POGOVOR S FERDOM MAJDIČEM, PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
Delež sredstev za zdravstvo v skupni porabi se zmanjšuje
Mineva leto in pol od četrtih volitev v delegatske skupščine. Če za zbore družbenopolitične skupnosti lahko ugotavljamo, da se delegati še dokaj dnbro udcležujejo njihovih sej, pa je podoba pri skupščinah samoupravnih inleresnih skupnosti drugačna, čeprav so bile v tem mandatu redkeje sklicane kot v prejšnjih. Zdi se, kut bi uplahnilo zanimanje za sodelovanje in odločanje. O teh in še o nekaterih drugih stvareh smo se pogovarjali s Ferdom Majdičem, predsednikom skupš-čine naše občinske zdravstvene skupnosti. Naš sogovornik je bil v prejšnjem mandatu namestnik predsednika iste skupščine, tako da so mu problemi na podrnčju dru/benih dejavnosti dobro znani.
V  tem mandatu je opa/iti. da se skupščine samoupravnih inte-resnih skupnosti sestajajo redke-je kot v prejšnjih. Gre za dogovor ali /a kakšne druge razloge?
V  prvcm in drugcm mandat-ncm obdobju dclovanja dclegat-skih skupščin za področje druž-bcnih dcjavnosti. ko so sc obliko-vale  in sistemiziralc  konkrctnc vsebinc dcla samoupravnih orga-nov. so bile scjc skupščin pogo-stejše, vsaj štirikrat na leto. Ze proti koncu tretjcga, še zlasti pa zdaj v čctrtcm mandatu. jc potre-ba po skliccvanju skupščin samo-upravnih    intcrcsnih   skupnosti manjša. morda dvakrat do irikrat na leto. Mcnim. da je razlog za lo v vcčji dorečcnosti glcdc pristoj-nosti in vscbinc dela samouprav-nih organov. ki so opredeljene v temeljnih samoupravnih aktih posameznih   interesnih  skupno-sti.
Na sejah skupščin sisov je bilo letos večkrat slišuti pripombe, da delegati vse manj odločajo o pri-spevni stopnji, programu in ka-kovosti storilev. Vi ste bili že v prejšnjem mandatu delegat v tem sisu, zato lahko primerjate njegovo delo /daj in prej.
Pripombe dclegatov. da vse manj odločajo o prispevni stop-nji. programu in kakovosti stori-tev. so navzoče. mislim pa. da samo dclno upruvtčcnc. Tudi v prctcklih mandatih ni bilo tako. da bi občinska skupščina posa-mczne inicresnc skupnosti druž-bcnih dcjnvnosti. rccimo na pod-lagi pripravljenc dokumcntacijc. sama odločala o višini prispcvnc slopnjc. Po mojem mncnju jc za to presojo in določitcv obvczna ši. Ka koordinacija v širši druž-bcnopolitični skupnosti. v našcm primcru v mcstu Ljubljani. Čc hočemo. in to smo rckli. enako zdravstvcno varstvo Ljubljanča-nov. potem je nujna cnotna pri-
spevna stopnja v ljubljanski zdravstveni skupnosti s petimi občinskimi, in vzajemno pokriva-nje stroškov osnovnega in bolniš-ničnega zdravstvenega varstva ne glede na maso zdravstvenega di-narja v posamezni ljubljanski zdravstveni skupnosti.
Mesto Ljubljana mora torej ugotoviti in načrtovati, koliko sredstev glede na družbeni proiz-vod lahko namenja za sfero druž-benih dejavnosti in v tem razmer-ju predlagam možne prispevne stopnje. Seveda pa pri takem po-stopku nastane vprašanje. zakaj delegati še glasujemo, če je taka opredelitev že nastala izven skupščine samoupravne interes-ne skupnosti. Osebno sem mne-nja, da mora biti vsak predlog oblikovan v ustreznem strokov-nem organu družbenopolitične skupnosti. Res pa je, da smo se že večkrat opredelili, naj bodo predlogi za odločitve o temeljnih zadevah interesnih skupnosti al-ternativni s konkretnimi naved-bami prednosti in posledicami za posamezno odločitev.
