Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Za odgovor znamka 15 vin. rr Izhaja vsako soboto. — Štev. 14. Naročnina: na leto .... K 8 — pol leta . . . „ 4 — četrt leta . . . B 2'— Posamezna Številka 30 v. Inserati po dogovoru. — V Ljubljani, v soboto 9. februarja. Leto 1918. Pohlep in lakota. »Gorje ma, kdor še nikdar kruha jedel ni v solzah O tem ni danes nobenega dvoma več, da je svetovno vojno povzročil pohlep narodov, ki so v medsebojnem tekmovanju tako silno napredovali, da je vsak zase hotel postaviti političen babilonski stolp, ki naj bi sicer ne segal do neba, pač pa naj bi obsegal ves svet. Z drugimi besedami rečeno, vsaka država jo delala svetovno politiko in v svoji pohlepnosti so se države spomnile, da za vse ni dovolj prostora na tem božjem svetu — Pohlepnost pa svetovne vojne ni samo povzročila, dolgo časa je tudi ostala njena prva vodilna sila. V zadnjem času se je začela boriti z njo za prvenstvo lakota. Teptane in poniževane množice so postale lačne kruha, pravice, miru. Lakota je postajala vse silnejša in se je začela vagati s pohlepnostjo prenasičemh, prekipevajočih in vsled tega prešernih voditeljev v državah in pri narodih. In zgoJilo se je, da ge je zopet v vsem veličanstvu in vsej grozoti pokazala v svetovni politiki slika uboge vdov , ki daruje poslednji vinar in slika bogatega skopuha, ki grešno poželi poslednjo kravico v hlevu uboge vdove. Za vlade pohlepnosti je izgledalo, da se bo mir sklen i po pravilu, kdor ima, se mu bo dalo, kdor mma, se mu bo vzelo še tisto, kar ima. Žrela so se odpirala pred malimi narodi. Ku so na Ruskem miru lačne, pravice žejne mase vzele vlado poh.epnim sneksijonistom, so razširile misel narodne samoodločbe po celem svetu. Namesto nasilja so postavile pravico, namesto strahovanja prijateljski dogovor. Lakota je sicer živinska sila, protisoc jalna pa ni, pohlepnost je pa popolnoma samogoltna, protisoc jalna. Na Ruskem |e lakota že zmagala, v vseh drug h vojujočih državah se vršijo odločilni boji med lakoto in pohlepnostjo Ni scer povsod lakota kruha, toda lakota mim in človeškega dostojanstva vrednega življenja ima isto vrednost. Vse kaže, da bo pred koncem vojske zmagala lakota. Pohlepnost je za sklepanje miru popolnoma nesposobna, da bi se pa mir ukazoval, tega nihče več ne verjame. Zgodovina uči, da je vsak politični in državljanski napredek moral biti odkupljen s potoki dragocene človeške krvi. Piepričani smo, da tudi sedaj prelita kri ne bo zastonj. Bogatin ne žrtvuje vsega premoženja, uboga vdova daruje pos ednji vinar. Lakota bo asposobila narode, da bodo mogii drug drugemu toliko odnehati, da bo namesto dosedanjega, včas h prikritega, včasih očitnega boja vseh proti vsem stopila po vojni prijateljska družina narodov. Za našo dižavo ima stvar poseben pomen. Neki zgodovinar se je izrazil, da se ima Avstrija za vsak napredek zahvaliti svojim porazom. V tem tič. globoka resnica. Nobena država ni v svojem bistvu tako navezana na dogovore, pri katerih je nujno medsebojno zatajevanje, kot Avstrija, Lakota ustvarja za tak dogovor edino usposobljeno razpoloženje. Sedaj je čas, da si njem narodi postavijo dostojne domove, da jih drug drugemu privoščijo. Lakoia tudi dušo poglobi, dočim pohlepnost otopi čut za vse, kar je globljega, višjega. Kdor tolmači sedanje hrepenenje po miru samo kot hiepenenje po kruhu, ga ne razume, hiepenenje je po svobodi, ljubezni, pravici in vsem dobrem. Tudi v našem narodu vlada lakota. Izraza ji ni dal naš delavte s štrajkom vsled nezadostne hrane, ne naš kmet vsled rekvizicij, ki ga tarejo, ampaK ceioKupni narod z zahtevo po lastni državi. „Ne skrbite, kaj boste jedli in kaj boste pili; iščite pied vsem bužjega kraljestva in njegove pravice; vse drugo vam bo privrženo". Spomnite se invalidov! Zakaj upamo? Majhni smo, razcepljeni na pet držav, na dvanajst dežel. Obdajajo nas mogočni sosedje: Nemci, Madjari, Italijani, ki nas vsi smrtno sovražijo. Vse svoje orjaške sile napenjajo, da bi se Jugoslovani ne združili, temveč da bi ostdi tudi zanaprej brezpravni sužnji v brezpravni državi. Če je temu tako, zakaj še upamo v zmago svoje ideje? Na kaj opiramo zmago svojih teženj? Morda na kanone in bajonete? Ne, teh nimamo; v surovo, brutalno silo zaupajo Nemci. Morda se opiramo na tujo pomoč? Ne, patronov, zaščitnikov nimamo in jih tudi ne iščemo. Kje je torej tista sila, v katero zaupamo? Odkod izvira naše zaupanje v konečno zmago? Studenec, iz katerega neusahljivo izvira naše neomajno zaupanje, da enkrat zmag-tmo, je ideja moderne d e m o k r a c i j e. To je duh časa, proti kateremu se zanan borijo vse sile. Naša jugoslovanska ideja ne potrebuje protekcije, ne pri kraljih, ne pri cesarjih, ne pri bogataših; naša ideja bo zmagala sama po sebi. Uresničenju jugoslovanske ideje se bodo stavile ne pot velike, titanske ovire, pred kater mi bomo m.>rda omahovali, toda obupati ne smemo in obupaii ne bomo Čas vse prinese. Neki visok dostojans tvenik, ki sem mu več mesecev pred objavo majniške deklaracije razodel našo mladinsko jugoslovansko voljo, se je nasmehnil: .Ste še mladi. Tudi mi smo včasih sanjpli . . . \ Ko bi mu pa bil razodel isto idejo pred 2, 3 leti, bi me bil imel orezdvomno za vele:-izdajalca, revolucionarca. Tempora mutantur et nes cum illis. Časi se spreminjajo in mi z njimi 1913 .veleizdajalec*, 1916 še .otrok", 1917 pa je gospod deklaracijo — odobril. Zmagoslavje ideje.! Leta 1830 je rekel neki laški odvetnik rimskemu kardinalu: „V 50 letih bo Italija zdiužena". Kardinal, sicer zelo naprednega duha, se je šaljivo namuznil. Ne čez 50, ampak cez 40 let je bila Italija združena. In to proti volji celih narodov, proti volji kraljev, proti volji papeža in cerkve. Kadar je jabolko zrelo, pade z drevesa. Kadar je ideja dozorela za uiesničenje, tedaj se udejstvi in je ni sile, ki bi jo zamogla ustaviti. Učeni Mgnet pra/i v delu: L'histoire dela revolution francaise*: »Č m je postala kaka reforma potrebna in je prišel trenutek za njeno izvršitev, tedaj je nič več ne zadrži, vse se ji mora podrediti". Sijajen zgied za to resnico nam nudi Italija, kakor že omenjeno. Oglejmo si še dva zgleda. Tiačam so bili pravi sužnji svoiih gospodov: plačevati so morali gospodi različne osebne naklade, delati po suženjsko prositi gospoda, da so se smtli ženiti itd. Gospodje so jim poljubno nalagali kazni; socialno stališče tla-čanov je bilo neznosno Ali so upali tlačani na rešitev izpod tega jarma? Da, zaupali so na vstaje; toda punti z oboroženo silo jim niso nič pomagali; nasprotno, še bolj so jih tlačili. Kedo jih je rešil? Moderne ideje demokratizma I Te so premagale vse ovire. Kdo je smel pred petimi desetletji govoriti o splošni volilni pravici? In danes? Vsak kmet, vsak delavec voli. Le počakajmo še par desetletij in ne bo več sledu o gosposkih zbornicah, o privilegijih pri volitvah in razne dmge avtoritete bodo izginile . . . Ogromne so sile, s katerimi se borijo zoper nas Nemci in Madžari. Naš boj je težak; toda obupati ne smemo. Ko bo prišel dam trenutek, se bo nenadoma k kor v prah iazmrvila nj h sila pted n.šo idejo. Gospod M Š. je podal v .Slovencu" primerno podobo: .Rozgreta sopara v kotlu mora imeti ventil, sicer raz-žene še tako močne kovinske stene. S tako nevzdrž ■ i silo zdrobe tudi ideje vsak odpor sile prej ali sit , ako so prežele ljudsko mišljenje". Pozor na zadnji del stavka I Naša ideja mora prešinjati mišljenje vsakega Slovenca, od inteligenta pa do najzadnjega gorskega pastirja. Naša naloga je torej, da jugoslovansko idejo v ljudstvu širimo in utrjujemo. Uporabljajmo pridno tiojno sredstvo v dosego tega namena! Poučujmo v zasebnih pogovorih ljudstvo, zlasti šolsko mladino! Poljudna predavanja nam bodo dobro služila; najiz-datnejše sred^vo pa je širjenje jugoslovausivo. N* delo jugoslovansko ! Virgilij Šček. Kal le resnica! Najbolj demokratičen parlament na svetu ima Avstrija, tako je reke! v odseku za zunanje zadeve zunanji min ster grof Czernin. Te besede so veljale vsemu zunanjemu svetu, v prvi vrsti pa avstrijskim Slovanom. Zunanji svet pozna naše dejanske politične razmere gotovo prav dobro, vsaj po veliki večini in zato ne bo mogel verjeti grofu Czerninu. Verovati pa mu ne morejo in ne smejo tudi ne avstrijski Slovani. Resnici so dolžni dati pričevanje, če hočejo, da se naša dižava tako preuredi, da bo v nji res vladala pravica, svoboda in mir vseh njenih narodov. Tedaj, kakšen je avstrijski .demokratični" parlament ? TVsa avstrijska ustava, vse državljanske svoboščine in pravice, posebno pa državni zbor so le kapljica na veji. Treba je samo najtišjega absolutističnega diha zmeraj bolj nemške vlade in vseh ustavnih pravic in dobrot je naenkrat konec, ljudstvo je naenkrat brez besede, njegovi zastopniki morajo morajo molčati, na mesto demokratičnega nač.la stopi § 14 Ta paragraf pa smo posebno Jugoslovani med vojno tako jasno spoznali, da so spregledali celo slepci med nami. Pa