■ Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 1) -h las Naroda List Slovenskih delavcev v c/lmeriki. The first Slovenic Daily* in the United States. Issued every* day" except Sundays and Holidays. i> *BLXFOK PIflAJUTB: U79 UOTML m Second-Glaao ; Slumber 2L 1908, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Oongna of Kir^ 5, 1879. NO. 148. — ŠTEV. 148. NEW YORK. TUESDAY, JUNE 25, 1907. — V TOREK, 25. ROŽNIKA, 1907. TELEFON PISARNE: 1979 KB0T9E VOLUME XV. — LETNIK XT, Afera Haywood. Razlaga zagovorništva. ZAGOVORNIKI PREDSTAVLJAJO HAYWOODA KOT ŽE.T-VO ZAROTE. Odvetnik Daxow je tri ure govoril in I napadal delodajalce, ki preganjajo unijske delavce. PROTI DRŽAVNEMU PRAVNI-&TVU. Boise, Idaho, 25. junija. Včeraj je pričelo v obravnavi proti Haywoodu zagovorništ-vo s svojim delom, in sicer je odvetnik Clarence Darrow pojasnil v daljnem govoru vse ono, kar namerava zagovorništvo dokazati. Obtoženec Haywood, ki je obdolžen sokrivde umora governerja Steunenberga, se sedaj boljše počuti nego običajno, le Darrow je bil, predno je pričel govoriti, nekoliko nervozen. Najpreje je porotnikom izrazil svoje obžalovanje, da traja obravnava tako dolgu, nakar jih je opozoril na sodnikovo svarilo, da ostanejo povsem nepristranski, dokler ni vse končano. Nato je dejal, da so slišali dokaze državnega pravnišiva in tudi teorijo javne obtožbe, da pa morajo sedaj izvedeti tudi trditve zagovorništva, kajti vsaka stvar ima dve strani. Nominelno je obtoženec obdolžen u-mora bivšega governerja Steunenber-ga — toda le nominelno. Potem je zatrdilo državnega pravnika Hawleya, da je Western. Federation of Miners bila že od početka nadalje zločinska organizacija, zanikal. Imenovana organizacija se sicer v resnici vmešavala v politiko, toda le radi tega, da sebe čuva, kajti lastniki rudnikov so se poslužili vseh sredstev, da zasledujejo člane unije. Zagovorništvo bode dokazalo, da so uradniki unije povsod i. kjer so skušali rudarje organizovati, naleteli na odpor in da se je proti njihovim agentom grdo postopalo, ta ko da niso dobili niti hrane in stanovanja. Vrhu tega se sedaj vodjem organizacije očitajo celo razni zločini. Jedva da se je organizacija ustanovila, že so jo lastniki rudnikov skuhali razdejati. Zagovomištvo bode dokazalo, da so lastniki v to svrho tnajeli Pinkertonove detektive, da so bili ti ljudje uradniki organizacije in da so bas oni prirejali zločine. Lastniki rovov so pričeli tudi z odurno agitacijo. Vse zločine na zapadu so pripisovali organizaciji. Ko so požgali vseučilišče Moscow, so trdili, da je to storila organizacija. Ko je vspenjača v Cripple Creeku padla globočino, da je bilo 16 delavcev ubitih, so po njihovej zatrditvi to zakrivili unijski delavci. Rudnik Sullivan so lastniki sami spustili v zrak, ker se bode dokazalo, d-ar je potrebni smodnik preskrbela neka konkurenčna družba. Tam je bil tudi Harry Orchard. Vse polno druži h zločinov imajo lastniki rovov na vesti in vse to so storili, da uničijo federacijo. Tudi prolivanje krvi na kolodvoru v Independence imajo oni ha vesti. Sedanja obravnava je pa višek zarote proti organizaciji delavcev, ktero skušajo uničiti s tem, da spravijo njene vodje na vešala; obravnava se vrši proti federaciji, ne pa proti Haywoodu in Orchard je skušal s svojim izpovedali jem umoriti unijske uradnike, da reši svoje lastno življenje. Zagovomištvo prične z zasliševanjem™ prič dajnes dopoludne. Denarje v staro domovino pošiljamo: ga f 10.30 ............ 50 kron, sa f 20.50 ............ 100 kron, sa | 40.90 ............ 200 kron, mm $ 204.00 ............ 1000 kron, I« |1017.00 ............ 6000 kron. Poitarin je rite ta pri teh vsotah. Doma m nakaz ne v ot* popolnoma Izplačajo bra* vinarja odbitka. Hiie denarne poiiljatv* izplačuj* e. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam podati je najprllič-neje do $25.00 v gotovini » priporočenem ali regis .revaaem pismo, večje saeske P° Domestic Portal Money Order aH pa New York B Draft. FRANK 8AK8ER 00. 109 Greenwich Street, Hew York. «104 Bt Clair Ave. NB-, Cleveland, O. Viharji na zapadu. V Michiganu in Kansasu. V MEDICINE LODGE JE TEKOM JEDNEGA DNEVA TORNADO TRIKRAT RAZSAJAL. V Kalamazoo, Mich., je vihar razde- jal konjsko dirkališče. ŠKODA JE VELIKA. Medicine Lodge, Kans., 25. junija. Tekom šestih ur je včeraj popoludne tukajšnje mesteee tornado kar trikrat obiskal. Vihar, kteri je divjal z vso mogočo silo, je razdejal petindvajset poslopij v severnem delu mesta, do-čim je vse polno hiš izdatno poškodoval. Med slednjimi je tudi hiša zve-zinega senatorja Chester I. Longa. Tudi vsa brzojavna in telefonična zveza z mestom je razdejana. K sreči ni bil nihče ubit. Kalamazoo, Mich., 25. junija. Včeraj zjutraj je tukaj nepričakovano pričel razsajati tornado, kteri je razdejal konjsko dirkališče. Tu so bili trije dragoceni konji ubiti in vsi hlevi razdejani. Vihar je v mestu odnesel mnogo streh. Dve uri po viharju je Wiliam Widemayer prijel za neko odtrgano električno žico in je na mestu obležal mrtev. SLOVENSKE NOVICE. V Sheboyganu, Wis., je Fran Vrtač-nik napadel in smrtno ranil svojega rojaka Ambrožiča. Iz Sheboygana, Wis., se nam poroča, da je tamkaj 201etni Frank Vr-tačnik, rodom i-z Štajerske, napadel 401etnega Martina Ambrožiča iz Kranjske, in sicer z nožem, ter da mu je prebodel pljuča na obeh straneh. Te/.ko ranjenega Ambrožiča so prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki izjavili. la je ie. malo upanja, da bi ftstal pri življenju. Napail s-e je izvrši] na železniškej progi, blizo vogala južne 9. ulice in južne Wassar St., kjer sta oba stanovala v tamošnjih prenočiščih. Am-brožič je ravno prinesel iz neke gostilne vrč pive in je šel proti domu, ko ga je Vrtačnik nepričakovano u-stavil. Po kratkem prepiru je pričel po njem udrihati z velikim žepnim nožem in nesrečnik je kmalo zadobil nevarne rane po rokah in obeh straneh. Jeden ubodljaj je segel od spredaj v pljuča in ko je hotel bežati, dobil je že od zadaj drugi ubodljaj v drugo polovico pljuč. Kljub temn se mu je pa posrečilo priti v svoje stanovanje, od kjer so pozvali policijo in zdravniško pomoč. Smrtno ranjenega so prepeljali v bolnico, dočrm so napadalca takoj prijeli in odvedli v zapor, ne da bi skušal bežati. Pokrajinski pravnik je ranjenca zajedno s tolmačem Antonom Stari-čem obiskal v bolnici, da napravi iz izpovedi ranjenca zapisnik, kajti pričakovati je, da nesrečnik nmrje. Vrtačnik in Ambrožič sta še pred par dnevi skupno stanovala in ko se je potem Vrtačnik preselil, je dejal glasno, da gre proč in-da ni nikomur kaj dolžan, na kar je Ambrožič pripomnil, da dolguje še njemu 50 centov. Druzcga vzroka za napad ranjenec ne ve. Ambrožič ima na Kranjskem žeroo in otroke. Njegov napadalec naravno ne uteče zasluženej kazni in bode, ako njegova žrtev umrje, gotovo obešen, kar tudi popolnoma zasluži. Otvoritev rezervacije v Montani. Billings, Mont., 22. junija. V tukajšnje mesto prihaja vedno večje število naselnikov, kteri bodo prisostvovali dne 26. t. m. vršecemu se srečkanju za zemljišča, ktera se nahajajo na Huntleyevem kanalizovanem zemljišču, ali okraju. Včeraj je semkaj dospelo nad tisoč mož. Hoteli in prenočišča so prenapolnjeni in ljudje, kteri so prišli nekoliko prepozno, morajo bivati v šotorih. Srečk an jo za zemljišča bode nadzoroval tajnik notranjih zadev Jemes Garflel i osobno, kteri pride te dm semkaj s potrebpi-mi uradniki Mirovna konferenca v Haagu, Nizozemska. PRI KONFERENCI ZASTOPANE DRŽAVE BODO NAJBRŽE PREPOZNALE TAKO-ZVANO DRAGO-DOKTRINO. Predlogi