdaj fn danes zmesi so priložili majhne količine moke Taka prehrana je seveda povzročala razne bolezni, kakor vročinsko bolezen, legar, grižo itd. Smrt je bila edina rešitev. V štirinajstem stoletju, in sicer v letih 1315. do 1317. je vladala v Evropi tako strašna revščina, da preprosti človek nikdar ni videl kruha in si je pripravljal jed iz zmlete brezove skorje in kuhane repe. Ljudje so umirali od lakote, ker tudi takih jedil niso imeli Vzrok največjih skrbi in dram človeštva je bila tedaj lakota V tridesetletni vojni je Nemčija izgubila skoraj tretjino prebivalcev zaradi lakote, ker ni bilo kruha, glavne ljudske hrane. V francoski revoluciji so ženske napadle konvent (revolucionarno skupščino) in na ves glas kričale: »Kruha nam dajte!« Današnji kruh je izum industrije, kajti pradavni kruh je bil siv, suh, poln ječmena in ovsa. Naš kruh je redilen, ker vsebuje vitamine, ki so v otrobih. Tako imamo dandanes enoten kruh, glavno hrano težakov in delavcev. V starem Egiptu so jedli kruh zgolj bogataši, do-čim je revno ljudstvo natepavalo ovsenjak. Mnogi starejši ljudje pri nas na kmetih se takega ovsenega kruha še dobro srpominjajo. zal, ki so najboljši vrtnarji. Pod tem vplivom se zemlja razdrobi in postane rahla in plodna. Mikroorganizmi, ki imajo nalogo presnavljati mrtve snovi v hranilne sestavine, žive in se razmnožujejo najhitreje le v dobro obdelani zemlji. Zato naj ne bo nikogar med nami, ki bi v teh težkih časih zanemarjal svoj vrt in zemljo. Z delom na vrtu pomaga vsak posameznik najprej sebi ln svoji družini, posredno pa tudi ostalim ljudem. KoledJtica Narodni motiv Trije kralji hodimo, zvezdo s sabo nosimo, Gašpar, Miha, Boltežar. Hišni oče, gospodar, t Bog daj dobro sreAo vam, hlev rejen in poln hram, hišna mati, gospodinja, naj se zdravje k vam udinja, pri družini naj ostane ln od hiše se ne gane. Vsi bodite dobre volje, Bog naj blagoslovi polje, da stoteri sad plenice, z grozdjem obloži gorice ln nad okni hišno hrajdo, razcveta dišečo ajdo, da vesela bo čebela. Imela v panju dosti dela. Mirne vam želimo čase; *Š zdaj poglejte, če klobase v dimnici še konček niha, rad bi spravil ga naš Miha, na vogalček poprtnjaka pa veseli Gašpar čaka, za peharčck jabolk v dar prosi vas kralj Boltežar. Polna nasa je bisaga, radi gremo zdaj od praga, < .. zvezda nam bo pot kazala. upanje v sreč prižgala, svetla misel, dobra volja, je kolednica najbolja, ta naj vedno z vami hodi in življenja pota vodi. Hišna mati, gospodar, Bogu hvala za vaš dar l Mara Tavčarjeva, DVE LASTNOSTI — Ti si še mlad in ne veš. da mora vf-ak človek imet dve poglavitni lastnosti. — Kateri pa sta to? — Poštenost ln modrost. — A kaj je poštenost? — Pošteni»t je: naj stane, kar hoče, ti- moraš vselej izpolniti, kar si obljubil — In modrost? — Modro6t je. če nikomur nič ne obljubiš. Pomen vrtička V vojnih časih, ko je borba za vsakdanji kruh najhujša, se šele učimo spoznavati pravo vrednost zemlje in vrta. V prejšnji svetovni vojni je Nemec Schr&der ustanovil poseben odbor, ki je navduševal meščane, naj prično saditi in gojiti povrtnino v malih vrtovih. Kmalu so zrasli