če tpdi ne vlada § 14, še vedno ni zagotovljeno, da je odločilna beseda in volja ljudstva. V ustavi je sicer rečeno, da se državni zbor zbere vsako leto. Toda naš diž^vni zbor je kakor hromeč, ki sam ne more napraviti prve stopinje in zato sta njegov prvi korjk in nadaljna boja odvisna od vladnih bergelj. Nikjer ni zagotovljeno, da se državni zbor res snide vsako leto ob gotovem času. V vseh drugih demokratičnih državah pa je to eno glavnih načel in poroštev za demokratom. Kaj bi šele lahko rekli o moči vlade nad državnim ibjrom, pa pustimo vse to, ker zunanji minister grof Czernin gotovo ni hotel misliti na vse te neljube stvari, ker če bi bil le količkaj m-slil, bi gotovo ne bil izrekel onih besed. Naš zunanji minister je pri svoji trditvi o najbolj demokratičnem parlamentu mislil na to, da imamo v Avstriji splošno, enako, tajno in direktno volilno pravico za državni zbor. S tem je hotel reči: vsi polnoletni avstrijski državljani imaio zagotovljen enak, posamezni narodi pa po razmerju glasov pravičen vpliv v državni politiki in upravi. Kako bi bilo dobro, če bi bilo le res. Ali naš zunanji minister ne1 ve, da naš državni zbor >estoji iz dvth enakopravnih zbornic? Ali ne ve, Ja " gosposko zbornico Oaaoy ijuastvO sploh ne voli, tedaj nima nanje nič vpliva. Č>ani gosposke zbornice so nekateri zastopniki prav privelegiramh stanov in rodbin in od vlade imenovani dosmrtni člani, ki po Krekovih besedah ne nastopajo ljudstva, ampak samo sebe in—vlado. In zbornica teh ljudskih nezastopnikov ima po ustavi prav to>iko pravic, po navadi pa več moči kakor vsi ljudski zastopniki. Če reče gosposka zbornica ,ne", pa ne pridemo do najbolj potrebne in pravične postave. In takih zgledov in dokazov je na izbiro. Pa morda je naš zunanji minister pozabil tudi na to veliko oviro avstrijskega dem ikratizma, na gosposko zbornico, v kateri m npr. nobenega zastopnika poldmgtmlijonskega slovenskega — naroda, morda je mislil Sdtno na poslansko zbornico, v kateri bi imelo sedeli 516 ljudskih zastopnikov, izvoljenih po enaki pravici in v pravičnem sorazmerju vseh narodov. Pri ljudskem štetju kjer bi bila glavna zahteva pravičnosti določiti število državljanov po njihovi narodnosti, so izn?šli pri nas .občevalni jezik" in na tej krivični pod lagi deli naša država svojim narodom marsikaj, kar je živijenskega pomena zanje. Po »občevalnem jeziku" imajo Nemci 233 državnih poslancev, a dovolj bi j h bilo 184, Č<.hi jih imajo 108, imeti bi jih morali 119, Poljaki jih imajo 82, a gre jih jun 92, Ukrajinci jih imajo 33, namesto 65. Slovenci j h imajo 24, kar še nekoliko na zunaj pravično odgovarja na znotra| krivičnemu občevalnemu jeziku, toda baš v njihovi zemlji najdemo najgršo karikaturo demo buo ž.kz.nce iz Štanjela v Tist in hoditi je morala peš. Ko so otroci odrasli, so morali siužiti. Prva hči je šia služit v Trst, ostala tam, dobila nezakonskega otroka in ga prinesla materi, potem se pa vrnila v mesto, ter se je izgubila popolnoma, da uikdo ne ve zanjo. Druga hči je šla služit v Trst, držala se je pošteno, bila je danica »Marijine družoe", delala je pridno po vseh službah in bila priljubljena, dobila jetiko, ter prišla umiet domov. Tretja hči je ostala v domači vasi in je služila za kmečko uekio. Poleti, dokler je delo, je bilo tudi nekaj jeta, pozimi pa, kdo bo držal deklo, če še sam nima kaj jesti. Bua je tudi nekoliko slaboumna, hala se je ljudi. Prišla je torej domov k materi, a med vojsko ie malo jesti, od tieh kilogramov moke, kolikor da približno vlada na osebo, je težko živeti. Poprej močna oseba je stradala in hirala ter sled.ijič umrla — na mrliško oglednem listu stoji zapisano: .susica*, ljudje pa govore bolj po domače: .lakota". Edinega sina je mati dala učiti ključavničarstva. Kar si je prislužila, ko je na glavi nosila jajca in maslo v Trst, je plačala za sina, da bi se izučil in ji potem pomagal. Izučil se je res, med tem je pa — ravno, da je dokončal nauk — izbruhnila vojska in moral je na fronto. Mati je prosila, da bi se ji priznala vzdrževalnina. Prošnja je bila odbita, češ, da ni sin vzdrževal matere, nego mati sina, Naztranje komisije je bilo vsekakor napačno in nezgodno v smislu postave. Ne gre, kdo je bil vzdr. Jevatelj pred vojsko, ampak kdo je moraini vzdrže-vatelj ob času. ko je doučnik pri vojakih« Pied vojsko je mati vzdrževala sina, ker takrat je bila sama tlela zmožna, a sin n> mogel nič zaslužiti. Sedaj je sin v položaju, da bi lahko vzdrževal mater, a mati ni dela zmožna. Torej je on vzdrževatelj, dasi-ravno vsled poklica ne moie vzdrževati in ravno zato ga mora odškodovati vlada. G.spodje so pa bili diu gačnih nazorov in pntožoe ni bilo nobene. Ženska je prišla na stroške občine, a občina sama ni producent in ni mogla dati živeža. Plačala je iz občinske blagajne one kilograme moke, katere je dala vlada. Več ni mogla in ni bua dolžna storiti. Saj ima sina pri vojakih, pa naj jo vzdržuje vlada. Ženska je zoolela, dobila je jetiko, po domače „lakoto" in teklo ji je iz nog, istotako je zbolel otrok in mu je teklo iz nog, a poslednja hči je ležala v brlogu na smrt bolna. Medtem smo se dve leti pravdali za vzdrževalnino, ter delali vedno nove prošnje. Siednjič se je po čudnem naključju posrečilo dobiti vzdrževalnino. Mati je pregledovala obleko, katero ji je poslal sin, predno je odšel k vojakom. V obleki najde zašito pismo in nekaj denarja. V pismu jo tolaži in obeta, da bo vojska trajala samo nekaj mesecev, potem se pa vrne in bo popolnoma za njo skibel. Denar je bil pa prvi denar, katerega je pnslužil kot ključavničarski pomočnik. To se je priložilo novi prošnji in na tej podlagi se je ženi priznala vzdrževalnina. Denar je prišel nekaj dni pred njeno smrtjo. Rabiti ga ni mogla več Žena, ki je stregla v zadnjih dneh. ga je prinesla župniku: — Ta le denar sem našla pri rajnei. Vzemite ga in berite za njo maše z& mir njene duše. Nič prida ni im«la v življenju, naj ima vsaj po smrti večni mir. slanca, pri Ukrajinc;h pa je treba 94.000, z narodnimi manjšinami celo 107.000 volilcev za en mandat. Ni čuda, da zunanjemu ministru ne moremo verjeti,če nas v to silijo ce o uradne številke. Nočemo pregledovati še grših razmer po posameznih kronovinah in na Ogrskem, za nas je samo to resnica, da je avstrijski demokratizem lepa laž, samo to resnica, da dva privid legirana naroda z dualizmom vsem ostalim narodom krivično jemljeta svobodo, pravico in blago taaje. We se je to doslej dogajalo nekoliko po naši krivdi, smo sedaj trdno sklenili, da bo tega konec, zakaj tudi naš narod je ustvarjen za svobodnega gospodarja na svoji zemlji. Dve petdesetletnici - Zadnja »Resnica" prinaša čestitko, ki jo je napisal rajni dr. K ek za Domolj-jba ob dr. Šusteršičevi Det-desetletn-ci leta 1913 in vzklika na koncu: »Vidi'se, da je tedaj dr. Krek pisal iz prepričanja in mu je šlo ol srca. Dr. ousteršič se od tedaj ni izpremenil." Radi verjamemo, da se ni, toda ravno „Resnica" je na čelu tretje številke prinesla Lincolnov izrek .Mogoče je enega človeka imeti za norca celo življenje. Mogoče je, nekaj časa varati ves svet. A vseh ljudi vedno imeti za norca ni mogoče". Dolgo časa je dr. Šušteršič imel svojega tovariša dr Kreka za norca. Ne na račun premajhne razumnosti, ampak na račun predobrega srca Krekovega. Vsi vemo, da je dr. Krek o dr. Šu-steršiču marsikdaj podvomil, toda prišteval je vse kočljive slučaje v dr. Šusteršičevi politiki na rovaS njegovih slabosti in slab.h vplivov različnih okoliščin. Za naravnost neznačajneža on zlepa ni koga obsodil. Plemenit kakor je bil sam, je tako rad ljudi predobro sodil, tako rad je vsakega branil, tudi kadar je sam že malo dvomil, se ni hotel pranagliti. Znano je, da je ravno pred tem člankom v .Domoljubu" obstojalo precejšnje nasprotsvo med njima. Naravnost proti dr. Krekovemu demokratičnemu političnemu prepričanju je postal dr. Šušteršič deželni glavar Neodvisnega od vseh spon je hotel dr. Krek imeti slovenskega političnega voditelja. Kakor vselej poprej ob enakih slučajih, ga je tudi takrat dr. Šusterštč preslepil. Vse sile je napel, da ga je pregovoril zopet za skupno nadaljno politično delo. Dr. Krek se je zanesel, da bo pri sodelovanju preprečil vse nepravilnosti. Dr. ŠusterŠičevo nedemokratično čustvovanje je skušal ozdraviti ravno štem, da ga je na vse načine skušal zbližati z ljudstvom pa tudi z akademično mladino Vse to zdravljenje je ostalo brez uspeha, zdravljenec je bil neozdravljiv, ker je bolezen tičala v volji in značaju. Prišla je dr. Krekova petdesetletnica. Dr. Šušteršič se je naveličal zopernega zdravljenja. Iz hvaležnosti je svojega zdravnika proglasil za veleizdajalca in prepovedal Kat. tiskovnemu društvu vsako besedico o njegovi pedesetletn ci. Po Stiirkghovem vzgledu je vrgel demokratizem med staro šaro. Mislil je, da bo vsaj nekaj časa varal ves slovenski svet. Pa se ni obnislo. Tako maloštevilni so mu nasedli, da so bili celo najhujši njegovi nasprotniki razočarani. .