Nemčije ne bodo obveljali, ker jim ugovarjajo razne države. ANDREW CARNEGIE. Haag, 24. junija. Ameriški delega-tje tu zborujoče mirovne'*konference do sedaj še niso priredili posebne seje. vendar so se pa včeraj ves dan posvetovali z zastopniki druzih držav o predlogu Zjedinjenih držav glede pobiranja dolgov v republikah Južne Amerike. General Horace Porter se je o tem posvetoval z vodjami ostalih delegacij. Pri tem je dobil Porter zatrdilo, da se temu predlogu ne bodo upirale Anglija, Francija, Rusija in Nemčija. Ameriškej delegaciji bode o tem danes natančno poročal. S -tem se mora umakniti opozicija proti temu predlogu, s ktero se pričele nektere jugoameriške republike, zlasti pa Brazil. Nemčija prihaja s predlogom, da se ustanovi mednarodno vrhovno sodišče, ktero naj rešuje vsa važna svetovna vprašam j a. Ker je tako sodišče že ustanovljeno (mirovna konferenca v Haagu), je nemški predlog naravnost smešen in seveda ne more obveljati. •Semkaj je došlo poročilo, ktero javlja, da pride te dni ameriški milijonar Andrew Carnegie v Haag, da položi temeljni kamenj za novo palačo miru, v kterej bodo prihodnje mirovne konference zborovale.' Poročilo so vzeli vsi delegatje z veseljem na znanje. ZGUBLJEN FARMER. Njegov zet ga je slučajno našel v ječi v New Yorku. Ako bi newyorški detektiv Arthur Carmick od ^postaje na zapadnej 23. ulici slučajno ne prišel k sodišču na zapadnej strani Manhattana, moral bi iti njegov tast, Henry Dubbin, farmer iz Cooperstowna v prisilno delavnico na Bleckwels Islandu. Policija ga je namreč našla na newyor-ških ulicah in ker jej ni vedel povedati, od kje prihaja in kam je namenjen, so ga jednostavno aretovali. Carmick je prišel v one zapore po nekega obsojenca in tu je ugledal starega moža, kteri ga je neprestano o-pazoval skozi vrata svoje ječe. Detektiv ga je takoj spoznal in nagovoril: Why, hello, pop! Kaj pa vi delate tukaj f" "Ti si Arthur, je-lif " odvrnil mu "5e starček in se iskreno smejal. " YeB, ti si mož moje hčere, toda pozabil sem, kako se pišeš." Cormick je svojega tasta takoj od-vedel iz ječe in našel policaja, kteri ga je aretoval, ko ni vedel kam iti in ko je hodil po River Side Parku rano zjutraj minolo soboto, ne da bi vedel povedati, od kje prihaja in kam je namenjen. Dubbin je star 80 let in bogat. Ka-je ostavil svoj dom, tudi njegov zet dosedaj še ni mogel 'doggnati. Od doma je odšel že pred tednom dni. On trdi, da je zapravil ves denar, kar ga je imel pri sebi. Ko je iskal svoje znance in sorodnike, je pozabil, kako se imenujejo in kje stanujejo. Sodnik je starega jetnika takoj izpustil in na to je odšel, da obišče svojo hčer. Dogodki v Franciji. Viničarji ustrajajo. POSREDOVANJE MINISTER-S K E G A PREDSEDNIKA CLEMENCEAUA SO ODKLONILL Njihov vodja se je vrnil iz Pariza, toda glasoval je za nadaljevanje boja. UPORNI VOJAKI KAZNOVANI. Argelliers, 25. junija. Marcelin Albert, vodja upornih viničarjev, se je vrnil iz Pariza, kjer je obiskal mini-sterskega predsednika Clemenceaua. Tukaj ga je sprejela nepregledna množica ljudstva. Albert je takoj obiskal člane odbora ter jim naznanil, da mu je ministerski predsednik obljubil, da bode jetnike izpustil in od-pozval vojaštvo, ako viničarji spremene svoje protipostavno zadržanje. Po dolge j debati je odbor sklenil, da se s pričetim gibanjem mirno na-daljuje, ker so obljube ministerskega predsednika negotove. Tozadevna resolucija je bila jednoglasno sprejeta in tudi Albert je glasoval za resolucijo. — Beziers, 25. junija. Uporni bataljon 17. pešpolka je vlada prestavila iz Agtde v neko drugo posadko. Predno so vojaki odpotovali, so jim odvzeli naboje pušk, tako, da ni mogoče puške rabiti za streljanje. Imenovani bataljon odide v Algier ali pa na Cor-sioo. — Zjutraj so prišli trije novi bataljoni vojaštva v mesto in sicer ne da bi preje oblasti o tem naznanile prebivalstvu. Ti vojaki so obkolili vojašnico. v kterej so preje stanovali u-porni vojaki, ktere so potem odvedli na kolodvor, kjer jih je že čakal posebni vlak, ki jih je neznano kam odpeljal. Avignon, 25. junija. V tukajšnji vojašnici je opažati nezadovoljnost. Vojaki so polkovnik* izžvižgali in prepevajo revolucijonarne pesmi. Polkovnik je bil končno prisiljen oditi. Končno so drugi častniki pregovorili vojake, da so mirovali in sedaj vlada v vojašnici zopet red. l&letni morilec svoje matere. V Parizu je 151etni Hubert Leroy na grozovit način umoril svojo mater. Brezplačno pošljemc lepo sli kopanr* ka, kteri spada k najccnejši/ najboljši in najdirektnejši progi sa Slovence. Pišite na Aostro-Ameri eaaa Line,' Whitehall Bcilding, Hew York. Kriza na Hrvaškem. Ban Pejačevič odstavljen. OGRSKA VLADA JE SKLENILA ODSLOVITI HRVATSKEGA BANA PEJAČ EVIČA. NOVE VOLITVE. Obštmkcija hrvatskih poslancev skupnega sabora postaja vedno bolj uspešna. PROGRAM ČEŠKEGA KLUBA. * - - KRETANJE PAŠNIKOV Qpepeli so: Nieuw Amsterdam 24. junija iz Rot-terdama. Dospeti imajo: Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Bremen iz Bremena. Carpathia iz Reke. Caronia iz Liverpoola. Samland iz Antwerpena. Tropic iz Hamburga. Georgic iz Liverpoola. Oceamic iz Liverpoola. Smolensk iz Libave. Pennsylvania iz Hamburga. Bolgaria iz Genove. Pisa iz Hamburga. Moltke iz Genove. Arabic iz Liverpoola. Federiea iz Trsta. Umbria iz Liverpoola. New York iz Southamptona. La Touraine iz Havre. Sofia Hohenberg iz Trsta. Statendam iz Rotterdama. Vaderland iz Antwerpena. Victorian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm H. iz Bremena. Furnessia iz Glasgowa. Odpluli so: Princess Alice 25. junija v Bremen. Odpisu bodo: Tentonie 26. junija v Liverpool. Potsdam 26. junija v Rotterdam. Deutsehland 27. jimija v Hamburg La Savoie 27. junija v Havre. Sttnland 28. jtmijk v Antwerp«i. Lueania 29. junija v Liverpool. 3t. Paul 29. jimija v Southampton Imf Walderaee 29. jvaja v Ham Koenig Albert 29. junija v Geooto* 3k£a 29. jonij* v Trst Dunaj, 25. junija. V tukajšnjih vladinih in političnih krogih se za znani konflikt, ki je nastal med ogrsko vlado in hrvatskimi posl.mci ogr-sko-hrvatskega državnega zibora radi predloga, da se na hrvatskih železnicah uraduje v madjarskem jeziku, kar najživahnejše zanimajo. Glasom poročil iz Budimpešte hrvatski poslanci z obštrukcijo nadaljujejo, in sicer kar 'najenergičneje in njihovi cilji obetajo postati tem uspešnejši, ko jih zastopniki vseh nema-djarskih narodnosti kar najkrepkej.še podpirajo. Ogrska vlada je vsled tega v velikih škripcih in je sedaj sklenila odstaviti hrvatskega bana, grofa Peja-čeviča, in razpisati nove volitve v ze-maljski saibor. Novi sabor mora potem v Zagrebu izvoliti štirideset poslancev za skupni sabor v Budimpešti. Do tedaj pa bode preteklo mnogo časa, in toliko časa bodo uradovali sedanji poslanci, kteri se uspešno upirajo ciganski vladi. Oni zamorejo vee mesecev preprečiti sprejem ma-djarskega predloga glede nradovanja pri železnicah. Pri debatah v ogrsko-hrvafcskem državnem zboru govore hrvatski poslanci izključno le hrvatski,, vsled cesar Madjari kar divjajo in besne, vidoč, kako se madjarska oblast vedno bolj manjša. Vlada v Budimpešti se sedaj posvetuje, bi-li bilo umestno sporni predlog umakniti do zime. Dumaj, 25. junija. Politične stranke v avstrijskem državnem zboru še vedno manevrirajo, da si zagotove ugodno pozicijo v novem državnem zboru. Vesti iz Rusije. Poziv na boj. SOCUALNI BEVOLUCUONAEJI IN DELAVSKA STRANKA OČITAJO CARJU, DA JE PRELOMIL DANO BESEDO. V prid ljudskih pravic, in za deželo ter svobodo. LE S SILO DO ZMAGE. Petrograd, 25. junija. Socijalni