Številni vrtovi po predmestjih velikih mest ln njegova zasluga jc da je rešil marsikatero dru-BLno in mesto pred najhujšo lakoto. V okolici Dunaja, pa tudi po drugih večjih mestih, smo naleteli v prejšnjih letih na ostanke teh vrtov, ki pa so bili povečini zanemarjeni. Nova svetovna vojna pa je zopet pripravila meščane, da so zadeli rovnico na ramo in šli na delo. Pa mi? V zadnji vojni so Schr3derjevi vrtovi zrasli tudi v ljubljanski okolici. Posebno veliko jih (Je bilo pod Rožnikom, na Viču, v Šiški, na Rakovniku, pa tudi na Barju so pridn! meščani prekopali in zasadiH s krompirjem zeljem ali z drugo povrtnino marsikatero njivo. In ali bi ne bilo prav, da bi si že letos poskrbeli tudi mi vsak svoj košček zemlje kler bi pridelali vsaj najpotrebnejšo povrtnino? Lani in letos je društvo »Mali gospodar« razdelilo precej mestnega sveta svojim članom, vendar to ni bilo zadosti. Mestna občina je zato oddala letos več svojih parcel družinam v obdelavo. Obdelovalci so bili Jentoe bolj izkušeni kakor lani, pridelek pa je jako različen, kar je seveda razumljivo, ker je pač različna tudi zemlja, različno je gnojenje ln obdelovanje. Vsekakor pa je obdelava vrtov v Ljubljani in bližnji okolici zlasti letos zelo važen prlsipevek k prehrani ljudi m živali. Izkušnje so od leta do leta boljše in tako bo gotovo marsikatera družina ostala na svoj vrttč z ljubeznijo navezana tudi še po vojni. In gotovo se bo obdelovanje po možnosti lotil Se marsikdo, ki doslej tega še nI storil. v sedanji vojni Ce hočemo iz vrta dobiti čim več polnovredne povrtnine, moramo zemljo temeljito obdelati. Obdelcvanje se vrSi na več načinov. Tnko prst rahljamo, drobimo, lopatimo ln rigoiamo. ce hočemo postaviti vrt na še neobdelan svet, je potrebno, da jeseni ali še tekom zime zemljo prerlgolamo. Boljšo zemljo- rigoiamo tako, da vrlinjo plast zemlje preobrnemo, spodnjo neživo zemljo pa na mestu le prerahljamo. lLahko pa ngolamo tudi na ta način, da pade prva živa plast na dno, spodnjo pa vzdignemo na površino. To delamo na že Izčrpani zemlji. Glavno pri rigolanju pa je, da zemljo Izdatno pogno-Jimo z dobrim hlevskim gnojem ah kompostom. Gnojilo pa ne smeano podkopavati na dnu, kjer navadno zaradi pomanjkanja zraka zogljen in ga tudi koreninice rastlin ne. morejo doseči. Gnoj polagamo med posamezne brazde, da ima zrak dostop in se tekom zime razkroji m prepoji zemljo. Vrtni zemlji pa navadno primanjkuje apna, ki ga ji dodajamo v obliki ometa, cestnega prahu ali s^ihnenega apna. Apna m hlevskega gnoja pa ne smemo skupno trositi. Ce gDojlmo jeseni s hlevskim gnojem, potrosa-mo apnena gnojilo pomladi. Sploh moramo skrbeti, da pri rigolanju zemljo čim bolj izboljšamo, to se pravi, da ji nudimo vse one snovi in i sestavine ki ji primanjkujejo. V dobro rigolnm zemlji se zaradi rahlosti, sonca, vode, mraza, ledu in mikroorganizmov pretvorijo v hranilne snovi vse one sestavine, ki trt drugače ostale mrtve. Tudi pri lopatanju (štlhanju) gnojimo na podoben način, da polagoma gnoj na brazde in ne na dno. Kakor po rigolanju tudi po lopatenju zemlje ne grabimo ln ne ravnamo, marveč jo pustimo v grudah, da dobro premrzne. Na tako zemljo vplivajo sonce, sneg, veter ln zmr- Zdravko Ocvirlc: Utrinek sreče »Jutri,« je rekla. »Jutri, ko bo večer in bo umrlo sonce na nebu, pridi, da boš luč, ki bo svetila moji samoti.