Če bi hotel kako deželo hudo kaznovati, bi jo dal vladati 1 i t e r a t o m". Pruski kralj Friderik II. Tako britko se .Resnica" norčuje iz bivšega .Dom in Svetovega" urednika in literata dr. Lampeta in iz Kranjske dežčle. Toliko zlobe je med starini, da niti med seboj drug drugemu ne morejo prizanašati. 99 Domovini! i« Izšel je nov tednik, ki nam obeta sotrudništvo v boju za deklaracijo. V uvodniku povdarja: .Tudi smo spoznali, da morajo biti časi ljutih strankarskih bojev, ko smo drug drugega blatili in ovirali, da se nam je Nemec smejal, za vedno odpravljeni. Obdelujmo pridno vsak svojo njivo, tekmuj mo, kje bodo lepši in koristnejši sadovi, zavedajmo pa se, da smo v velikih na-rcdnh zadevai le eno — iskreni Slovenci in Jugoslovani" — Podpišemo z največjim veseljem. Vendar .Domovina" sama menda nehote hoče zopet otvoriii strankarski boj. V notici o dr. Šusteršičevi vohunski okrožnici se izraža tako, kakor bi bili somi-šijen ki .Jugoslovanovi" in člani očiščene S. L. S. vsaj toliko sokrivi, da so h grehu molčali in ga odobravali. .Domovina" izprašuje: .Kdo je bil dr. Šusteršičev pomočnik v tajništvu S. L. S.? Kdo je bil med zaupniki, ki so dobili njegovo okrožnico?" in podčrtava: .Odgovorni so pa tudi dr. Šusteršičevi p o m a g a č i". Zakaj se dela ^Domovina" tako nevedno? Tajn k in zvesti pomagač dr. Šusteršičev je bil sedanji ta nik .Slovenske kmečke stranke" „profesor* Kolenec. V pomirjenje .Domovini" lahko povemo, da so se vsi pošteni zaupniki S. L. S. nad omenjeno okrožnico zgražali in je ravno ta okrožnica zelo veliko pripomogla, da so najzvestejši dolgoletni strankini pristaši brez obotavljanja obrnili dr. Šusteršiču hrbet Poznamo zaupnike, ki so rdeči od sramu skrivaj nemudoma vrgli okrožnico v peč. Da pa je okrožnica res imela kljub temu uspehe, kar britko obžalujemo, je res, nazadnje je pa umljivo. Saj je nekaj ljudi še danes, ki se ne sramujejo dr. Šusteršičevega vodstva. Je že tako, da ni nihče tako slab, da ne bi našel nobenega tovariša. Vemo pa tudi, da so tudi nekateri pristaši narodno napredne stranke imeli toliko zlobe, da so okužene razmere absolutistične dobe izrabili za izdajstva in ovadbe proti osovraženim političnim nasprotnikom. Okuženo ozračje je pač vedno smrt za podvržene slabiče. Vendar danes s ponosom lahko trdimo, da je ravno pri nas to okuženo ozračje dokazalo, koliko je v nas političnega in moralnega zdravja, koliko je v nas zdravih moči. Vsa poštena tn zdrava javnost je te sramotne poskuse moško obsodila, da pa zaradi cele stvari ni nastal javen vihar, je samo obsebi umevno, ker je bil sploh nemog >č. Shodi so bili prepovedani, v listih je vladala bela lisa. Glavni krivci so osamljeni in osramočeni, tol ko vohunstva pa tudi v nas ni, da bi vsakega zapeljanca posebej zasledovali, tudi imamo sedaj za to premalo časa, Kar je pa načelnih in glavnih grehov, niso pozabljeni in ne bodo, za kazen si bom > pa izbrali čisto gotovo najprimernejši trenutek, toliko naj nam .Domovina" mirno zaupa. Narodno gospodarstvo. Narodnogospodarske drobtlne. V. M. H. — S stališča demokratizma je državna ustava in zakonodaja, je vsa državna in družabna uprava krivična. Ves državni in družatni ustroi je ena sama velika krivica, ki se zove: premoč kapitala nad delom in zemljo. Kdo zastopa ljudstvo? Po večini kapitalistična aristokracija. Kdo sklepa postave ? Po večini kapitalisti in aristokracija. Razume se, da ščitijo te postave v prvi vrsti kapitaliste in aristokracijo. Oglejmo si davčne postave. Razmeroma najmanj davka plačuje veliki kapital, največ delavec in kmet. Če kupi kmet posestvo za 5000 K, plača na pristojbinah okrog 200 K; če kupi borzijanec vrednostnih papirjev za sfotisoče, kron, bo plačal na pristojbinah "komaj toliko.' Dednih pristojbin plača največ ljastnik zemlje. Niti košček zemlje se ne da prikriti. Pri vrednostnih papirjih se pa da le redkokdaj dognati, jeli jih zapustnik razdelil med dediče, ko je še živel, jeli so si jih dediči razdelili med seboj po smrti zapustnika. Z kakimi težavami se je rodil davek na vojne dobičke. Jeli isti pravičen? Tovarnar ne okuša strahot in gorja vojske. Doma nadzoruje tovarno in živi v izobilju. Poleg njega sta oproščena vojne službe tudi njegova dva sinova, ki sta sposobna za frontno službo. Med vojsko se mu stekajo v blagajno — brez napora in odgovornosti — stotisoči, milijoni. Kmet njegovih let prenaša že četrto leto nevarnosti in trpljenje strelskega jarka. Na bojnem polju mu propada zdravje, doma pa premoženje in družinska sreča. Taka je kapitalistična enakost vojnih brenrn. Če bi dal tovarnar ves svoj dobiček državi bil bi še stokrat na boljem kakor tovariš njegovih let, ki je kmetskega ali delav-škega stanu . . . Špekulacija je gotovo že sama na sebi nečedna stvar. Slovenci zanjo niti prave besede nimamo. Da se prepreči vsaka špekulacija z zemljo, pos uje nešteto komisij in uradov. Ne bi rad zagovarjal špekulac je s zemljo. Ampak če grajščak sam ne more razprodati svoje grajščine na drobno, mora to izvršiti kaka tretja oseba Gotovo ni K po, če je ta tretja oseba kak de želni dostojanstvenik in če to stori z ljudskim denarjem. Konečno pa dobi zemljo v roke vendarle kmet. ker zemlja ne daje dohodkov brez obdelovanja kakor kapital. Špekulacija z zemljo ima kot edino strašno posledico le podraženje zemlje. Borzijanec pa od nekdaj lahko nemoteno Špekulira 2 vrednostnimi pa pirji. Potvarja po podkupljenih časopisih iavno mnenie. Se igra z mečem, se igra z mil joni človeških eks stene — pa vživa vkljub temu ugled in veljavo v dižavi. Vojska je povzročila nešteto špekulacij vsake vrste. Ne morem zato, ampak resnica je da imam vtis da berem nekaj pikrosmešnega, če berem po naših časopisih objavljene sodbe onbližno tele v-ebine: . . . . Neža Hudobiji je zakrivila, ker je prodajala jajca po 4 v nad maksimalno ceno, prestopek po ... in se kaznuje . . . ". Misiim pa na različne trgovce, ki so si prislužili stotisoče, milijone s tem da so pridržali po zalogah nekaj blaga iz boljših časov in ga pr dan po desetkratnih naivu^n h cenah. Kako lepo bi se braia, recimo, sodba: ... Izak Judovič je raztrosil po Časopisih vesti o skoiajšnjem miru vsled česar so rapidno padle akcije združenih tovarn za kanone hak Judovič je pokupil te akcije za smešno ceno in j h. ko so se izkazale vesti o mnu za neresn čne, z do-b čkom 10 milijonov zo,>et prodal. Izak Judovič je s tem zakrivil . . . in ce kaznuje . . . ". Taka sodoa bi Se namreč zdela resna in pravična, ampak iščemo jo zaman po različnih časopisih . . . Vsa naša zakonodaja boleha na kapitalizmu. Kazenski zakon je sicer po duhu demokratičen uveljav ljevaoje istega pa je kd litalistično Že v mirn h časih so večkrat odločevali »višji* oziri, ki so biii največkrat narodni, včas h tudi ku turni. Sedaj v svetovni vojski so pa ti .javni" oziri edino merodajni. Je pač stara tekom tisočletij vglajena pot, ki jo hodijo »boljševikr. Kdor ima v rokah moč. si lahko prosto voli pot. Pa naj je posamezno postavno določilo še tako vzorno, uveijavlievanje istega je gotovo kapitalistično, ker je kapitalizem vsepovs d v osebah in v napravah in v mišljenju, celo v ozračju. Tak zvana prosta icena dokazov je gotovo lepa pridobitev na polju kazenskega in civilnega prava. V pravi demokratični dižavi bi prosta ocena ookazov širila le zadovoljnost in pravico. Za narodno mešane, kapitalistično urejene države, za dobe kulturnih bojev pomenja prosta t cena dokazov naravnost nesrečo . . . Drž .vnl proračun znaša nad 21 miljard, pokritje 3 miljarde, primanjkljaja je 18 miljard. Z novimi in višjimi davki upa viada dobiti nekaj nad 800 milijonov. Poročevalec v državnem zboru je izjavil, da je vlada z neumnim gospodarstvom po nepotrebnem zagospodarila 3 in pol miljarde. Preveč je vlada tudi odvisna in naklonjena bankam. E e*trika. Vlada je državnemu zboru predložila nov zakon o elektriki. Izraba ogromnih vodnih sil v naši državi je silno zaostala. Vprašanje je važno zlasti za naše dežele. Zato bomo v kratkem ebširno pisali o tej zadevi. Gospodarsko gtbanie med brati. Čehi so si ustanovili posebno industrijsko zvezo, ki ho obsegala vse češke industrijce. Hrvati in Srbi so v Zagrebu ustanovili s 5 miljoni delniško družbo, ki bo gradila kopališča in zdravilišča. Ustanovilo se je tudi društvo za kemično industrijo z osnovno glavnico l,000.0u0 K. Š — Ribištvo v Adriji. V zadnjih desetih letih nekako so prišle ribe pri nas kot hrana bolj v navado. Največ rib smo dobili iz Nemčije, Danske, Holand-ske in Norveške. Ribištvo v Adriji se je ravno začelo razvijati, ko je prišla vojska. Preje je bilo pa še v povojih, akoravno ima Adrija velikanske množine izvrstnih rib. Kar so nalovili v Dalmaciji, Istri in Trstu, vse so pojedli doma, in le malokdaj je prišla kaka pošiljatev do Gradca, na Dunaj pa že sploh ne. Prvič je bilo rib sploh premalo, diugič pa ni bilo pravih zvez in priprav, zlasti je manjkalo vagonov s hladilnimi napravami. Ti so pa zlasti poleti neobhodno potrebni. Transport iz Trsta na Dunaj je bil dražji kakor pa iz Hamburga na Dunaj. V prvih začetkih boja z Italijo je šlo pa ribištvo tako nazaj, da ni moglo zalagati niti Trsta. Vzrokov je več: Ker je postala Adrija bojišče, niso mogli ribiči na morje; ribiče so skoro vse vpoklicali k vojakom; predvsem je pa manjkalo mrež in drugega orodja. V zadnjem času se je obrnilo na bolje, ribiče so odpustili večinoma domov in nakupili so potrebnega orodja; uspeh se je takoj pokazal, 1. 