revolucionarji in stranka delavstva v razpuščenej dumi, vseh skupaj 139 bivših poslancev, izdali so proklama-cijo, s ktero poživljajo ljudstvo, naj se s silo ibojuje za deželo in ljudsko zastopstvo. Proklamacije, ktere izjavljajo, da je parlament razpuščen vsled tega, ker se je zavzel za pravice ljudstva, so vsled tega značilne, ker •v prvič napadajo carja direktino ' in mu očitajo, da je prelomil dano besedo. Dosedaj so proklamaeije nered-nosti očitale vedno le vladi. Besedilo proklamacije socijalnih revolucijonarjev, ktero so oni razdelili v tisočerih iztisih, koje so nabavili v revolucijonarnik tajnih tiskarnah, se glasi: '4 Državijani! Poslali ste nas, da se bojujemo za pravice ljudstva, za deželo in za svobodo. Večina dume je bila opozicijonelna. Ona je zavrgla zakone, kteri so moč birokratične vlade povečali in ona je zahtevala obračun za z/tiranje kmetov in delavcev, za bestijalnosti v ječah in drugod; odseki dume so izdelali mnogo zakonskih predlogov, kteri bi ljudstvu koristili in agrarna komisija dume je sprejela princip nasilne razdelitve zemljišč. "Radikalni poslainci so storili vse, da ostanejo z ljudstvom v zvezi, toda vlada se je poslužila vsega, da jim to prepreči. Ona je konfisciarla naša pisma, ktera smo pisali volileem, naše sele je čestokrat zaprla, našemu časopisju je onemogočila, da je redno izhajalo in urednike, kteri so bili člani dume, bode sedaj sodnim potom zasledovala. *' Vsled bojazni pred razpustom dume so konservativni poslanci naše za- <'eški klub naznanja sedaj svoj pro-| bteve zavrgli in vlada se je zavzela gram. Izdelal je celo vrsto minimal- le za posestnike in plemstvo ter je čuvala vsako nepostavnost. nih zahtev, in ako se te ne izpolnijo, vlada ne more računati ua Čehe. Če ški poslanci zahtevajo jednakoveljav nost češkega in nemškega jezika pri vseh protokolaričnih zapiskih o predlogih. prošnjah in vladinih predlogih. Nadalje zahtevajo, da se češki govori v državnem zboru v uradnem poročilu o razpravah tudi v češkem jeziku objavija^x" Dunaj, 24. junija. Nižjeavstrijski deželni šolski svet je svoječasno izdal naredbo, ki grozi staršem in otrokom s kaznimi, ako ostanejo otroci od verskih \aj. Vsled agitacije svobodomiselnih krogov je ministerstvo naročilo deželnemu šolskemu svetu, da je naredbo preklical. Nadalje je deželni šolski svet odredil, da slabi red samo v verouku ne sme zadrževati otroka pri vstopu v višji razred. JAPONSKA IN AMERIKA. Japonski trgovci so v strahu, da bi jim prepir z Ameriko ne ško-do vaL Tokio, 24. junija. Glavne japonske trgovinske komore so sprejele resolucije, s kterimi izjavljajo, da znana afera v San Franciscu ni druzegut, nego lokalna zadeva, pri kterej niso samo Japonci trpeli, temveč v istej meri tudi domačini. Radi tega je u-mestno, da se vsa stvar ne spremeni f mednarodni prepir, kteri bi škodoval Japoncem ravno tako, kakor tudi Američanom. Zajedno pa izjavljajo trgovinske comore, da j« opažati, da postaja sovraštvo napram Japoncem v Zjed. državah vedno večje in ako to sovraštvo tako napreduje, bode rzvestao žko-lovalo trgovinekim odnoiagem obet lezel. Japonski trgovci poaivijago a-neri&e trgovinske komori, saj store ras, kar jo v njihovih mofteh, da so ti "Nato je vlada razpustila dumo, ker ona potrebuje poslušno dumo, katera se bode zavzela za koristi aristo-k rat o v. **Car se ni zbal in je svojo dano besedo prelomil, dasiravno' jo je svečano dal v zimskej palači poslancem prve dume. Novi volilni red omejuje pravice kmetov in delavcev ter razširja pravice posestnikov in trgovcev. Zastopstva Sibira, Kavkaza in Poljske so sedaj omejena in par dežel o-stane brez vsacega zastopstva. Gu-'berruatorji so dobili neomejeno oblast, da zamorejo pri -volitvah vplivati na ljudstvo. Tretja duma ne bode imela v svojej sredi zastopnikov proletari-jata. Le s pomočjo organizovanega boja bodemo kaj dosegli, kajti vlada se bode umaknila le sili." Ti manifesti so slični ananej vi-borški a dresi, toda tacega pomena nimajo, ker jih je izdala stranka, ktera nima velicega vpliva. Socijalnodemokpatični člani dume niso izdali nikacih manifestov, ker so njihovi vodje večinoma v ječah. — Kasneje pa bodo to storili. STRAJKI V PATERSONU, N. J. Uslužbenci v delavnicah lokomotiv in tovarnah svile štrajkajo. Paterson, N. J., 24. junija. V tukajšnjem mestu je nastala prava kuga štrajkov, kteri se epidemieno raz-išrjajo, tako, da morajo razne važne obrti počivati. Ravnokar so prenehali štrajkati tesarji, toda takoj na to so pričeli štrajkati drugi delavci. V delavnicah lokomotiv od tvrdke Sogers se dela sedaj le s polovico >bieajnega števila delaveev, kajti Iruga polovica štrajka in zahteva, da ie odslovi nek nepriljubljen delovo- Tudi v tovarnah svile se štrajki *as£irjajo, kajti delavstvo ima razne sabtove, v, ktere pa delodajalci neče- Ž^jtei^Žfisi •_-,.: • m iii r.• ITiar-1-fcijii-riž"ir.if^tSiiir Razoe oovosti iz inozemstva V SHANGHAXJU JE PRIČAKOVATI NEMIROV VSLED NOVE ELEKTRIČNE ULIČNE ŽELEZNI C E. Položaj na Portugalskem postaja vedno bolj kritičen; kralj je bežal na svojo yachto. FALLIERES ODLIKOVAN. Shanghai junija. Med tu živečimi inozemci je opažati bojazen, da pride do nemirov, ko se v mestu prične promet z novo ulično železnico, ki prične vršiti službo dne 1. julija. Domače kitajsko časopisje že ilnij t".- ;; agituje proti no vej odre t hi. ktera je dovolila nekej inozemski družin /ina-diti električno železnico. Članki sovražne vsebine so sedaj na dnevnem redu in domačini ne govore sedaj na ulicah in doma nič družeča, nejro o novej evropekej napravi. Tako je nek časopis objavil članek, v ktei "em trdi. da je bilo v Tokiju pri takej železnici ubitih šesttisoč ljudi. Nek učen urednik je v svojem tozadevnem članku napisat tudi sledečo modrost v dokaz svoje znanosti: ^a-dar bode «!ivja!a nevihta, se bode elehtrika zraka združiia z one ulic nega voza in potnikom ne bode mogoče ostaviti voza ta ;i ako bi to hoteli. Ako se bode kelo z dežnikom, ki je okovan, ali pa s iako kovino ktero nosi reboj, dotakni! električna žice, odšla bode vsa elektrika v njegovo možgane in nesrečnež bode za vedno zgubil pamet." Ako se prvi dan pripeti kaka nesreča, pride brezdvomnr. do velikih nemirov. Teheran, Perzija, 24. junija. Šahov brat Salar ed Dowleb, governer v I.u-ristanu, se je udal pravemu gover-nerju, ker mu je šah zatrdil, da se mu nič žalega ne zgodi. Salar je nedavno zbral večje število nomadov in pričel z revolucijo proti šahu. Pariz, 24. junija. Na Portugalskem je še vedno cenzura vsestranska in direktnih poročil o političnem položaju še vedno ni. Od tam ni nijednega brzojavnega poročila. Vesti, ktere so prišle sedaj po pošti, potrjujejo vsa prejšnja poročila in agitacija proti vladi, oziroma proti diktatorju, mi-nisterskemu predsedniku Franco, je vsestranska. Dasiravno izjavlja vladino časopisje, da bode vlada hodila po svojem dosedanjem potu, postaja položaj vedno bolj resen in kralj bode prisiljen, ministerekega predsednika odsloviti. Kralj je v takem strahu za svoje življenje, da je bežal na svojo yachto Amelijo, ktera je bila že dalj časa pripravljena za vsak slučaj. Pariz, 25. junija. Predsednik Failures dobil je brzojavno poročilo, da mu je japonski cesar vsled sklepa francosko-japonske pogodbe za daljni iztok, podelil red krizsnteme. Tudi minister inostranih del, Pichon, je dobil nek japonski red. FARMER OBDOLŽEN, DA JE SVOJO PASTORKO ŽIVO POKOPAL. V ječi zatrjuje, da je popolnoma nedolžen. Avondale, Pa., 24. junija. Tukaj so zaprli farmerja Irwin Lewisa, ker je obdolžen, da je umoril svojo pet let staro pastorko Mary Newlin s tem, da jo je živo pokopal na svojej tukajšnje j farmi. Obdolženca so odvedli v ječo v West Chesterju, kjer je popolnoma obupal, tako, da se oblasti boje, da ne izvrši samomor ali pa da postane blazen. Farmer ni vso noč spal in je neprestano hodil po ječi in vedno glasno zatrjeval, da je nedolžen. Proti jutra je le malo manjkalo, da se ni onesvestil in radi tega so pozvali k njemu dva zdravnika. Danes ga bode saBli-šal coroner. Včeraj se je pred farmerjevo hišo nabralo nad tisoč tj udi, kteri so mater umorjene deknee pregnali iz njene hiše, na kar 'je bežala v hišo svojega tasta, kamor jej je pa množi ea tudi sledila in streljala v hišo. "GLAS NARODA" Ltet eloveatkib delavcev v AnerOd. i tdaja slovensko tiskovno druitvo FRANK SAK EH, predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906. 