« »Kako da me vabiš, ko te niti ne poznam?« eem jo vprašal. Ona pa ko da Je preslišala moje vprašanje, je nadaljevala: »Pridi ln odprla bom okno in bom govorila s teboj besede, ki zadržane že dolgo čakajo v meni.« »Zakaj prav jaz?« sem Jo ponovno vprašal. »Kaj naj bom Jaz tebi?« »Jaz sem hrepenenje, ki zapuščeno umira,« Je pojasnjevala. »In ti si tisti, ki Je ganil mojo samoto. Ce prideš, bo neizpeta pesem v mojem srcu dobila poslušalca Zato pridi!« »Pridem. Prav gotovo pridem,« sem hitel: »In daj Bog, da bi bil že kmalu ta jutri.« Kadar Je človek sam in mu Je vsaka stvar enako daleč, vsaka beseda enako blizu, pristane na vse, pa naj bo žalost ali veselje. In to dekle, to lepo dekle, ki te vabi, Je vendar sreča. Zakaj naj bi se mu torej danes ne zdelo vse krog njega lepše, kakor kateri koli drugi dan? »Jutri torej,« sem si ponovil. »Jutri bo moj danes, današnji dan pa lahko vržem stran kakor ogorek cigarete.« Sel sem v park med kostanje. Drevesa so se čudo lepo odražala v gladini ribnika, moje oči pa so bile slepe za vso to lepoto. »Jutri torej,« sem si ponovil in nisem se ustavljal, ko so me ogovarjali znanci. Prižgal sem cigareto ln se napotil domov. Nisem se več spraševal, kdo je, ki me tako goreče vabi, zakaj vedel sem že, da je ona tista, ki mi Je bila že od davnaj odločena, da ml bo stopila na pot. Njene lepe oči so mi kot dva svetla plamena gorele v duši ln ne daj Bog, da bi ugasnile. Zdaj je večer in moji plahi koraki so namenjeni k njej. Zakaj tako trepečeš srce, ko prihajam v njeno bližino? Mar ni to sreča Imeti cilj ln biti zaželjen, ko je človek v zapuščenosti tako reven. »Stoj! SI mar tak berač, da bi prosjačil ljubezni?« sem zadržal korak. »Kaj nI samota lek za tvoje bedno življenje? Pojdi domov ln zagrni okna. Ugasni luč in se razjočl!« »Komu naj koristijo moje solze?« sem se spet opogumil. »Ce ne zaradi sebe, že radi nje moram ugoditi njeni prošnji. Grem,« sem sklenil ln stopil pod okno. »Vedela sem, da boš prišel,« Je šepetala skozi okno. »Kako pa bi mogel drugače!« Molčal sem. Kaj pa naj bi rekel! »Prišel si, ker si moral priti,« je nadaljevala, »ln zdaj sem srečna. Saj nisi ugodil sebi, le meni na ljubo si tu. O, kako sem te čakala, da bi ti vedel. Bolj ko vsaka zgovornost izpričuje tvoj molk, da si tu le zaradi mene. Hvala ti.« Se sem molčal, a zdaj sem že vedel, kaj naj bi ji rekel. »Vem,« Je nadaljevala, »Se vedno te muči vpra<-šanje, zakaj sem povabila prav tebe. Poslušaj! Tvoje oči so bile, ki so me vabile, ne ti. Tvoja plahost bi tega nikdar ne zmogla. Uzrla sem te in že sem vedela: prišel bo, samo da rnu namignem, zakaj človek, ki je tako sprt s samim seboj, bo šel s prvim vetrom, pa naj zapiha od koder koli. Podoben Je roži, zasajeni ob poti, ki Jo utrga vsak, komur se poljubi.« »Zdaj sem tu ln stori z menoj, kar ti je drago, samo ne muči me,« sem jo prosil. »Zakaj mi očitaš plahost, ko pa sem vendar Junak, ker sem premagal samega sebe!