1917 so nalovili skoro desetkrat toliko rib kakor pa 1. 1916. Dobro izkoriščanje bogatih zakladov bo možno šele po vojski, ko bodo odstranili mine in se bo ribištvo moglo in moralo razvijati drugače kakor se je dosedaj. Kako malo smo dobili iz Adrije dosedaj, nam pove par številk. Svetovna produkcija ribištva je bila pred vojsko letno ca 1200 milijonov kron, od teh v Evropi 750 milijonov, Adrija pa samo 10 milijonov, tako, da smo morali za 10 miljonov rib še prikupiti. Za eksport najvažnejša je bila dosedaj sar-dela, pred vojsko je bilo na trgu poprečno tri milijone te ribe; imamo tudi tovarne za konserve sardel. Naših ribičev v Adriji je okoli 18.000 s 5300 ladjicami in čolni, vse ribiške naprave so imele pred vojsko^vred nost okoli osem milijonov kron. Predvsem bo treba po vojski poleg povzdige ribištva samega skrbeti za boljše prometne VVizs in vagone s hladilnimi napravami. Iz Splita n. pr. bi morale priti ribe najkasneje v 40 urah na Dunaj, drugače je dunajski trg za nas zaprt. Donava. Š.—Kot odvodnica naših proizvodov pride poleg morja vpoštev tudi Sava in z njo Donava. Donavo kot vodno cesto so precenjevali in podcenjevali. Zlasti v zadnjem času je izšlo na Nemškem nešteto brošur, ki so se pečale s tem vprašanjem in govorile o velikanski prihodnjosti srednjeevropske vodne ceste. Donava pa ni taka kot Ren ali Laba, skozi soteske se mora prerivati, brzice ovirajo promet. Zlasti pri izstopu iz Ogrske in Srbije v Rumunijo je zelo ozka soteska, Kazan imenovana. Njen konec, Železna vrata, so deloma že kanalizirali, a treba bi bilo še najmanj dvajset milijonov kron. Poglobiti bi morali namreč strugo povsod na dva metra, kar dosedaj še ni. Ladje, pripravne za promet po evropskih rekah, imajo namreč 650 do 700 ton, zahtevajo pa globino dveh metrov. To je torej ena ovira. Druga je pa hujša. D on Sva teče namreč nazaj. To se pravi, iz dežel višje stopnje v pokrajine manjše kulture. Dežele manjše kulture nam dnjo surovine, ki so težke in obsežne, kojih prevoz je torej drag. In to blago gre po Donavi navzgor. Pokrajine visoke kulture pa dajo industrijalne izdelke, ki so relativno lahki, njihov prevoz je torej poceni. To blago gre pa po Donavi dol. Biti bi moralo pa ravno narobe. Za jugoslovanske dežele ta ugovor ne pride toliko vpoštev, ker so približno na isti stopnji kot sosedi. Kako se mora kaka država prilagoditi prometnim razmeram, nam najbolj kaže Švica. Ker nima razen Rena nobene piipravne odvodnice, se je morala njena industrija orientirati na železnico in izdeluje predvsem lahke in drage stvari, svilo, čipke, drage stroje, ure, optične inštrumente itd. Tretji ugovor so politične razmere. Čisto gotovo je, da sosedom, ne smemo biti v obraz, da se moramo z njimi sporazumeti, da bodo delali z nami vred z a razvoj donavskega prometa, ne pa proti njemu, kakor so dosedaj. Čisto nič pa ne drži neki drug ugovor oziroma izgovor. Pravijo, da Donava dosedaj še ni igrala v trgovskem oziru nobene posebne vloge in da jo torej tudi v bodoče ne bo. To seveda ni nič. Kakšno vlogo je pa igrala Nemčija pred 1. 1870, kakšno ima sedaj. Kako je bilo z Japonsko predi. 1868 in kako je sedaj! Vse se spreminja. Kje so danes Benetke, kje Sevilla? Ker je pa iz naših dežel pot po Donavi tako dolga, so mislili že davno in mislijo tudi še sedaj na drugo zvezo z Egejskim oziroma Sredozemskim morjem, na Kanal od Donave do Soluna. Dvojen pomen bi imel ta prekop. Skrajšal bi pot na primer do oloka Roda ravno za polovico; peljal bi blago v odprto Egejsko morje, ne pa v zaprto Črno, trgovina bi bila torej neodvisna od slabe ali dobre volje tistega, ki vlada v Carigradu. Dobro bi bilo tudi to, da bi šel prekop po bolj toplih pokrajinah in bi gotovo ne zamrzoval tako kakor pa Donava; pri Galacu blizu izliva zamrzne namreč Donava včasih kar dva meseca, blago iz Male Azije, petrolej iz Kavkaza itd. mora potem čakati ali pa porabiti pot mimo Carigrada in potem železnico. Seveda bi bil prekop silno drag, stroške gradbe so naračunali na 500 do 600 milijonov kron, dolg bi bil 550 do 600 kilometrov, vsak kilometer torej milj on. Uporabili bi reki Moravo in Vardar; od Donave do najvičje točke bi se dvignil za 250 metrov, potem pa do Soluna zopet padel za 320 metrov, višinska razlika torej 570 m; to je pa še zmirom manj kakor znani načrt Dunaj-Adrija. Zatvornic bi bilo treba 140. Prvi pogoj bi bila seveda pametna gospodarska politika napram deželam, po kterih bi prekop bil izpeljan. Na Donavo, Savo, Kolpo, na projektirane druge kanale v naših deželah itd. se bomo še povrnili. * * Silno pomanjkanje živine na Kranjskem in o-mejitev civilnega konsuma mesa. (Poslano.) Deželna komisija za ureditev promeia z živino na Kranjskem je v seji dne 31. I. 1918 energično ugovarjala zoper neverjetno velike zahteve vojaške uprave po živini. Tudi c. kr. deželna vlfida je vložila protest na kompetentnem mestu zoper ogromne zahteve živine po vojaštvu, povdarilo se je na kompetentnih mestih od vseh faktorjev, da Kranjska pod nobenim pogojem ne more izpolniti predpisov vojaštva, ki pa zahteva kljub vsemu predpisano število živine. Zahteve civilnega prebivalstva po mesu so čimdalje večje. Meseca februarja 1.1. bi moralo »Deželno mesto" iz Kranjske dobaviti nad 13.000 glav, ako bi hotelo izpolniti vojaške zahteve in zahteve civilnega konzuma, nasprotno pa zamore „Deželno mesto." prostovoljno t. j potom prostovoljnega nakupa dobaviti iz cele dežele le 6 1 3 glav. Vse kar bi se več živine dobavilo, bi bilo treba s silo rekvirirati. Kmetovalci se upirajo oddajam živine, češ da vole rabijo za delo, ostala živina je majhna, molznih in pa | brejih krav pa sploh ni mogoče in niti dopustno od vzeti. Po tem položaju je bila prisiljena „Deželna komisija za vreditev prometa z živino na Kranjskem" tudi civilni konsum na Kranjskem primerno znižati ter se bo klanje v mnogih občinaa po deželi moralo čisto ustaviti, v drugih občinah pa omejiti. Kmetovalci ^morajo biti pripravljeni, da bodo prisiljeni oddati živino, katero bodo brezdvomno silno težko pošali ter bodo morali oddati brezdvoma tudi plemensko živino, vsaj vso tako, ki ni posebne pasme in posebno dobra za pleme. Treba bo oddati tudi delavne vole. ,,Kranjsko deželno mesto za vnovčeva nje živine v Ljubljani" bo skušalo po svojih zaupnikih hudo breme kar mogoče porazdeliti, tako da ne^ bo živinoreja, dasi bo zelo oškodovana. Čisto u-ničena in vsaj kolikor toliko ohranjena. Vole bo tre ba, kakor rečeno, tudi odvzeti, vendar se bo skušalo tako urediti, da bo v vsaki vasi ostalo v saj nekaj živine za delo. Poljedelci bodo morali eden drugemu pri delu z živino pomagati. Apeliramo na živinorejce, naj se ne upirajo v očigied opisanega položaja dobavam živine po zaupnikih »Deželnega mesta za vnovč. živine," ker sicer bi ukazalo vojaštvo re-kvizicijo, pri kateri bi nastale, ker bi se rekvizicija vršila brez ozira, kar na splošno, nedogledne posledice za živinorejo, nevarno bi pa bilo tudi za ljudstvo samo. Zaupniki .Deželnega mesta" imajo strog nalog, da zahtevajo le tisto živino, katero se sicer težko, vendar pa še vedno najlažje pogreša. Na drugi strani apeliramo na prebivalstvo mest in industrijskih krajev, na delavstvo in meščanstvo, naj omeji začasno uživanje mesa in to vsaj toliko časa, da se bo moglo obdelati polje, ker je sicer nevarnost, da se drugih pridelkov jeseni ne bo skoro nič pridelalo, ako bi se kar. vso živino od kraja pobralo. Konzumentje naj razumeje položaj ter ga gledajo kakoršen je ter naj ne nastopajo nasilno, ker to položaja ne more izpremeniti. V interesu vsega prebivalstva in bodočnosti našega narodnega gospodarstva je, da se vsaj večji del živine za delo ohrani in ne pobije zadnji rep. Živinorejci, predvsem pa tudi županstva naj gledajo, da ne bodo ljudje po deželi doma klali živine in telet in da se ne bo vršilo tihotapstvo v sosedne dežele, ker oboje je skrajno škodljivo že sedaj, odslej bi pa bilo to naravnost poguba za naše gospodarstvo. Deželno mesto za vnovčevanje živine, Ljubljana. Dostave k. Kranjska ima vse živine še okoli 210.000. Lani jo je oddala vsled vojaških rekvizicij 58.000 glav, 13.000 preko kontingenta. Teh 13.000 glav vojaščina noče letos v dobro šteti, ampak zahteva letos kar 81.000 glav. Vojaščina ne odneha. Zgorajšnje poročilo nam napoveduje strašne posledice. Če se hitro ne sklene mir, je kranjske živinoreje konec. Demokracija. (Profesor