Višina prispevne stopnje tako za zdravstveno dejavnost kot za druge ustrezne skupnosti je že tista vsebina odločanja v skupšči-ni sisa, ki bi morala biti variant-na. To še toliko bolj, ker mislim, da je mogoče opredeliti posledice višje ali nižje prispevne stopnje oziroma našteti razloge za eno ali drugo. Respa je, da vnestabilnih razmerah in ob raznih nedoreče-nostih ni pričakovati bistvenih drugačnosti tudi na tem področ-ju. Ob tem je vredno razmisliti tudi o potrebnosti obstoječega števila interesnih skupnosti, in to z vsebtnskega vidika kot tudi z vi-dika družbene režije in poenosta-vitve.
Včasih je slišati tudi trditev, da se odločitve pripravljajo »od zgo-raj«, denimo v republiških sisih,
vi pa ste preprosto postavljeni pred dejstvo, da jih morate ures-ničiti.
Ne bi trdil, da smo v občinski skupnosti postavljeni pred dej-stva »od zgoraj«. Osebno ocenju-jem, da smo v presojanju in odlo-čanju vedno bolj samozavestni, da je vedno več primerov, ko skupščina kritično oceni določe-ne zasnove predlogov in jih tudi zavrne. Vzadnjemletu, kojebila ustanovljena mestna zdravstvena
Ferdo Majdič: »S posledicami padanja deleza sredstev za zdrav-stvo v skupni porabi Ljubljane moramo biti se/.nanjeni pravo-časno.«
skupnost, smo vse bolj aktivni v koordiniranju in dogovarjanju glede stališč in pri razreševanju zagat v zdravstvu.
V letošnjem letu je bilo kar nekaj sej skupščin samoupravnih interesnih skupnosti nesklepč-nih. Imate tudi vi ta problem?
Skupščina naše skupnosti je bi-la v tem mandatu vedno sklepč-na. Je pa res, da tesno. Vodimo evidenco in občasno predsedstvo skupščine opozori konference delegacij ali posebno delegacijo prek sveta krajevne skupnosti o zanemarjanju odnosa do dele-gatskih dolžnosti. Delo delegata ni preprosto. Mora si vzeti čas za seznanitev z gradivom, imeti mo-ra pregled nad dogajanjem, da bi razumno in objektivno sodeloval v odločanju.
Dotaknimo se še zobozdrav-stvenega varstva v naši občini.
Ljudje negodujejo nad dolgo ča-kalno dobo, vrstami v ordinaci-jah... Iz opravjjene analize pa vemo, da je zobozdravstveno sta-nje prebivalsta naše občine izred-no slabo.
Glede na družbene kadrovske normative je število zobozdrav-stvenih timov, vključno z zoboz-dravstvenimi ambulantami v de-lovnih organizacijah, ustrezno. Čakalna doba res ni primerna, kar pa ni izključno odgovornost tima v ordinaciji. Razlogov za slabo zobozdravstveno stanje pa je več: veliko povečanje prebival-stva s preselitvijo v nova naselja, lasten odnos do stanja zob, pre-hrana itd. V skupnosti razprav-ljamo o tem in se z zdravstvenim domom dogovarjamo za izboljša-nje razmer. K temu bo pripomo-gla tudi pridobitev novih prosto-rov v enoti zdravstvenega doma Fužine. Menim pa, da nobena dejavnost nikoli ne bo delovala brez pripomb. Že osebno razpo-loženje zavarovancev ali medi-cinske ekipe, način pristopa do pacientov, lahko privede do ne-gativnih pripomb, čeprav je stro-kovno delo dobro opravljeno. Vsi se moramo zavzeti, da bo odnos zdravnik - pacient člove-ški, obojestransko spoštljiv.
Za konec bi rad povedal še tole: v skupnih sredstvih mesta Ljubljane, namenjenih za skupno porabo, sem sodijo tudi sisi, je bilo vse do predlani namenjenih 53 odstotkov sredstev za zdrav-stvo. Ta delež je lani padel na 44,6 odstotka, trend pa gre še navzdol. Kot zavarovanci se mo-ramoopredeliti in prek delegatov postaviti zahtevo za utemeljitev in obrazložitev bistvenega spre-minjanja razmerij. S posledicami moiamo biti seznanjeni pravo-časno.
D.J.