« »Hvala za te besede« Je govorila. »8e bolj hvala pa za tvoj prihod. Zdaj, ko si tu, vem da sem le tebe čakala, zato stopi v mojo sobo in bodi moj gost.« Ko je zaprla vrata za mano ln sva ostala v sobi sama, sem bil ves prevzet od njene bližine. V temi večera sem poiskal njeno roko, nalahno sem jo privil k sebi in kakor tat sem kradel poljube. Ves prevzet nepojmljive sreče sem pil ia čaše radosti. Nisem več spraševal, kdo Je, ki se tako opojno privija k meni, želel sem le. da bi nikoli ne minil ta večer. Kakor blazen sem poljubljal oči ln lase, ln ko sem odhajal, sem poljubil celo prag, na katerega je stopila njena noga k slovesu. Danes poljubljam misel nanjo ln vsako minuto* ki sem bil ob njej. Sovražim pa smrt, ki ml jo je vzela, zakaj zdaj sem bolj ubog ko kdaj koli poprej. | smešnice končno ima le prav Strogi vseučiliški profesor prava Hren prereše-tava znanje mladega kandidata Lenuhoviča, »Recimo.« prične svoje vprašanje profesor, »da limte vi nevesto in jaz vam jo zapeljem. Kakšen delikt je to?« »Zakonolom« odgovori kanddat Profesor se razburja: »Vi pač n ste razumeli mojega vprašanja, zate vam ga ponovim: Recimo, da imate vi nevesto, ki vam jo jaz zapeljem. Kakšen delikt je to?« »Zakonolom«. ponovi kandidat. »Toda jaz govorim o vaši nevesti. Vi vendar nste cženjeni!« « »Seveda ne. toda vi ste poročen. 1...« ni čudno Učitelj: »Tvoja domača naloga o oslu, Jakec, je pa popolnoma enaka Mihčev nalogi.« Jakec: »Seveda, saj sva oba pisala o istem sosedovem oslu.. .« nadebuden sinko Sinko (v družbi tcvarifev kriči na ccst v okno): »Mamica, mamica, pogled skozi okno!« Mamica (pogleda in vpraša): »Kaj pa hočeš?« Sinko: »Tile moj tovariši nočejo verjeti, da 9. plešasta . .« poredne2 Teta Genovefa pride k Strnadovim na obisk. Mala sedemletna Milica jo že dalje časa pozorno ogleduje. Nenadoma se skloni in obliže tetino obleko. Sp'cp'no zgražanje. Teta (vsa začudena): »Otrok, kaj vendar delaš?« Mil ca: »Mama ima prav, tvoja obleka je res brez okusa!« neodpravljiva prometna ovira bodočnosti Doioteja: »Tile zračni poleti v Ameriko — rečem ti. da bomo kmalu lahko čez pet ur v Ameriki.« Damijan: »Prav verjetno.« Doroteja: »Morda še prej — v pol ure.« Damijan: »Tud verjetno.« Doroteja: »Potem me bo« lahko povedel na kak newyorški ples in bova v pol ure tam.« Damijan: »To pa ni popolnoma verjetno.« Doroteja: »No? ...« Damijan: »M slim. da bi zaradi tvojega oblačenja in lepotičenja imelo letalo vedno prav veliko zamudo ...« bistra glavica »Ti, Gašperček. ki hodš v latinsko šolo, poslušaj I Stavil ti bom dve težki vprašanji. Če mi na prvo odgovoriš, ti na drugo ni treba, pa te bom vendarle imel za modrega študenta. Torej: Koliko dlak ima osel?« Gašperček malo pom-šlja in potem reče: »567.890«. »Kako pa ti to veš?« »Oprosri, to jt že drugo vprašanje in mi ga ni treba odgovoriti...« skromnost A ran in David se srečata ter se začne med njima razgovor. Aren: »Čuješ. David, posodi mi tisoč lir.« David: »Ne dam.« Aron: »Pa m' jih daj pet sto.« David: »Ne dam.« Aron: »Morda mi lahko daš sto.« David: »Tud ne.