Curtius nam demokracijo in njenega duha tako krasno o/.nači, da mora'i o podati vsaj nekaj njegovih misli.) Š — Sedanji čas je v znamenju demokracije. Neumno je ustavljati se toku časa, dosedaj se mu še nihče ni mogel. Po vojski bo imel svet čisto demokratične poteze, ljudske množice, ki so toliko trpele in žrtvovale, bodo hotele govoriti Že dolgovi bodo zahtevali ljudsko kontrolo, zahtevala jo bo pa tudi mednarodna politika, prepuščena dosedaj le diplomatom slabega spomina. Pred sto leti je sledilo vojski nazadnjaštvo in preganjanje vseh onih, ki 80 kaj mislili. Tega se nam sedaj ni bati, ustavne razmere se bodo morale prilagoditi ljudstvu, ki je sedaj vse bolj probujeno kakor je pa bilo takrat. Ne moremo pa govoriti o napredovanju demokracije kot take. temveč le o njenem duhu, o njenem svetovnem naziranju in pojmovanju države. Demokracija je neko posebno naziranje o razmerju med državo in narodom, ona ugovarja precenjevanju države. Ona jo vidi tako kot je res, ne vidi v njej nič božanskega. Moč vladanja je za države potrebna, a oboževati jo, tega demokracija ne pusti; ona vpraša, kje so meje vladanja in zastopa mnenje, da gre oblast države samo tako daleč, v kolikor je stvarno utemeljena in neobhodno potrebna. Predrzne si vprašati, kakšen namen ima država. S tem da demokracija ne prizna, da je država sama sebi namen, nas uči ceniti posameznik«, zahteva, da se velike enote ne menijo same zase v celoti, temveč up števajo delo svojih članov. Nič nam nebi koristilo, če si osvojimo celi svet, če pa nismo potem vsak zase toliko srečnejši in boljši. Vsi končni cilji delovanja pa mor jo meriti na resničnega človeka ne pa samo na celoto, v kteri je človek nekaj nevidnega, neresničnega. Prava politika more 6oditi razne pojave samo po tem, če je vsled njih posameznik boljši in plemenitejši. Država ni Bog, je samo hiša, v kteri morajo ljudje prebivati in bi se morali veseliti svojega življenja. Zato zahteva demokracija pravico, da smemo z državo računati in meriti to, kar damo, po tem, kar dobimo. Tu notri temelji njena značilna zahteva po enakosti. Država zasleduje pozemske cilje in naloge, zahteva od vsakega enake žrtve; zato je pa tudi vsak posameznik opravičen zahtevati od nje enakost. Zato pa ni samo prazna beseda, temveč velikokrat preskušeno dejstvo, da je pravičnost temelj pravih držav. Država je toliko močnejša in trdnejša, kolikor bolj da vsakemu kar mu gre, kolikor bolj podpira posameznike in pa naravne skupine človeške družbe v njihovih potrebah in stremljenjih. Nasprotstvo demokracije proti oboževanju države, njena zahteva, da mora vsak posameznik dobiti svoje pravice, njeno prizadevanje za pravičnost, vse to se seveda ne omeji na eno samo državo; ona hoče izenačiti vse države iste kulturne stopnje, hoče izenačiti vsa nasprotstva raznih narodov ravnotako kakor v posameznem slučaju nasprotstva stanov. Ona prizna enako pravico za vse države, za velike in majhne. Ker moderni čas ne prizna višjih sodnikov kakor jih je imei srednji vek vsaj v teoriji, je edino možna pot k napredku politične kulture le mednarodno sporazumljenje. Do tega mora priti, to ni nob nemu pametnemu človeku več skrito. Če bi po strašni sedanji nesreči ostali med državami dve skupini oboro*eni, hoteč ob prvi priliki skočiti druga drugi za vrat, potem so bile vse ogromne žrtve zastonj. Oboroževanje države bi bilo zanikanje kulture in človeštva, država bi uničila sv et. Zato smemo reči: demokracija je mir. To pa zato, ker misli o bistvu in namenih države popolnoma trezno in stvarno in ker človeka previsoko ceni, da bi ga imela samo za predmet političnih spletk. To je duh demokracije; oni, ki vladajo, naj uvidijo, da je omejitev samoljubne državne misli predpogoj njenega obstoja In vsakega zdravega napredka. Kultura. ZA PREPOROD NAŠEGA GLEDALIŠČA. Slovensko gledališče I Ali ga je treba? Konjun kture za obisk in ugied slovenskega gledališča itak niStno izrabili. Vsi avstrijski narodi so šli skozi Ljubljano, pa niso videli niti ene predstave, po kateri bi m >gli meriti naše kulturno stanje. Ko sem svoj čas v .Slov. Narodu" pisal o naši gledališki m zenji in povdatjal, da bi to ustanovo morali podpirati .država, dežela in mesto", sem imel razgovor tudi s pokojnim dr. Krekom In ravno on je bil tisti, ki je zastavil toplo besedo in zahteval, da naj dežela nakloni stalno pod poro Dramatičnemu društvu, toda njegov predlog je padel v vodo vsled strankarske discipline. A;i naj bo v bodoče mer dajno zopet in samo strankarstvo, ona mora, ki je vedno tlačila trt zavirala razvoj slovenskega gledališča? Proč s starim s.stemorn in na njegovo grobljo preporod, renesanco slovenskega gledališča. Ta preporod pa je le mogoč s pomočjo velikopoteznega načrta in kapitala. Dunu in potrebi časa primerno bodo morali sodelovati vsi kuiturni delavci in zavodi, na drugi strani pa slovenski trgovci ,in denarni zavodi, kajti ti so danes poklicani vršiti to veliko narodno delo. Gmotna zagotovitev dobrega slovenskega gleda lišča je danes mogoča le na dobri trgovski joodlagi. Poglejmo na Dunaj I Ali niso vsa tamošnja gledališča razen dvornih trgovska podjetja in vendar gojijo tudi umetnost. Vsa avstrijska gledališča služijo danes ogromne denarje, a pri nas še vedno tu večno beračenje po umetnosti in v umetnosti. In ker niso hoteli po vzoiu nemškega gledališča naših igralcev oprostiti un forme, imamo danes film. ČiOveka mora biti že sram radi tega kulturnega škandala. In vendar je v nas toliko zdravih in krepkih sil, da si lahko ustvarimo novo dobo slovenske gleda liške umetnosti Treba je samo prave akcije in orga nizacije. Zavedati se moramo, da narod brez gledališča ni kulturen naiod. Seveda bo treba precejšnjih žrtev, pa saj je po žrtvah in trdem delu igralcev in vodstva slovensko gledališče postalo tisto, kar je bilo leta 1910 Samo z ž tvami ga moremo oživeti in dvigniti. Oživeti ga, dati mu trdno življenjsko podiago morejo Samo slovenski meceni. Sušimo, da je tokih mož že večje število, ki so pripravljeni p magati, Siirbiti moramo, da se ne bo več ponavlialo. da bi od sez ne do sezone mo ali beračiti za onih 4000 K, da se za silo skrpa ena sezona, da se igralcem na pol plačajo g,že, ob katerih k« maj dihajo, se jih spravlja v aolgove in ob ugled od njih pa zahteva mojstrsko igranje. Ali naj vedno znova doživljamo krize? Ali naj zupet padajo ravnatelji, ker je sezone slučajno končala z defiC tom, biez ozira na njihovo novo delo iu trul, v veliki meri radi zavisti. Menda je le res, ko je zlodej sejal zavist na zemlji, jo je vrgel polni peiišče na s oven^ko gkdališče. Drugače naj bi tudi naše časopisje uinevalo svojo nalogo, vodstvu naj bi dajale stvarne in d-.bre nasvete in tako bi slovenski pisatelji postali krepki sodelavci pri slovenski Taliji. Složno in| sistematično delo od vsth strani, prežeto od potrebegle dališča in ljubt zni do njega, bi naše gledališče vodi loj vednj b«'|j kvišku, obenem pa tudi narod vodilo k| višji narodni kulturi. Nt kaj besed o vodstvu Zgodovina kaže, da igralec, če tudi spreten al' celo mojster, m bil pripiaven vodja Ne na dvornem gledal šču, ne v Zagrebu, ne v Ljubljani se igralci ms i držali kot ravnatelji. Igralec ima| predeč posla sam s seboj, išče le enostranskega reper toarja, ni računar, se preveč udaja svojemu okusu| biez ozna na občinstvo in b agajno. Igrah c ima tudi prei zke stike s tovariši, da ne bi uplivala nanj osebnosti simpatija ali antipatija. Z^odi se včas h, da igralec tovarišu ne pri.ošči vloge, v kateri bi se odlikoval, Odtod tudi pri nas marsikatera slaba ali nepopolna! vli ga. Igralec naj bo vešč vodja posamezne dramatične su\ ke, odločilno besedo pa naj ima vodja, ki pozna vse ustvarjajoče sile vseh igralcev — Za temeljit preporud slovenskega gledališča bi bilo predvsem treba res dobre strokovne drama t i č n e šole, a ne š >le d jsedinjih poizkusov. K >celj, Schmit Odijeva in Graseilt so bili prvi dramatični učitelji in imeli so lepe uspehe s posamezniki. Za njimi Borštnik s talentiranim naraščajem. Toda tudi njegova šola je imela le svoje meje. Kar je bilo za tem, i malimi izjemami, je bil le »drii* za štatistarijo in hipen uspeh. In repertoar ? Ali se moramo res vedno naslanjatij na mmškega? A i nimamo dosti boljšega v naših slovanskih bratskih narodih? Občutljiva točka našega gledališča je njegova garderoba, prav tako scena Naše kulise, ah, linija in zopet linija. Na vsaki kulis1 poje .linir" brez naimanšega umetniškega d ha. Naše kmečke sobe so ali češke ali nemške, renesanca, barok, empir, meščanske sobe o večinoma brez stila i» fip- Stev. 14. .JUGOSLOVAN vendar so stale mnogo novcev. Za garderobo je treba mojstra veščaka, da reši petkratno nabavno vrednost naše garderobe, jo prenovi in spopolni ter reši, kar se da še rešiti. Garderoba se v teh letih brez igranja kvari, moli se pasejo v nji. Scenograf bi pa dvignil naše pozorišče in tako olajšal delo režiserjem, katerim se je dosedaj slabo godilo, ker so se morali ukvarjati volji gledaliških mojstrov in nikdar mogli uresnič ti svojih idej. Napisal sem te kratke besede, obrise, ker imam za vse dokaz in iz najboljšega namena, saj sem preživel in pretrpel vse krize in zgodovino naše Talije. Dana je prilika, da ustvarimo nekaj dobrega za slovensko kulturo. Narod pa, kateremu ni mar gleda lišče, ga tudi vreden ni. Anton Cerar — Danilo. • * * Drobiž. Naši kulturni zavodi Leonova družba, Slovenska Matica in Glasbena Matica pošljejo posebno odposlanstvo k deželnemu glavarju glede otvoritve slovenskega gledališča. Snuje se posebna^ zadruga ki bi prevzela denarno vodstvo gledališča — Leposlovni mesečnik »olovan" je prenehal izhajati v dosedanji obliki in zamisli, pač pa bo pod njegovim imenom izhajal list za grafično umetnost. - Prihodnji pondeljek in torek koncertuje v Ljubljani slavni Češki kvartet, 20. t. m. pa naš rojak in mojster na klavirju Anton Trost. — Na Dunaju se je ustanovil slovanski založniški z a v o d , ki je razpisal več nagrad v znesku 5000 za najboljše jugoslovanske skladbe in pesmi. V razsodišču so znani češki umetnik dr. Nedbal, Slovenec dr. Gojmir Krek in Hrvat Mihajlo Obuljen. — Revija » Demokracij a" glasilo slovenske socialistične omladine izide šele sredi febrn-varja, oficijalno vodstvo socialno demokratične stranke pa misli na izdajanje izobraževalnega in poljudno znanstvenega vestnika. Nekaj podobnega pripravljajo že dalj časa tudi napredni krogi. — Kaj pa naša Slov. kršč. socialna zveza", voditeljica vsega našega izobraževalnega dela? K Trostovem koncertu na Dunaiu. Veseli nas in iskreno pozdravljamo mladega umetnika ob njegovem prvem samostojnem nastopu, a neka tiha •žalost nas navdaja, da se naš jugoslovanski rojak ni spomnil pri sestavljanju sporeda ni enega naših komponistov. Ali naj bo da nimamo še takih stvari, ki bi se lahko igrale pri takem koncertu? Gotovo, naši Lajovici, Gerbič, Krek niso tako ?nani, kot Brams, Chopin, a mislim, da je ravno raditega tim-večja dolžnost naših umetnikov pianistov, da seznanijo z nj mi svet. Prepričan sem, da bi Dunajčani ravnotako, če ne morda še bolj posetili Trostov koncert, ako bi bilo v sporedu tudi nekaj jugoslovanske muzike. Pričakujemo prihodnjič, da na> Trost nastopi res kot jugoslovanski Trost. I K Drobtine. Resnica je. da je večina izvoljenih delegatov glasovala proti Czerninu, a v »Resnici" je dobil priznanje »dvetretjinske večine (od vlade imenovanih delegatov) in moralen uspeh*. V »Resnici" je delegat dr. Korošec „končal klaverno", dr. Šusteršič bi bil za našo stvar vsaj nekaj dosegel" in sicer... bi se Šusteršič vrgel posebno v gos osko zbornico, ogrsko poslansko in magnatsko zbornico, ki ima vsaka samostojno in neodvisno od druge govoriti za vse njej pripadajoče dežele". Resnica pa je, da naše ljudstvo zaupa dr. Korošcu in njegovi jasni zahtevi po samoodločbi slovenskega naroda, ne zaupa pa in se ne meni ne za Šusteršiča, ne za gosposko zbornico, ne za Madžare in njihove magnate. Resnica je namreč ta: kjer ima Šusteršič v občini in župniji še odločilnega pristaša, povsod se ljudstvo odločno skoro brez izjeme izjavlja za politiko jugoslovanskega kluba. Resnica je tudi to, da si austeršičeva stranka še ni upala prirediti ne enega javnega shoda, ker se boji resničnega ljudstva. Dr Krek >va zmota. »Resnica® prinaša članek, katerega je napisal pred časom dr. Krek o dr. Šus-teršiču v Domoljubu o priliki njegove petdesetletnice. Sedaj šele razumemo, kaj si je mislil dr. Šusteršič, ko je v nekrologu dr. Kreku povedal: Tudi dr. Krek ni bil prost zmot. Dr. Krekova zmota je bil torej tisti članek o dr. Šusteršiču. Vendar se je dr. Krek hudo spokoril za ta greh, dr. Šusteršič mu je sam s klofutami obilo poplačal. Celo na KranjSKem. »Prišel sem dne 3. t. m. kot invalid domov — in prvi pozdrav na domači žel. postaji v Borovnici je bil — da je uradnik pri blagajni zahteval, ako hočem vozni listek v Ljubljano, naj ponovim v nemškem jeziku. Isto se je zgodilo vsemu čakujočemu občinstvu. Pripomnim samo to, da si mi domov vračajoči jugoslovanski invalidi, take žalitve na naših rodnih tleh kratkomalo prepovemo in zahtevamo, da vodstvo južne železnice take uradnike takoj odstrani — če pa tega ne — naj jih pošlje v strelske jarke učiti se različnih jezikov. Tam se bodo prepričali, da bo .Janez", ki dobro govori I jezik umiranja, tudi doma junaško govoril. »Janez" Pišimo vedno resnico! Naši nabožni listi: »Cvetje" »Glasnik" in drugi so ruskega carja večkrat imenovali ruskega papeža ali papeža pravoslavne cerkve, dasiravno vsak izmeu nas dobro ve, da car ni maševal ne pridigoval ne delil sv. zakramentov. Dr. jur. M. L. Schlesinger, Land uud Leute in Russ-land piše: Napačna je domneva, da je car neke vrste ruski papež. Po državnih osnovnih zakonih je car kot krščanski vladar najvišji branitelj in ohranjevalec dogem vladajoče vere in varuh pravo vere in vsakega reda v sveti cerkvi. V dogmatičnih vprašanjih pa car nima nobene odločitve. Za naše visokošolce. Toliko bede in uboštva, toliko stradanja kakor ietos naši vlsokošolci še niso pretrpeli. Vse je lako drago, da ne morejo nikamor. Da vsaj nekoliko odpomoremo uboštvu, smo ustanovili podporni odsek Slov. katoliškega akademičnega starešinstva Obračamo se na dobra srca prijateljev in ljubiteljev dljaštva, naj se spomnijo našega odseka. Prav tako naj nas ne pozabi.o denarni zavodi. Vsak dar bo prinesel tisočeren sad. Kdor bo usii-šal našo prošnjo, naj pošlje našim visokošolcem namenjen m sek na profesorja Dr. Vinka Sarabo-na v Ljubljani. Za podporni odsek Slov. kat. akad. stsreš nstva. prelat Andrej Kalan dr. Vinko Šarabon. tfi. predsednik. ««. blagajnik. Dnevne novice. Pred nedavnim sem se zakasnil pri čakanju na pošto. Vojak, slonel je ob cestnem kamenju, s črno obvezo čez levo oko, kakoršne v zadnjih letih čimdalje pogostejše srečavamo, me je ustavil: »Prosim lepo, gospod, pomagajte mi vstati". Pogledam ga bolj natančno ; ni ga zmogel alkohol, (kako da mi je prišlo v teh dneh kaj takega na misel), slabost bo; ponudil sem mu roko v pomoč. »Ne morem še, gospod, popraviti mi morate prej protezo; z eno roko primite tu, z drugo zategnite ta jermen". Bolj ker se mi je mudilo in ne toliko iz sočutja, (navadili »mo se v teh treh letih, da hodimo že mimo največje bede brezbrižno svoja vsakdanja, navadno zelo malenkostna pota) sem mu storil uslugo, da, skoro nevoljen sem Si vprašal, zakaj si sam ne pojpravi umetnega uda. , ta njegov obraz: »Ko bi mogel, o, ko bi mogel; tudi leva roka, dobri gospod, ni moja". Sram me je bilo. Dal sem mu zadnjo cigareto in mu jr prižgal. Tolažim dan za dnem in mehanično bi morala priti tolažjlna beseda iz mojih ust, pa ga nisem niti vprašal, od kod je — imel pa je domaČ obraz in govoril je naš jezik — niti, če ima ženo in otroke, kaj šele, kako je prišel v nesrečo. Prišli so njegovi tovariši, jaz pa sem odšel proti domu. Nisem več mislil na pisma, dasi sem se tako živo zamislil čez gore. Dohitel me je praporščak in govoril nekaj o usmiljenem Samarijanu. Mislim, da sem zardel, postalo mi je pekoče gorkovlica in tudi spremljevalec je začel, z očitnim namenom, da bi se opravičil, ker me je spravil v zadrego: »Da bi bil ta človek drugega plemena, drugačnih misli, drugačnega srca, bi bil danes zdrav in krepak čeprav le z enim očesom". Začelo me je zanimati: »Kako to?" »Na Kalvariji, da, — na Kalvariji — smo vdrli v sovražni jarek. Nasprotniki so dvignili roke, le eden, vzraščen kot hrast, se je trdovratno in 8 sovraštvom branil. Izbil je temu, »pokazal je na gruče za nama, levo oko. En sam sunek, stok, hrust seje zgrudil. Gorjanec si je obvezal oko in uprl drugo zdravo na premaganega nasprotnika. Potem se je sklonil k njemu in ga začel obvezovati. — »Joj, hudo sem te. Če bi te manj, bi tudi zadostovalo. Kar je, je. Bog zna, koliko jih bo jokalo za teboj. Čakaj" — Mož, sam ranjen, ga je zadel in odnesel proti ob-vezovališču. Meni so takoj nato prestrelili roko. Bal sem se iti nazaj; silno so nas obsipali. Pa vendar! Gorjanca sem našel v nekem lijaku pri mrtvem sovražniku. Prosil sem ga, naj ga pusti, ko mu ne more več pomagati. »Toliko bi ga že ponesel, da ga zvečer krščansko pokopljemo*. To ko dolgo se je mudil, — saj ste ga videli. In ženo ima in pet otrok in nič posestva". »Moj Bog*. »In koliko je takih. Naši ljudje". Ločila sva se. • • • . . . Včeraj sem srečno potoval; v Železniškem vozu sta sedela dva nadporočnika Madžara (honved), ki živita že dve leti v okolici Lljubljane, slovenski vojni kura t, nemški poročnik iz Škofje Loke in jaz. V . . . . sem si privoščil klobaso in pol litra vina; na železnici se nisem dobro počutil, zato sem se stisnil v kot in molčal ter poslušal debato teh gospodov. n Kurat: Vidva sta Madžara, kaj ne? Madžar A.: Ja. Mi, ne govorimo tako dobro nemški kot Vi Slovenci. Kurat: Pri nas govori vsa inteligenca dobro nemški! (sam jo je lomil prav toliko, da