« Aron: »Pa mi daj vsaj deset lir.« David: »Prav ničesar ne dam.« Aron: »Če je tako, mi pa vsaj povej, koliko je ura!« čudak Vaški Janez modruje: »Bolj čudnega človeka, kakor so naš župnik, ki si oblačijo srajco vrh suknje, pa že ni več na svetu ...« kratka 2alost Debel nu je umrLa žena in mož je v neutolažlji. vem joku stopal za pogrebom. »Kaj boš jokal!« ga je tolažil prijatelj. »Poglej, tamle skozi okno gleda lepa vdova.« »Nikar me ne žali!« ga je zavrnil Debelin ter so dalje solzil. Ko sta se vračala s pokopališča, je Debelin prijatelja nenadno ustavil: »Ti, prijatelj, kje stanuje tista lepa vdova?« dva razloga — Gospod direktor, jaz bi iz dveh razlogov rad, da mi zvišate plačo. — Katera sta ta dva razloga? — Žena mi je rodila dvojčka. Domače zdravilne rastline Kako jih nabiramo tu sušimo 33. RMAN, rmanec, mezinec, škrotovec, škoreca ali roja je pogostna travniška rastlina. Zlasti ob potih je je dosti. Zaide tudi na njive, posebno med oves se rada naseli. Mlade liste režejo med jajca, ki z njimi krmijo mlade race, gosi in pure. Rman ima % m visoka, olistana stebla, ki se v vrhu vejijo. Na najmanjših vejicah so po Vi cm široki cvetni koški, ki tvorijo ploščato češuljo. V vsakem košku je po pet jezičastih in nekaj več cevastih cvetov. Vsi so beli. Med cveti so majhne plevice. Listi so suličastega ali črtalastega obrisa, spodnji pecljati, zgornji sedeči, oboji pa drobno razrezani in porasli z mehkimi kocinicami Vsa rastlina je vonjava; vonj zlasti občutiš, če jo zma-neš med prsti. Za zdravilo rabijo liste in cvete. Listje beremo, preden se rman razcvete, cvetje pa smučemo na prav kratkih pecljih, ko se je pravkar odprlo. Ker rastlina ni kaj sočna, se kmalu posuši. Sušiti moramo v senci, suho blago pa hraniti v zaprtih pocodah. Križanka št. 1 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. reka. ki se izliva v Jadransko morje, 5. čutni organ, 7. pamet, razum, 9. otok v Jadranskem morju. 11. otok v Jadranskem morju, 15. postaran, 17. goljufana, oslepar-jena, 18 lesena zgradba. 20. mesto ob bivši ju-goslovansko-albanski meji, 21. nikalna oblika pomožnega glagola. 22. medmet. 23. osebni zaimek. 25 kaznilniški uslužbenec. 26. pripadnik južnoafriškega naroda, 27 planinski, turistični cilj, 29. srd, užaljenost. bes. 31. sorodnik. 32. obrtnik, 33. predlog, 34. za vse enak. 37. roman ki spol-nik, 39 glas, zvok (tujka), 41. priprava, študij, 42. znana itaJiianskp besedica v slo^ensk^ni pn morskem narečju, 44. svetopisemska oseba, 46. predleg, 48 medmet. 49 visok političn^uroravni uradnik v bivših banovinah. 52. kemični znak za srebro, 53. sklenitev dosmrtne pogodbe, 56 po ognju uničen, 57. v situ. 58. stavba, ki služi v verske svrhe. 60. skrajni del celine. 62. egipčanski bog. 63. vinski kis. 65. oziralni zaimek. 66. nikalnica. 67. nadomešča sedaj mnogim kavo pri zajtrku 69. medmet. 71. južni sad, 73. pod-redni vezn'k. 74. naziv plemenskega poglavarja pri Abesincih. 75. krajevni prislov, 77. filmska zvezda. 79. vprašalnica, 81. žival glas, 82. poziv k pazljivosti, vojaško povelje. 84. predlog. 85. začetek abecede, 87. oblika pomožnega glagola. 