se mu je nemški poročnik smehljal). Nemec: Vaše gospodične jako lepo govore ! Madžar B : Slovenci imajo nas Madžare strašno radi. Stanujem v K . . .. gospa mi je rekla: če bi šel moj sin stran, mi ne bo tako hudo, kakor če greste Vi. Madžar A.: Hrvatje so hrabri vojaki! Kurat: Slovenci tudi; imamo naslov: rKron-prinz" itd. Madžar B.: Čehi so izdajalci! itd. pa še zahtevajo svojo drža* o in naše Slovake. Kurat: Češki narod je dober v splošnem, a voditelji so bili slabi; rečem jaz, čeprav sem Slovan. V Avstriji bo mir med narodi, če bodo zadovoljni in če bo tako kot v Nemčiji n. pr. Bavarci, Badenci itd. Čehi morajo dobiti svojo državo, mi Jugoslovani tudi . . . Madžar B.: oehi nikoli! Naši Slovaki so pri nas zadovoljni, vsaj sem tam gori doma; če bodo ti kaj zahtevali, se zamoremo pogajati ž njimi, a s Čehi nikoli! Mi smo zadosti krvaveli, zato ne damo niti pedi zemlje Čehom in nobenemu drugemu. Če traja vojska še 10 let in bi Čehi dobili Slovake, jim napovemo vojsko! Jaz se oglasim prostovoljno takoj! (Revež sedi že celo vojsko pri trenu.) Kurat: Na podlagi samoodločbe narodov zahtevamo Jugoslavijo pod enim žezlom kakor v Nemčiji. Slovo na Lescah: Kurat se poslavlja ter vzklikne pri vratih: Hoch Deutschland und Čsterreich und Ungarn! Vsi: Hoch, hoch ! hoch! Madžar B.: und Slow«nen auch! Vsi: hoch! hoch! hoch! Kurat: und Ungarn! Vsi: hoch! hoch! hoch! Konec. Glava mi je bila vroča, v noge me je zeblo, spanec me je premagal; v-e je plesalo pred mano : živela Nemčija, živela Ogrska, živela Jugoslavija! Danes premišljujem tole: kako prepričevalno je govoril vojni kurat o Jugoslaviji, čeprav ima o drugih stvareh svoje posebne nazore ! Seme pada na rodovitna tla! Te razne sodbe bo treba .filtrirati!" • • • 81ov. kat. akademični starešine imajo jutri v nedeljo ob 10. uri dop. v Rokodelskem domu sestanek. Dnevni red zeio važen: dijaška organizacija, kulturna vprašanja, javno živllenje. Vzorna hvaležnost. Slovenski, hrvatski in srbski mornarji nam pošiljajo vedno večje število kron za Krekov spomenik. Geslo jim je: „Vsak vsaj eno krono v odgovor na znane razmere pri bas. — Prav tako županstva in ljudstvo pri podpisovanju majni-ške deklaracije nabere vedno več kron. — Jug slovanski Trst in okolica pa sta ustanovili velik sku- pen odbor za veličastno proslavo Krekovega sporni-na. Posamezni okoličanski kraji, n. p. Prosek, Kon-tovelj, Sv. Ivan priredijo posebne zadušnice in proslave. Pokojni klicar naše svobode živi v našem ljudstvu. Izpolnili bomo njegov testament: vse bomo žrtvovali, da dosežemo lastno državo, njemu pa iz hvaležnosti ohranimo večen spomin z gospodarskimi in kulturnimi napravami njegovega duha. Slovenci, učite se od tržaških Slovencev! Vračajo se v deželo gorja in bede.... Gosposka je razglasila goriške kraje, kamor se begunci lahko vrnejo. Dnevniki so prinesli natančen popis in pouk. Tisti, ki so se vrnili, pišejo z grozo o tistih krajih. Kdor nima živil, naj se ne vrača v deželo smrti in lakote! Za vsakdanji kruh imamo vsak dan 86 vagonov moke premalo. Za Krekov spomenik so nam poslali: Posamezni slovenski vojaki 97 pešpolka K 175 —, Leon Maco-ratti, Borovnica K 4'—, Kmet Ivan, Ricmanje K 2-—, Trost Fran, Skedenj K 2'—, M. Fegic iz neke poravnave pri posredovanju K 20'—, Jugoslovanski dijaki ob odhodu prijatelja Bolčitarja K 25'—. Mornarji hrvatsko - srbske narodnosti z broda S. M. S. »St. Georg." K 160—. Slovenski fantje mornarji vojne ladje S. M. S, »St. Georg* K 22-, Oblak Ivan, kaplan, Sv. Lovrenc nad Mariborom, K 30 —. Vesela družba zavednih Jugoslovanov in Jugoslovank v gostilni Pod skalco K 59'— Iz Rake nam je poslal g.nadučitelj Janko Golob znesek 155K: a25 KVaršek Ivan, a 20 K Jarc Martin, kapelan, a 10 L Kocijančič Albina, učiteljica Golob Janko, nadučitelj, Baje Franc, župan, Maurer Janko, trgovec, Tomažin Alojzij, i 5 K Marija Golob, — k 4 K Humek Alojzij Hrastnik Ana, k 2 K Drnovšek Franc, Rupnik Jakob, Grm Janez, Pire Franc, Dernič Anton, Bedenk Mihael, Kunštek Franc, Junkar Franc, Pavlovič Janez, Tomažin Franc, Mencin Ana, učiteljica, Vouk Milka, učiteljica, Weiss Lojzka, učiteljica, Peršič Terezija, učiteljica, Kralj Matija, Kralj Ana, Kocijančič Slavica, Klešin Alojzij, Tominc Franc, Grobelnik Davorin, Sribar Marija, — k 1 K Goljevšek Mira, Udovič Ivan, Gabršček Marija, oešnovar Fani, Pre-danič Jože. 40 slovenskih fantov 4. marškomp. 4. trdnj. topnič. polka v Pulju po g. Oblaku K 60. Vojska. t. — Zmešnjava na ruski fronti je čimdalje večja. Na jugu ni več natančno razločiti, kaj je rusko, kaj ukrajinsko ali pa rumunsko. Proti severu je polagoma bolje, a edini za boj sposobni oddelki so po mnenju vojaških kritikov samo še severno od reke Pripjatj tja do Rige. Noben človek ne more vedeti, kako se bodo stvari razvile. Če res sklenemo mir z Ukrajino, ima sedanja ruska vlada komaj dosti čet zase, nima jih več za fronto. Drugi člani nekdanje entente so pa zato tembolj bojeviti. Te dni je zboroval vVersaillesu skupni vojaški svet. Kolikor se je moglo zvedeti nočejo nič šlišati o kakem miru, ki bi bil v sedanjem položaju le »nemški". Odločili so se za najkrepkejše nadaljevanje vojske. Prišli so tudi že prvi ameri-kanski transporti večjega obsega, nad 50.000 mož. Do marca bodo poslali Amerikanci za 150.000 mož: majhno število v primeri z milijonskimi armadam nasprotnikov. A to število hitro raste. V i aliii se nadaljujejo italijanski napadi med Adižo in Piavo. Govorili smo že, kakšen namen imajo, zabraniti vsako odpošiljanje avstrijskih čet na francosko bojišče. Od drugod nič novega; izvemo le da nameravajo Angleži res že v prihodnjih dneh ustanoviti židovsko državo v Palestini. Označili smo to kod politično potezo brez vsakega narodnega ali gospodarskega pomena za Žide. Politika. Našo politiko sedaj vodi v prvi vrsti ljudstvo samo. Ni čudno! Ne bi bili ljudje pa božji podobi ustvarjeni, če ne zahtevali svojih božjih in nravnih pravic. Slovensko ljudstvo je bilo v marsikateri stvari vzor tudi hrvatskemu in srbskemu narodu. Jasna in odločna volja slovenskega ljudstva, ki se kaže pri glasovanju za majniško deklaracijo, je vzbudila tudi hrvatske zemlje. Tudi tam so časopisi vsak dan polni podobnih izjav. To ljudsko glasovanje moramo kmalu izvesti do slednjega sela, ker tedaj je naša zmaga gotova. Naj poskušati nemška in madžarska vlada in ž njima naši šustercijanci in frankovci izvesti protiglasovanje! Med 12 apostoli je bil e n sam Judež Iškarjot, med 8miljonskim narodom bi našli komaj večje število. Prepričani smo, da bo prepričanje našega naroda, izraženo v ljudskem glasovanju, podrlo vse vlade, narode in posameznike ki so proti svobodi, pravici in miru, kajti majniška deklaracija hoče samo to in to je vse, obenem pa tudi najmanj! V slovenski zemlji je doslej glasovalo za majniško deklaracijo: 4 8 0 občin, žene in dekle t a v 3 6 1 krajih s 124.877 podpisi, (57 je takih krajev, kjer število podpisov ni navedeno.) d r u-6 t e v je glasovalo 39, okrajnih zastopov, šolskih svetov itd. je glasovalo 17, delavci in podobni v 101 kraju, duhovščina v3U de-kanijah. Če se nemške obmejne občine, kočevska nemška duhovščina, Madžari dan za dnem izjavljajo proti nam , ali nismo mi dolžni izjaviti, da tudi mi nismo ustvarjeni za sužnje?! Tudi ni božja volja, da bi naš rarod tlačanil novih tisoč let. Resnična pa je beseda našega brata srbskega poslanca dr. Vukotiča: .Kdor noče brata za brala, hoče tujca za gospodarja." Iz Hrvatske. Zagreb 6. svečana. — »Osrednji odbor H. U. S. S. (ali koalicije) napravil je pozitivne fiklepe, ki odgovarjajo narodnim potrebam, današnjemu političnemu stanju in razvoju dogodkov^ kakor tudi osnovnim načelom hrvatsko-srbske koalicije, kot prave nositeljice ideje narodnega edinstva", Tako se bere v objavi koalicijo o sestanku osrednjega strankinega odbora. Vesti o čiščenju koalicije bo s tem potrjene. Res, bilo je abotno: koalicija, predstavnica narodnega edinstva, se je umikala pred Jugoslovanskim gibanjem. Prepričam smo, da nam glasilo koalicije v bližnjih dneb prinese šfe bolj stvarnih vesti. V Lorkoviča in Šurmina mnogi stavijo velike nade — »Novine", glasilo hrv. katol. starešin, predlaga, da naj starčevičanska stranka kot najmočnejša opozicijonalna stranka prevzame v svoje roke enotno organizacijo StniO 3. jugoslovanskega bloka. Ta predlog je zelo umesten., enotna organizacija zelo potrebna. V hrvatski javnost' se primerijo netaktični nastopi glede jugoslovanske stvari. Iskrenost je v človeški družbi zelo lepa stvar, toda v političnih stvareh pa tu in tam prinese več škode nego uspeha. Znana so sredstva naših narodnih nasprotnikov. (Jemu bi jim mi sami dajali orožje v roke, ko pa to ni neobhodno potrebno. Za jugoslovansko deklaracijo pa se danes izjavljajo najširši sloji hrvatskega naroda. To je dejstvo, s katerim je začela računati koalicija, to je dejstvo, s katerim morajo v prvi vrsti računati vsi oni, ki vodijo ta narod, to je vse jugoslovanske struje v složni narodni celoti. »Vrhovni jugoslovanski svet" naj s predstavitelji vseh jugoslovanskih struj v hrvatskih zemljah vodi jugoslovansko gibanje v zvezi s slovenskimi strankami in dunajskim »Jugoslovanskim klubom*. Posebna skrb naj se posveti bosanskemu srbskemu delu našega naroda. Upam, da Vam bom v kratkem lahko javil kaj se bo stvarnega sklenilo na tem polju. J. Vukasooln. Naša poiiuka. Za „Narodni svet" sta odločno vseslovenska ljudska stranka in jugoslovanska demokratska stranka; Jugoslovanska socialno demokratična stranka pravi, da ne more vstopiti v tak narodni svet, kjer bi bila vezana po večinskih sklepih, pač pa bi sodelovala pri vseh skupnih vprašanjih, ki bi se kot taka določila od slučaja do slučaja med zastopniki vseh treh strank. — Narodna napredna stranka je imela zbor zaupnikov na Svečnico; prekrstila se je v jugoslovansko demokratično stranko; pokrajinske stranke se razpuste, enotna stranka obstane pri svojem svetovnem naziranju, odločno pa 8e postavi na deklaracijsko stališče in v tem oziru išče stika z vsemi sorodnimi strankami. — Najhujši narodni in politični boji so sedaj na Štajerskem. V ptujskem okraju je bilo več veličastnih shodov, toda v Ptuju in Celju je nemška gosposka prepovedala zborovanje tisočerih Slovencev. Nam je to zelo po volji. Bolj kot vsi govori, nam to dokazuje, da niti v lastni hiši, na lastni zemlji nimamo pravice in besede. D žavnl zbor. Črne bukve jugoslovanskega naroda bodo velike, zakaj vseh interpelacij o preganjanju, naj si bo narodnem, političnem, gospodarskem je nad 100. Minist. predsednik Seidler je mislil dobiti reden državni proračun; ker je hotel kupiti nemške radikalce z ustanovitvijo nemškega okrožnega sodišča v Trutnovu, je spravil pokoncu Čehe, Jugoslovane, Ukrajince, — da Poljake in celo del Nemcev. Seidler je odstopil, pa cesar ga hoče še držati, kar pa ne bo mogoče, če se ne postavi na stran večine ljudstva. Vitez Pogačnik je cesarju, klub in dr. Korošec pa Seidlerju razložil naše stališče. Iz razgovorov je razvidno, da je jugoslovansko vprašanje bolj v ospredju kakor marsiktero drugo. Avstrijski Jugoslovani ne odnehajo od svoje jasne zahteve. Zunanja politika. Tudi v ententnih krogih se je zadnje čase veliko govorilo o jugoslovanskem vprašanju. Ententa je trdno odločena za vojno proti osrednjim silam. Litovski Brest bo kmalu pozabljen. Z Rusi ne bo nič, pač pa se trudimo za mir z Ukrajino, Rumunijo itd Govori se o novi vojni proti Rusiji, katere se bodo udeležili tudi Ukrajinci, Rumuni, Finci, Poljaki. Boljševki izginjajo iz svojih najtrdnejših mest, v katere pa silijo kuga, lakota, bolezen . . To troje bo vzelo svetu orožje iz rok! Poslano. Zavarovanje na vojno posojilo za preskrbo otrok z glavnico za opremo in vzgojno rento. Zavarovana glavnica vojnega posojila se izplača po preteku zavarovalne dobe, ki si jo podpisatelj sam izvoli (15 ali 18 let). Umrje li podpisatelj tekom zavarovalne dobe, potem preneha plačevanje nadaljnib promij, otro ku, ki se naj preskrbi, ali drugi po podpisatelju določeni osebi pa se izp'ača: a) takoj posmrtnina v izmeri 20°/« zavarovane nominalne glavnice, b) tekom vse ostale zavarovalne dobe vzgojna renta v letnem znesku 20°/o zavarovane nominalne glavnice, c) koncem zavarovalne dobe zavarovana nominalna glavnica vojnega posojila kot opremni kapital (dota). Plačila pod a) in b) se izvrše v gotovini. Izplačila niso odvisna od otrokovega življenja. Ako otrok umrje, se nadaljujejo na željo podpisatelja ali njegovih postavnih naslednikov drugemu otroku ali pa tudi poljubni drugi osebi, ki jo je podpisatelj določil. Zavarovanje je veljavno v polnem obsegu od prvega hipa dalje, za primer snjrti. Za vojake na bojišču ni plačati za zavarovanja do K 10.000-— ni-kakega poviška, za višje zneske je vojni povišek zelo zmeren. Premije so skrajno nizke. Potrebna je zdravniška preiskava. Primer: 32-letni mož zavaruje svojemu dveletnemu otroku za dobo 18 let, torej do 20. leta, glav-niC(LKn ,10-000'- kakor tudi posmrtninoin vzgojnino po 20 V glavnice t. j, po K 2.000--. Letna premija znaša le K 491.20. Ako umrje podpisatelj v 2, zavarovalnem leta, se izplača takoj posmrtnina K 2.000 — v gotovini, 16 zaporednih let vzgojna renta letnih K 2 000, t. j. K 32 000'— v gotovini, skupaj torej K 34.000 — in po preteku 18-letne zavarovalne dobe še K 10.000'— nominala vojnega posojila. Za vsa ta visoka izpla-se je plač do na premiji vsega shupaj le K 982.40! Premije se morejo poravnati tudi za vso zavarovalno dobo naenkrat vnaprej, pri čemer se računi 4 /4 /, diskonta. V primeru podpisateljeve smrti se povrnejo tudi vse neporabljene diskontirane premije. V zgoraj podanem primeru bi bilo plačati enkratno premijo K 6233"95. Skupaj bi prejel dedič celih K 39.67675 v gotovini in K 10.000— nom vojnega posojila. Popolnejše in cenejše oskrbe družine si ne moreš misliti! Enkratna premijska predplačila se morejo poravnati tudi z vojno-posojilnimi papirji VII. ali prejšnjih emisij. Kdor ima take papirje, more podvojiti svoje dosedanje podpise brez vinarja gotovine, naložiti svojo vsak hip likvidno glavnico na visoke obresti, kori- drage(l0m0Vini poskrbeti pole* te£a " svoj« Pojasnila o le-tem zavarovanju, o vojnem zavarovanju in o drugačnih zavarovanjih na vojno posojilo brez in z zdravniško preiskavo dajejo in predloge sprejemajo: deželna poslovalnica c. kr. avstr. vojaškega zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, LJubljana, Frančevo nabrežje 1, okrajne poslovalnice v vseh političnih okrajih in njih pooblaščenci. * ^ v . : i : = ■ : ■ : s i o : ■ : : § Nova Založba v Ljubljani ima v zalogi še nekaj knjižic : • : • : • : i S i s • : • : a š ! i Ob 501etmci dr. J.Ev.Kreha Cena 2 K. ■ Naročilo na Novo Založbo v Ljubljani s ■ : ■ : ■ : i : ■ : • : ■ ; ■ Katoliška bukvama v Ljubljani priporoča književna dela Nove Založbe: Fran Levstik: Martin Krpan. S 13 risbami Hinka Smrekarja. Ivan Cankar: Podobe iz sanj. Jože Debevec: Vzori in boji. 2 snopiča. (Izideta prihodnje dni.) ui m v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po {Istih brez odbitka rentnega davka Rezervni zaklad nad K 1,000.000 Ustanovljena leta 1881. reglstr. zadruga z omejen« zavezo. Letni zakljuiki Tiskovine za šoie, županstva in urade. Najmodernejši piakati in vabila za shode in veselice Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikallj itd. a Stereotipija -Litograf šla i»n«$B!isnagmBiieBSBHMil adranika Banka Delniška glavnica: K 12,000.000 Rezerve: nad K 1,000.000 na Centrala: Trst. Podružnice: Dubrovnik — Dunaj Kolor - Metkov« Opatija — Spljet iibenlk — Zader Brzojavni naslov: JADRANSKA Telefon štev. 257. SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4 0/° Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu ob-restovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije. ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Čeke. nakaznice in akreditive na vsa tu- in Inozemska mesta. DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. PkEVZEMA : Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Priporočamo tvrdko Jos. Petelinca v Ljubljani. Tovarniška zaloga šivalnih strojev, njih posameznih delov, igel in olja, ter potrebščin za šivilje in druzega galantarij-skega blaga. Šivalni stroji raznih sistemov in oprem na razpolago, še garantirano staro blago. pZa prešanicoTj I od jabolk I | in hrušk J bodisi svežo ali suho i ziii cikoriio! i i Sv. Petra nasip 7. blizu frančiškanih skega mostu, levo ob vodi, 3. hiša. JS m m ■ mm m m m mmmm W0 i Kolinska tovarna I | kavnih primesi | ^ v Ljubljani. j Zobotrebce, kupi samo domače. (Povejte ceno!) _ Krmar, ™ mnn ~ S S Sv. Petra ces a štev. 21-23. Hi Nadomestilno toaletno milo parfumirano, v elegantnih kartonih, fino opremljeno. i Dne g.n t„14k r o n 4 D vin. Trgovci večji popust! Dobiva se pri tvrdki in uvar. hudih Sv. Petra cesta štev. 26. Mlekarska Zveza kupi po najvišji dovoljeni ceni vsako množino mleka pod najugodnejšimi dobavnimi pogoji. Dalje ima Mlekarska zveza v zalogi vse mlekarske potrebščine, kakor tudi različne mlekarske izdelke, zlasti razne vrste sira po primerni ceni. I S GOSPODARSKA ZVEZA centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani ————— registrovana zadruga z omejeno zavezo. ........-.................... Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, viteljev, sla/noreznic, reporeznic, brzopariinikov, plugov, bran, čistilnikov itd. Prodaja: umetnih gnojil, kolonialnega in apecerijskega blaga ter poljskih pridelkov. " 1 11 Zaloga: travnih in deteljnih semen, pese, korenja, rep«. ' ' .........■-—■........... .......11' Zaloga: pristnega domačega in ogrskega vina, žganja itd. ................ .»mm.. Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. Lastna željama. Izdajatelj: Konzorcij Jugoslovana. — Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, driavni poslanec. — Tisk: Učiteljske tiskarne v Ljubljani.