88 norec, idiot, 90. ozko povezana, nevarna, eumliiva drzna družba, 92. mes*o v Švici. 93 vojaška prireditev. 94. moško ime. 95. p°sem, 96. ploskovna mera, 97. škodljivka železa, 98. letopis. Navpično: 1. posoda, 2. stavčni člen, 3. turška , pipa. 4. pripadnik izumrlega mongolskega plemena, 5. stara beseda za pivo. 6. zapreke, 7, enota časa, 8. gozdno zelišče, 9. gradbeno sredstvo, 10. dva emka soglasnika, 11. turis ični in letoviški kraj na Gorenjskem 12. jed. 13. Mencingerjev roman. 13. privlačnost, mik, nadnaravne sile, 16. znak za kemično prvino, 19. medmet, 21. medmet, 24. predlog. 27. njega, 28. žensko ime, 29. enota japonske valute. 30. okrajšan veznik, 32 ruska utežna enota. 33. ustavljen, oviran. 35. vrsta obdelane zemlje. 36. razsrjen, besen, 38. trgovina z zdravili, 40. del obraza, 42. gorovje v Dalmaciji. 43. hajduk ob mejah Južne Srbije, 45. enota nekdanjega velikega kovanega denarja, 47. približno. 50. naslov nekaterih turških uradnikov. 51. trije enaki soglasniki, 53. zvočno zaznanie eksnloziie, 54. del živalskega te- lesa. 55. posoda, 59. domača žival, 61. prejmejo I plačilo na sodišču. 63. osebni zaimek. 64. kazalni zaimek, 66. običaj, šega, 68. vodja pohoda Argo-navtov, 70. predlog, 71. hrib pri Beogiadu. 72. hrvatski parlament, 73. predlog. 74. reka v južni Franciji, 76. svojilni zaimek (sr. spol). 78. veznik, 80. podredni veznik. 81. grška boginja, 82. poziv k molku, 83. egipčanski bog, 85. turški veleposestnik, 86. zabavišče. 88. znak za kemično prvino. 89. poganjek, cima, 91. kazalni zaimek, 93. veznik. REŠITEV KRIŽANKE ST. 44. Vodoravno: 1. stepa, 5. krompir, 11. zloben, 17. tema, 18. srebro, 19. oblačila, 20. Ala, 21. sle, 22. oklep, 24. oris, 25. prašek, 26. neon, 28. it, 29. ne, 30. dva, 32. dni, 33. ano, 34. tek, 36. Ezav, 38. rane, 40. amen, 42. če, 43. raskav, 45. Adela, I 47. in, 48. jon, 49. tope, 50. vek, 52. me, 53. ■ Igor, 55. križ, 56. di, 57. šilo, 58. aceton, 60. žrec, 61. mati, 63. tir, 64. Manon, 66. Osaka, 68. ar, 69. oče, 70. Ida, 72. ila, 73. ve, 74. Stenar, 77. aj, 78. ko, 79. ujetniki, 82. ak, 83. nežna, 85. mi, 87. ae, 88. Arij, 90. lepi, 91. veda, 93. Albin, 95. dur, 97. celin, 100. enoten, 101. on, 102. baron, 103. karo. Navpično: 1. sta, 2. telovadec, 3. Ema, 4. pa, 5. Krešimlr, 6. re, 7. obokan, 8. mrk, 9. polnoč-n'ca, 10. ropot, 11. zlo, 12. Lari, 13. očitek, 14. bls, 15. el, 16. napev, 18. slana, 21. srd, 23. ee, 27. ne-roda 29. naveličan, 30. dramatik, 31. Ane, 35. kapitan, 37. zavito, 39. elita, 41. en, 44. se, 46. agonija, 48. presekan, 51. Koreja, 54. onole, 55. krovi, 59. Ema, 61. Matajur, 62. Iranec, 65. Natal, 67. KS, 71. Domen, 75. Ek, 76. repek, 80. nebo, 81. Ir, 84. žila, 86. Ido, 89. Ida, 91. ve, 92. at, 93. an, 94. in, 96. ro, 98. Ir, 99. no. FUr das Konsortium — Za konzorcij »Domovine«: Josip ueliner. Direktor i. R. — direktor v p., Igriška 3. — Schriftleiter — urednik: Davorin Ravlje"> Journallst — novinar, Stari trg 7. — Fiir dle Drutkerel — Za tiskarno »Narodna tiskarna«: Fran Jeran, Direktor — ravnatelj, Alešovčeva b. — Aiie in Laibach — vsi v Ljubljani.