1» leto velja list za Ameriko . . . $3.00 * pol leta............. 1.50 U Evropo, za vse leto.......4.50 * ** « pol leta.......2.50 4 " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve __številki._ "GLAS NARODA" izhaja vsak dan ir-vieinši nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") »jed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the «LOVENIC PUBLISHING COMPANY incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement, Za og'ase do deset vrstic se plača 30 entov. Donisi brez podpisa in osobnosti se e n.itistiejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po 4onev < »rHer. Pu spremembi kraja naročnikov •rnsimo, da se nam tudi prejšnje bivali-r.- nama da hitreje najdemo > aslov-ika. Dopisom in pošiljatvum naredite \>h1 jftnaneijelno ;jx»sl«vvanje kralja in njegova notorična zveza z velikimi industrijalnimi |K>djetji, kar BkfMluje jasnemu blagru. Vsied tega so pa pričeli republikanska stranka in legitimisti močno agitacijo po deželi za razširjenje svojih načel. Republikanci ao imeli v prestolnici in po deželi več shodov, ki so bili razgnani s sito. Legitimisti so se pa mili na vojvodo Mihaela Braganza, princa Miguela, ki je bil leta 3834 vržen s prestola in kteremu je sledila dinastija Koburg-Gotta, ktere potomec je tudi sedanji kralj Karol. Vlada ima za vsak slučaj pripravljene čete, da udušijo eventuelno anti-dinastienro gibanje. Janez Žabkar, posestnik na Drno-vem i>ri Krškem, in njegova žena Marija nista srečna v zakonu. Žena prizna pred celo po rolo, da svojega moža nikdar ni ljubila. Mati jo je primo-rala v zakon in vzela je moža zaradi grunta. Drugo ibode že vse prišlo | sčasoma, so ji rekli. Pa ni prišlo, , in kar je prišlo, ni bila zakonska sre- Iča,. Večkrat je žena zapustila moža in živela v divjem zakonu. Jeden teh je bil oženjen. Nekoč jo mož zasači, ovadi stvar in spravi oba v štirinajstdnevni zapor. Vrhu visega tega je dobil ubogi mož še večkrat po gla vi od znancev svoje žene. Tako sta živela 17 let. Imela sta pet otrok, ampak mož izjavi, da sta le dva zakonska Mož je imel kljub vsem napakam svojo ženo jako rad m trpel grozne muke. Vsled vednih prepirov in razburjena je postal silno nervozen. Govorilo se je celo, da je slaboumen. Žena bi bila rada videla, da ga spravijo pod kuratelo, da se ga na ta način izneibi. Sodišče pa do zadnje instance ni moglo najti povoda za tak korak. Prepričalo se je, da je Žabkar le tedaj zmeden, kadar je zaradi prestopkov svoje žene silno razburjen. Sicer pa je mož popolnoma normalen. Žena je skušala na drug način se ga iznebiti. Kaj ko bi ga zastrupila?! Sumi se, da je to misel sporazumno z znancem hotela izpeljati. Vsaj mož sam trdi, da je tudi že preje večkrat dobil 41mišico'' v žganeih. Da je ta nevaren strup res imela pri sebi, potrdi ona sama. Pravi, da ga je dala njena prijateljica, soobtoženka Ivana Boštjančič. Dala ji je strup zato, "da bo crknil in da ne bo več lajal". On namreč te prijateljice ni mogel trpeti, ker je domneval, da jo ona zapeljuje. Trdi tudi, da jo je Boštjančič nekoč vprašal: "Kaj še ni nič?" Nato Žabkarjeva: "Polovico sem mu dala, pa ni pomagalo. '' Sicer pa dostavi, da je strup dobila nekoč od nekega Stajaiarja in ga vedno nosila pri sebi, ker si je tudi ona mislila končati življenje. Slučaj vedali uporabljati strup pri živini. Ko sta bili obe prijateljici oa domu pri Jugovicu, je Stajnar sam omenjal, da ima Se več tega strupa. To sta obe slišali. In to je napotilo Žafokarje-vo , da poskusi za vratca umor na svojem možu, in sicer na prav zvitopre-mišljen način. • Njen ljubimec Amžur, aa kterega je bil ŽaJbkar najbolj nevoljen, je umrl. Žabkarica se je po njegovi smrti vrnila k svojemu možu. Revež se je tedaj tolažil, češ, da sedaj bova vendar srečno skupaj živela. Toda ona ga je kruto varala. V nedeljo dne 26. avgusta lanskega leta sta se odpravili z Boštjančičevo v Krško. Tam sta poiskali že omenjenega Stajnarja ter pod pretvezo, da rabita strup "za zdravilo", dobili od njega zahtevani strup v velikosti lešnika. Stajnar je še posvaril, naj se s strupom previdno ravna- Boštjančič ji je strup izročila. Domia je bila s svojim možem prav ljubeznjiva. Dogovorila sta se radi dela za drugi dan. Vprašala ga je tudi, česa želi, da mu zjutraj skuha. On si je izvolil jabolčnik, kakor nalašč za njen načrt. Za otroke je skuhala krompir. Zdrobila je arsenik v drobne koščke, pomešala med jed, ki jo je ločila med posebno skledo in dejala na peč. On je odšel drugo jutro, to je 27. avgusta, na njivo, ona pa v dnino. Otrokoma naroči: Te sklede se nikar ne dotaknite. Mož pride okrog 7. ure zjutraj domu k za-jutrku. V tpeči najde lonec z ja)bolč-nikom, nese ga v hišo in postavi na mizo. Pred jedjo p®, še odmoli del žalostnega rožnega venca. Ko pa prične jesti.. prideta otroka v hišo ter pravita, da je tista jed zanj, ki je na peči. Naročili so mama, sta dejala otroka. Žabkar pusti lonec in seže po skledi, ki je bila na peči. Tudi v skledi je bil jabolčnik. Najbrž se mu je to začelo zdeti sumljivo, da mora ravno on to jesti, kar je na peči, dasi ravno je v obeh posodah ena in ista jed. Prične jesti. Ko gleda v skledo, zapazi nekaj blestečega. Preiskuje natančneje in ko pride z žlico do dna, ugleda, da je na dnu vse rumeno. Ko še natančneje preiskuje, dobi še več malih zrn. Revež se seveda silno prestraši. Nosil je skledo po vasi ter kazal ljudem: "Poglejte, kaj je meni žena dala v jabolčnik, mišico!" Popoludne gre Žabkar na njivo. — Kmalo so sosedje začuli, kako strašno stoka in se vije v bolečinah. Strup je začel učinkovati. Trpel je grozne bolečine. K sreči pa je dopoludne izpil precej mleka. To mu je bolečine izdatno polajšalo. Žabkar je ostal pri življenju. Zadeva pa je prišla v preiskavo. Mož se je izprva poslužil postavne dobrote in izpustili so ženo iz zapora. Marija Žaubkar in njena prijateljica Ivana Boštjančič skušata zakriti svoje dejanje. Predsednik ju opetovano opozarja ■na prve izpovedbe pri preiskovalnem sodniku. Taiste se bistveno veliko bolj strinjajo z resnico. Tako trdi Žabkar, da ni nameravala moža umoriti, ampak samo "da se malo »boljša". Pozneje pa skuša vso krivdo Ženski licej v Ljubljani V eni zadnjih številk " terburgskih Vjedomoatij zanimiv članek o vprašanja, ali so se kulturne in gospodarske prilike Bošnjakov in Hercegovcev zboljšale od časa, ko je avstrijsko gospodarstvo zamenjalo takozvami turški jarem in kaj so ti novi gospodarji ukrenili v rešitev agrarnega vprašanja v okupiranih deželah. Omenivši, da je avstrijski pooblaščenec grof Andrassy na berolinskem kongresu naglaŠal absolutno potrebo agrarnih reform v teh deželah in. same reforme, ki jih je predlagal, da se zboljša "obupno" stanje prebivalcev, dokazuje omenjeni list na podlagi številk in dejstev, da se okolnosti v Bosni in Hercegovini pod upravo Avstrije ne le niso zboljšale, ampak da so se znatno shujšale. Prej, pod turškim gospodstvom, pravi list, plačal je kmet le dva davka: desetino pridelkov je plačal v državne blagajne in eno tretjino svojemu neposrednemu gospodarju, begu .ali agi. — Plačevanje se je vršilo v naravi in ni obteževalo kmeta, ker se je desetina smela plačevati v štirih obrokih, a tretjino so plačali, kakor so hoteli, v denarju ali pa v naravi v več obrokih. Pozneje so morali kmetje plačevati tudi druge davščine: na živino, na nepremičnine, za osvoboditev od vojaške dolžnosti (!) in drugo. — Seveda so te dajatve 8lov ensk j katoliško z vreči na svojo prijateljico. Boštjančič pa to odločno taji ter trdi, da je le toliko kriva, ker ji je mišico dala. Skrajno mučen vtis je provzročil nastop moža kot priča proti ženi. Na njegovem razoranem obrazu je citati vsa tragedija nesrečnega zakona. — Mnogo smeha pa je provzročil 831etni starček Matija Kosanski že med svojo pristno dovtipno izpovedbo. Koncem pa pravi: "Gospod, prosim, jaz bi rad tobak žgal.'' Državno pravništvo je prvič zastopal novi su'betitut g. dr. Pajnie, za-govorništvo pa novi odvetniški kandidat dr. Globevnik. Sokrivko Boštjančič je dr. Schegula jako spretno zagovarjal. Glasom soglasnega kriv-doreka je bila Marija Žabkar zaradi poskusa zavratnega umoia obsojena na osem let, sokrivka Ivana Boštjančič pa na štiri leta težke ječe. Organizacija železničarjev v Avstriji je jedna najmočnejših podpor soeijalne demokracije. Od leta 1905 na 1906 se je število članov pomnožilo za 14,222 in je koncem lanskega leta znašalo 46,943. Od teh je bilo 30,978 Nemcev, 10,614 Čehov 3712 Poljakov, 1506 Slovencev in 118 Italijanov. Prihodki centrale in kraj-nih skupin so zanašali leta 1906 : 305 ■tisoč 178 kron nasproti 209,647 K 61 stot. leta 1905. a strokovne liste se je izdalo 166,333 kron, v agitaeijske svrhe pa 21,867 kron. Skupnih »broško v leta 1906 je bilo 234,046 kron, to je 58,265 kron več nego leta 1905. Nemčija za svoje uradnike. Iz Beiolina javljajo, da je dne 1, junija plačala država svojim uradni-'je hotel, da je bila njena prijateljica kom nad 23 milijonov mark kakor draginjs ko dokl^do. Vsak uradnik srednjih razredov jo prejel 150 mark, vsaki nižji uradnil^pa 100 Boštjančič s Stajnarjem dobro znana, ki je imela tudi arzenik v zalogi. Stajnar je bil svoj čas postiljon Rumuni in nemški agrarna stranka. Trije rumunski državni poslanci iz Bukovine se nameravajo, pridržuje svoje posebno narodnostno stališče, pridružiti nemški agrarni stranki, ako ista ne vsprejme iv svoj program posebnega stanja Galicije in Bukovine Grof Bellegarde, ki je tudi izvoljen v rumunskem okraju, stopi najbrž brez pridržka v nemško agrarno stranko. Peti rumunski poslanec Oneiul obteževale kmete; imele so pa to u-godnosS, da so jih plačali le premožnejši kmetje, oziroma da je tem dajatvam odgovarjala kaka korist, kakor na primer osvoboditev od vojaške dolžnosti. Razun tega so pa imeli kmetje druge koristi, Čeprav so namreč imeli svoje gospodarje in Četudi niso imeli svobodne selitve, so vendar kako osobe, ki so pripadale k zemljišču, imeli obširne pravice paše, pravico rabiti pridelke gozdov, pobirati drva in steljo, izlasti so pa imeli tudi pravico odkupiti si svoja zemljišča. Že iz te zadnje okolščine je razvidno, da je njihovo stanje bilo ugodneje, kakor v mnogih drugih državah. Te pravice so jim bile zajamčene in go podar ni smel zabraniti svojim kmetom, da ne bi smeli teh pravic vršiti in tudi ni smel spoditi kmeta z zem Ijišča, ki ga je užival. Avstrijci pa niso odstranili desetine. ampak nasprotno, so jo celo povečali in razširili število predmetov, za ktere se je moral plačevati davek Posebna komisija določa vsakega leta visokost desetine in se, kakor vse druge komisije, ozira na vse d'rugo, nego na letino in na cene v dotienem letu. Odposlanci kmetov, ki so v teh komisijah, nimajo nikakega vpliva, ker jih uradniki in posestniki jedno-stavmo preglašajo. Desetina se sedaj ne plača v naravi, amipak v denarju, in ne v štirih obrokih, marveč v dveh. In če ne more kmet točno plačati teh obrokov, prodajajo mu na dražbi zemljišče za kako malenkost. Prav tako strogo se iztirjava tudi tretjina. Poleg tega so vsi Bošnjaki dolžni služiti v vojski, 3 leta v aktivni in 9 let v rezervni, in kakor da bi tega ne bilo dosti, plača dežela še letnih 10 milijonov za vzdrževanje 7 polkov, od kterih ostajajo v Bosni le 4 bataljoni. Kratko rečno, stojijo stvari tako, da ostaja po vplačilu vseh davkov in dajatev kmetov za domačo rabo le zaloga v vrednosti kacih 8—10 kron, vsaka nezgoda, slaba letina ali bolezen uničuje kmeta popolnoma. In kakor so mu — darvši mu osobno svobodo — odvzeli pravico živeti na z davne j uživanem zemljišču, in vse druge užitninske pravice, ki jih je prej imel, mu po dražbi njegovega zemljišča ne preostaja druzega, kakor beraška palica, ali se izseliti- Izseljevanje raste tako naglo, da je število Sarajeva od 40,000 (v letu 1878) padlo na 20,000, torej se zmanjšalo za polovico. Avstrija se ne briga za vprašanje izseljevanja in ni v tem pogledu izdala nikakih naredb. Nasprotno, zdi se, da so jej te okolščine po volji in da si le prizadeva, da zameni nemirno bosansko prebivalstvo, ktero ljubi svojo vero, svoj jezik in svoje t'radicije, z drugim. To drugo prebivalstvo so — Nemci. Bosna in Hercegovina leže na poti nemškemu stremljenju na jug in na iztok, in če pojde tako naprej, je možno, da se agrarno vprašanje reši na lab ki in za Nemce najlepši način: da se Sibi izsele iz teh dežel in odstopijo mesto Nemcem. V Ljubljani se je osnovalo društvo "(Mladika", ki si je stavilo za na-Sankt-Pe-jmen skrbeti: a) za vsestransko vzgo-se nahaja jo ter tudi za strokovno in za gospodinjsko izobrazbo slovenskih deklic; b) za primerna stanovanja in c) za dobro nadzorstvo izven šole. Svoj namen hoče društvo dosegati: L z ustanovitvijo in z vzdržavanjem dekliškega internata; 2. z ustanovitvijo in z vzdržavanjem privatne dekliške ljudske štirirazrednice v Ljubljani; 3L z otvoritvijo gospodinjske nadaljevalne šole in 4. z nadzorovanjem stanovanj onih deklic svojih zavodov, ki ne bodo stanovale v internatu. Ihuštvena pravila so od deželne vlade že potrjena. Društveniki so ustanovmki, redne društvenice in podporniki. Ustanov-nina znaša 100 kron, ki jih je plačati ali takoj, ali pa v petih rokih po 20 kron. Redne društ venice so one, Tri se zavežej oplačevati po 4 krone letnine. Podpornik je lahko vsakdo, kdor sploh društvu kaj prispeva. Društvo ima jako blag in koristen namen; društvo je za narodni pro-speh eminentne važnosti in zelo nujno potrebno ob sovražnem navalu, ki Slovenstvu leto za letom, takorekoč teden za tednom otimlje domači naraščaj, naš up, našo bodočnost, pred očmi. Kakor je znano, avstrijska vlada ne stori za slovenske zavode ničesar in Slovenci moramo plačevati vse sami, ako hočemo kaj imeti. Radi tega je tudi dolžnost nas ameriških Slovencev, da .po možnosti podpiramo zgoraj navedeni zavod. Uverjeni smo, da bodo rojaki sirom Amerike prispevali prostovoljne doneske v ta blagi namen. Doneske sprejema uredništvo "Glasa Naroda" v New Yorku, 109 Greenwich St. podp. društvo o svete Barba M Zlsdlnjcne države Severne Amerik«- Sedež: Forest City", Pa. i d*» januarja 1903 v drftavl Pwway^"*»a if i r ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN T KI,BAN, Box 3, Moon Bun, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Dniyea. Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. V* FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Ps. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. rest City, Pa. 9. Box 0VT, Društveno glasilo je "GLAS NARODA". w m m m w Telefon 2034. V W V Grki v Bolgarski. Iz Aten na Grškem poročajo, da je vest, češ, da , ki si je ž njo zobe trebila. Po ne-Iju v Bizovik k Židanovim in rekel, sreči ji je zdrknila v goltanec in na-da .it prir-el iz zapora, kjer je bil sku- prej v želodec, kjer je obležala. Zdrav-paj z Židanovim t-inom, kteri jih po- uiki celjske bolnišnice, kainor se je zdravija in prosi, da bi dobil v zapor podala, pa so izjavili, da bo šla igla civilno obleko. Židanovi so Plaucu brez škode naprej, ustregli in mu izročili 40 K vredno Požar. V Rokošah v slovenjebistri-obleko, s ktero je potem neznano kam škem okraju je ogenj uničil posestni-ririnil. Plauc je zelo nevaren tat in ku Antonu Brumnu hišo in gospodarnim tudi za Ljubljano prepovedan po- ska poslopja z mnogimi pridelki in vratek. orodji. Kako je ogenj nastal, se ne ve Nesreča ali samomor? Iz Repenta- Dve smrtni obsodbi v Mariboru, bra pišejo: Dne 4. junija zvečer je Mariborsko porotno sodišče je obso-utoi.il v nekem občinskem napajališču dilo na smrt brata Alojzija in Janeza blizu vasi 70letni Anton Lazar iz Ve- Poredosa. Umorila sta in vrgla v likega Repna št. 2. Ne ve se, je-li po- Dravo nekega Koronika. V triletno kojnik ponesrečil, ali pa si je name- ječo pa je obsojena raidi sokrivde u-notna končal življenje. mora Alojzija Poredos. Požar je vpepelil dne 3. junija hišo ' - • in gospodarsko poslopje posestniku Frančišku Vrhovniku, vulgo Markcu v Vrhovju št. 2, občina Cerklje. Zgo- K0R0ŠKE NOVICE. Vloma v Celovcu. Ponoči od 5. na fi. junija so vlomili neznanci v trgo- relo je vse do tal. Rešili so si le samo vjno s prekajenim mesom Sebastijana življenje. Obleka, jestvine, žito in po- Koschitza na Kolodvorski cesti in v hištvo je šlo neizprosljivemu življu v mesnico Gustava Strutza na Beljaški žrtev. Zažgali so menda otroci Pose tn i k je bil zavarovan. Potres v Kostanjevici. Kakor se opazovališču v Kandiji s Kostanje-ice poroča, je bil istotam dne 3. jun. cesti. V obeh slučajih so pokradli denar. — HRVATSKE NOVICE. Umor. V Bat^atiču pri Zemunu je ob 2. uri 40 min. zjutraj občutiti kra- kmet Danič umoril svojega ^^ in tek potresni sunek in sicer z navpie- i,rata Nova stranka na Hrvaškem T List "Svjetlost", ki izhaja v Vinkovcih, poroča, da se je tam 23. maja zbralo več veleposestnikov, da osnujejo napredno agrarno stranko, ki bi se ude- BALKANSXE NOVICE. nun značajem. Treščilo je v Zemlju, župnija Pod-temelj, v neko hišo, ki je pogorela. Nesrečna smrt. Krava je sunila Katarino Radoš iz župnije Radovica tako močno, da je vtded tega žena mo- ležila takoj prihodnjih volitev, rala umreti in zapustiti svojo vrlo družino, kteri je bila vedno skrbna mati. 12 Srbije. Belgrad, 6. junija. Danes Požar. Dne 4. junija zjutraj ob pol je prispelo iz Carigrada posebno sul-dveh, pogorela je hiša vdove Ane tanovo poslanstvo, ki je prineslo kra-Alan v Resnici št. 1, župnija Prežga- lju in prestolonasledniku dragocena nje. "Pogorelo je vse do tal, ker je bilo darila, med temi dva arabska konja, leseno in po noči, niso mogli ljudje — Vlada se pogaja z mladoradikalci, tako hitro priti. Zapalil je najbrž kak d* bi se obstrukcija mirnim potom hudobnež, ker je gospodinja slišala, polegla, da ie malo prej nekdo skočil izpod RAZNOTEROSTL «! rene. Grozno maščevanje tihotapca. PRIMORSKE NOVICE. diji. ki se je razpočila pri*Tunisu, je Poskusen samomor. V Trstu se je poveljeval znani tihotapec Martara. 301 etna kuharica Marija Knili s Sta- Ladija je bila turška. Ko so francoski jedkega trikrat zabodla v vrat. Rane finančni stražniki s čolni obkolili la-nibo smrt none vame. Knili je neko- dijo, jim je Mortara zagrozil z gorečo liko slaboumna in je vzrok njenega bakljo v roki, naj se odstranijo. Ker čina razprtija z ljubČkom, nekim re- niso slušali. vrgel je gorečo bakljo v spicijentom finančne straže. ^ smodnika. Martara, njegovih de-Ouden medicinec. V Trstu je 23- *et pristašev in 60 veslarjev franco-letni medicinec Grk Nikolaj Arbetič skih čolnov je zletelo v zrak. Dosedaj broz vsakega povoda začel pretepati so našli 300 raztrganih delov trupel, z dežnikom nekega stražnika. Cnd- Odškodnine državnozborskim poneha medicinca so izročili sodišču, slancem. Glede odškodnine poslancem Zastrupil »e je v Trstu 401etni kme- *ta merodajni :dve načeli: v nckterih tovalec Franc Črmgoj vsled domačih državah dobivajo poslanci letno plačo, v drugih pa le dnevnino, dokler prepirov. Požar. Nedavno nastal je v Tinjah ob pol enajsti uri na dosedaj neznan način v gospodarskem poslopju p. ČL Tfejs, ogenj, ki je uničil slednje njegovo in sosedovo hišo. Zgorela je tudi vsa živina. Zavarovani so vsi le za male s vote. Posebno obžalovanja vredni so gozdni delavci, kterim je pogorelo vse, celo orodje, da n-ti " na traja zasedanje. Naj navedemo nekatere večje države. — Avstrija: Člani gosposke zbornice so neplačani, člani poslanske zbornice dobe za dobo zasedanja 20 kron na dan in plačane potne stroške. — Belgija: Senatorji up dobe ničesar, poslanci pa vlečejo na leto 4000 frankov in prosto vojsnjo med njihovim doimom in Bruseljem. Dansko: Člani obeh zbornic dobivajo na dan po 10 K in povrnjene potne stroške ido Kodanja. — Francosko: Senatorji in poslanci dobivajo na leto po 10,000 frankov in proti mali letni odškodnini prosto vožnjo po vseh francoskih železnicah. Za bivše člane, ■njih vdove in sirote obstoji pokojninski zaklad. — Na Grškem prejmejo člani "bule" — ki je edino zastopstvo narodovo — za vsako redno zasedanje 2000 starih drahem no 1500 kron), za izredna zasedanja so pa plačani posebej. — Italija: Člani obeh zbornie ne dobivajo nikake odškodnine, le vožnjo imajo prosto po železnicah. — Japonsko: Člani gosposke in poslanske zbornice dobivajo na leto po 2000 jenov (4000 kron) in povračilo za potne stroške. — Mehika: dajo senatorjem in Članom poslanske zbornice na leto po dva. tisoč dolarjev. — Nemčija: Člani državnega zbora dobijo na leto po 2400 mark, za vsak dan odsotnosti pa se jim odtegne 20 mark. — Nizozemsko:: Člani prve zbornice, razen tistih, ki stalno bivajo v Haagu, dobivajo na dan po deset gildov (približno 18 kron), člani druge zbornice pa na leto po 2000 gildov. — Norveška: Člani obeh zbornic dobivajo na dan po 12 K — Ogrska: Člani magnatske zbornice ne dobivajo nikake odškodnine, poslanci pa na leto po 4800 kron in povrhu še 1600 kron za stanarino. — Portugalsko: Kortesi ne dobivajo odškodnine, le vožnjo imajo prosto po državnih železnicah. — Rusija: Člani dume prejemajo za vsak dan zasedanja 10 rubljev in prosto vožnjo med Petro-srradom in svojo domačijo. — Srbija: daje članom skupščine vsak dan po 15 dinarjev (14 kron) in prosto vožnjo. — Španska: dovoljuje kortesom le prosto vožnjo, odškodnine jim ne daj^ — Švedska: Člani prve zbornice niso plačani, poslanci druge zbornice pa dobivajo za vsako redno štiri mesečno zasedanje 1200 kron (1700 avstr. kron) in povrnjene potne stroške. Za izredno zasedanje pa dobijo na dan po 10 kron. — Švica : V prvi zbornici ali "Standesrathu" opravljajo člani svoj posel brezplačno, člani "Nationalratha" pa dobivajo na dan. po 20 frankov. — Veliko Brit ansko: CIani parlamenta ne dobivajo odškodnine, vendar so stavili že predlog, naj se uvede zmerna dnev-nina. Razstava zlatega runa. Tega leta prirede v Brugesu v Belgiji razstavo zlatega runa. Kakor poročajo sedaj z Dunaja, bo na razstavi sodelovala tudi Avstro-Ogrska. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand je stavil razstavi zlatega runa na razpolago mnogo dragocenosti iz zbirke cesarske hiše. V Brugesu bodo razstavljeni nakiti zlaietra runa, ki so shranjeni na Dunaju. Ti nakiti niso bili v Brugesu od leta 1848. Splošna volilna pravica v občinah. Ker so nemške občine po Češkem in Moravskem zadnje čase imenovale več častnih občanov s prozornim na-1 menom, da pomagajo ohraniti nem-štvu občinsko gospodarstvo, napove-' duje češko časopisje velike demonstracije ob otvoritvi češkega deželne- H ga zbora. Čehi bodo zahtevali enako, splošno in direktno volilno pravico za občine in da se mora aktivna volilna pravica za častne občane odpraviti. — Shod beračev. "Dziennik Wileu-ski" javlja, da se je pred kratkim vršil v nekem gozdu pod Vilno shod beračev. Na shodu, ki se ga je udeležilo kakih 200 beračev, se je govorilo v poljskem in ruskem jeziku.! Eden govornikov se je pritoževal, da so berači popolnoma brez vse organi- i zacije m radi tega se večkrat zgodi, I da se na nekterih mestih zbere preveč beračev, kar jezi občinstvo in je v veliko škodo domačim beračem. Drugi govornik je povdarjal nujnost spodobnejše obleke, da bi bili berači podobni ljudem, ki potrebujejo samo časne podpore. Vseučilišče v Afriki V Egiptu nameravajo v Domanhurju, južno od Aleksandri je, zgraditi popolno vseučilišče, ki naj bi bilo urejeno po evropskem vzorcu. V ta namen je že nabranih 1,300,000 frankov. Prestolonaslednik ni nič kaj vesel te usta-La- novitve in trdi, da je "še prekmalu" Dvorni krogi in državnozborske volitve. 11 Lidove Noviny" pišejo, da so presenetile volitve eesarja, ker je tako naraslo število socijalno-demokra-ških poslancev. Dva dni pred volitvijo je namreč rekel Bienerth cesarju, da bo izvoljenih kakih 35 socijalnih demokratov. Ko pa je naznanil Beck cesarju, da je izvoljenih 85 socijalnih demokratov, je došlo do resnih rekri-minacij. Beek je naglašal, da visoko število socijalnih demokratov nikakor ne dokazuje, da nadvladuje med ljudstvom tako mišljenje, marveč je le uspeh sporov med meščanskimi in agrarnimi strankami Beck je tr goto vil kroni, da socijalni demokrat je ne bodo ovirali začasnega proračuna, kakor tudi ne vojaškega kontingenta in da se bo vsled velikega števila so-cijalno -demokraških poslancev umilil narodni boj. Beck je izjavil, da odstopi, ako to krona želi in da bc imela zbornica konservativno podobo, km nadvladujejo poleg 120 Nemcev tudi v češkem in poljdtem kluba koi tivni iivlji, konservativec pa d« bo tudi skoro popolnoma slovensko-hr-vatsfci klub. Cesar je nato odklonil Beckovo demiedjo. Kje je JOSIP OPERA? Doma je iz Ponikev pri Trebnetn, Dolenjsko. Pred par leti bila sva skupaj v Conemaugh, Pa. Ker mu imam nekaj važnega sporočiti, prosim rojake, kdor ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. Anthony Bartolj, 632 W. 21st St., Chicago, 111. (21-26—6) ANTON PLBČKO, 137 Washington St., New York City, med Albany in Cedar ulicami, priporoča se rojakom za obisk nove urejene GOSTI LIN E z evropsko kuhinjo. SVOJI K SVOJIM! (25-27—6) 80 IZVEtBANIH PREMOGARJKV DOBI DELO. Premog je 4 čevlje visok in fcist. Strelja in dela se vsak dan. Premo-gokopi so 50 milj od South McAllister poleg kompanijske in Sock Island železnice. Oglasite se pri: Tnrkey Creek Coal Co., Hughes, Indian Territory. (15-29—6) NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR. IVAN PAJK, F. O. Box 128, Gonemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom is Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo. Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovensko' knjige po izvirnih cenah. FRANK SAKSER CO. ("Glas Naroda.") WIRMET0D, Rdeči Gentleman ie izšel in se dobi 1. zvezek za 40c., I. in IL zvezek pa za 75c. a pošto vred. Upravništvo "Glas Naroda" 109 Greenwich St., New York. JOHN V13INZUL, 1017 E. Mod Street, N. E„ Cleveland, OMo izdelovalec kranjskih in nemških HARM O IN I K, Delo napravim na zahtevan je narofini Ice, Tri vrstni od $22 do a delo l]C kov. Cene so primerno nizki trpežno in dobro. $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim ie od $45 do $80. NAZNANILO. Rojakom v Calumetu, Mich., is okolici naznanjamo, da je g. PAUL SHALTZ, 11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in ga toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". Pozor Rojaki! Potne noge, kurj? očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor ieli poskušnjo naj pošlje 3Uc v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500. Jakob Wahcic, P20 SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA. ROJAKI, kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M Cox ali pri C. A Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New Tork brzojavno naznanila. Naš vslužbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-del v našo pisarno. To je sa vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali FRANK SAKSER CO. ŽENITNA PONUDBA. Želim se spoznati z gospodično ali vdovieo brez otrok. Star sem 30 let, rim.-katol. vere. Moj cisti letni dohodek je do $1500. Slovenke, ktere znajo nemško, imajo prednost. Tozadevna pisma s sliko blagovolite poslati na naslov: Glueckauf, P. O. Box 156, Steelton, Pa. (20-25—6) NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črne vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $250 do $3 galon sposodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Money Spoštovanj em Nik. Radovich, 594 Vernost S t, Saa Francisco, CaL 99 Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda". "SLAVIA Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y. po veliki cenik, okrašen z več sto slikami ur in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko izbere najboljših in najrazmo vrstnejših ur, verižic, prstanov in sploh droge zlatnine, — cela draguljarska tvrd-ka v lastne j hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko eeneje, kakor v kterej koli trgovini te svrhe. SAMO 1 CENT. SAMO JEDEK CENT za dopisnico in donese Vam v hišo zastonj in poštnine prosto krasni cenik in n&ročitev po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV. NE BOJTE SE TOREJ IZDATI TA CENT, TEMVEČ OPOZORITE ŠE VAŠE PRIJATELJE NA TO! ISA PRODAJ t NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. Dobro črno in belo vina.od % do 45 eentov salona. Staro belo ali črno vino 50 centov gmiona. Bseeling 55 centov salona. Kdor kupi manj kakor 28 galon • vina, mora sam posodo plačati. Drošnik po $2.50 g&lona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust, j Spoštovanjem j ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Bos 77, Crockett Contra Oosta Co.. Oal. Ave., Chicago. Ul., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uleiano Atlas-pivo, izvrstni whiskey. vina in diSeče smodke so pn meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg* liiiče in i^iTlna miza (pool tabled. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodera dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Are., Chicago, I1L Velika zaloga vina in žganja Matija Grm; I * Prodaja belo vino po 70c gi .Tlon „ črno „ „ 50c „ Orožnik 4 gflllone za.......$11.00 Brnjeveo 12 stekleni ra ti2.00 ali 4 gnil. (sodček.......$16.04» MBBBaSBSBaKMBSOBSaSSSSS Km d«llno nara^Uo oopHporufa K*tit*a»iiiv 1548 Su Clair St CLEVELAND O. ; ROJAKI SLOVENCI PIŠITE PO NOVO OB5IRNO KNJIGO = „ZDRAVJE" = Novih 50.000 iztisov se zastonj razdeli med Slovence katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ,,ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa Čitali. Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, katerelnu Je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni) ostane tajno. Ozdravlfen: reumatlzina v rokah, nogah in križu. V dokaz nekaj najnovejših zahval: MIKE NOVAK, 1253 Mohlcu Avenue, Fucllo Coto. Ljubi moj prijatelj Dr. E. C. COLLINS M. I. Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko* katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi po^ilali, ker jaz Sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil. Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočuioč, ostajam Ya.š prijatelj MIKE NOVAK-1 Zatoraj rojaki, ako ste l>olni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajre njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali'zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem j« ziku> naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St New York N. f. Potem smete mirne duše bit? prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. « Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo ao znane "MARIJACELJSKE KAPLJICE". Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanjn in težkem dihanj^. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80, za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00. ČUDODELNO MAZILO ZA LASE. Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 skatuja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja: IVf. REINVI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y. Traie Mark reg. Varstvena zaaaka MARKO KOFALT; 249|So. Front SL, STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Marko Kofa.lt: je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. v___ NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je sedaj nai potnik Mr. JANKO PLEŠKO v državi Illinois. Obiskal bode cenjene rojake najprvo v Chicagu in okolici, potem pa se poda v države Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter fa m prav srčno priporočamo. Fraak Sakser Go. Ako lolljal, ako si prelita-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne o<1la- Msfr. Seb. Kadpp. šaj Pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneipnol vih> Knaipovih zdravil" Vatcro dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova zdravila so poznata in odobrena j o celtm svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. Knajpova iznajdba je neprece" jI jive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeit* o in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. T1d je moj naslov: K. AUSENIK., 1146—40th St.. Brooklyn, N. Y. _/A_0f ftojakl, aaročajte se u "diss Na roda", aajreijl is aajcttiejii fetvalk. / -T "Winnetou, rdeči gentleman" gpkal Karl May. Priredil za Naroda" B. (Nadaljevanj«.) Y zadregi je tako, da ne ve, kaj bi odgovoril; Clay in Summer nista sploh 6© iepregovorila nobene besede. Tudi zdaj ne vesta, kaj bi rekla; zato se zdi vsem trem najboljše, da jo potegnejo. Pravzaprav se mi ni zahvalil nikdo, a me potolažijo s tem, da se med potjo ozro name in me gledajo zelo žalostnih obrazov. Komaj zginejo iz vida. že od jaha Pida iz vasi, ne da bi se ozrl name; to je pravilno od njegove strani, saj sva obračunala! Prepričan je, da me najde pri povratku še v vezeh. Jaz sem pa- prepričan o nasprotnem, da se namreč snideva na Rio Peeosu ali kje pri Sierra Rita, če ostane namreč na Santerjevem sledu. Čegava obvelja, moja ali njegova? Opoldne mi prinese 'Temni lasje' kosilo; povprašam jo po sestri! Pravi mi, da je skoraj že popolnoma zdrava in da ne čuti nobenih bolečin več. Dobro dekle mi je prineslo toliko mesa, da ga ne morem snesti; predno odide, me pogleda žalostno in s solzami v očeh. Slutim, da bi mi rada nekaj povedala, a si ne .upa. Zato jo vprašam: "Moja mlada setra bi mi rada nekaj povedala. Jaz sem radoveden." "Old Shatterhand ni storil prav," mi pravi nekako obotavljajoče. 'i Kako misliš to T " "Ker nisi jahal s Pido." ''Nimam nobenega vzroka." '4 Veliki, beli lovec je imel vzroka dovolj. Častno je, umreti brez glasu ca mučeniškem kolu; vendar misli 'Temni lasje', da je vendarle boljše živeti." "Res je, a jaz bi se bil moral vrniti v ujetništvo in uiflreti tukaj." " To je moral zahtevati Pida, a zgodilo bi se bilo drugače. Pida bi bil najbrž ponudil Old Shatterhandu svoje prijateljstvo in bratstvo; kadila bi bila pipo miru." "Da, a prijatelja in brata, s kterim se kadi calumet, se ne pusti končati na mučeniškem kolu. Ali misliš tako?" "Da." "Ti imaš prav, a imam tudi jaz. Ali bi ti rada, da bi ostal živ?" "Da," mi prizna odkrito. "Tj si dal moji sestri življenje!" "Potom ne skrbi toliko zame! Old Shatterhand ve vedno, kaj dela." Gleda zamišljeno pred^se; potem se ozre postrani na stražnike in zamahne nevoljno z roko. Jaz jo razumem. Rada bi govorila z menoj od bega, a si ne upa. Ko dvigne glavo in me pogleda, se ji nasmehljam in pravim: "Oko moje sestre je prozorno in čisto. Old Shatterhand ji vidi prav v srce. On ve za njene misli." "Ali ve resnično ? " v "Da; tudi se bodo izpolnile." "Kdaj?" 1' Kmalu. "Naj bode tako, kot praviš!" Ta kratek pogovor mi olajša srce in poviša pogum. Med večerjo si upa že malo več. Gore ognji, kot včeraj; pod drevjem pa je temno. Ko mi daie z nožem koščke mesa, stoji prav blizu mene. Kar me nalašč zadene malo v noge, da me opozori na svoje besede in pravi: "Old Shatterhand ima le še nekaj koščkov, a ne bode še sit. Ali želi še kaj druzega? Jaz mu preskrbim." Stražnikoma se ne zde te besede ničesar posebnega; jaz pa razumem, kaj misli. Odgovoriti ji moram najprvo kaj glede jedi. potem pa glede predmeta, kterega rabini, da lahko ubežim. Ona mi ga hoče preskrbeti. Zato odvrnem: "Moja setra je zelo dobra; hvala ji. Jaz sem sit in imam vse, kar rabim. Kako se pa kaj počuti squaw mladega glavarja kiowaskega?" "Bolečine zginjajo, vendar pa devlje še vedno obkladke na glavo." "To je prav. Ona potrebuje postrežbe. Kdo je pri nji?" "Jaz." "Tudi danes večer?" ' "Da." "Ponoči ji mora tudi streči kdo." "Jaz ostanem do jutra pri nji." Njen glas se trese; razume me, "Do jutra? Potem se zopet vidiva." "Da, zopet se hočeva videti!" Odide. Stražnikoma se niso zdele naše besede sumljive. Prepričani se iz pogovora, da me bode 'Temni lasje' pričakovala tam. To me veseli, a me tudi razburja. Če vzamem svoje orožje in drugo lastnino v prisotnosti obeh sester, bi se jima gotovo očitalo v jutro. Ostati morajo mirne, če me nesejo izdati; a vendar je njihova dolžnost klicati na pomoč. Kako bi se dalo pomagati? Drugače ne, kakor če se dajo prostovoljno zvezati. Ko odidem, vpijejo lahko kolikor se jima poljubi. Če pridejo vojniki, poveste jim, da >i*m jih omotil s pestjo. Vrjeli jima bodo vsi, ker me poznajo Kiovvi v tem oziru. Ni mi treba premišljati, če bode sestra 'Temnih las' zadovoljna s tem. Ona me vendar smatra za rešitelja življenja. Še jedno misel imam, ktere se ne znebim tako hitro: ali je moja brzostrelka še tam? Ne, kajti Pida pozna vrednost te puške in jo je vzel gotovo seboj. Toda Pida jo ne zna rabiti; nikdo mu ni pokazal pred odhodom tega. Kaj je pravilno, da ali ne? Mx>rdm počakati. Če je vzel brzostrelko seboj, potem se razume, da moram skrbeti prej za puško kot za Santerja. Zdaj je čas za premeaitev stražnikov. Pride '.Jedno pero'. Resen je, a vendar prijazen. Odveze me sam, ker misli, da bi drugi premalo pazili na moje rane za pestjo. Ležem med štiri kole in potegnem hitro nožek iz rokava, ne da bi zapazil. Stegnem levo roko, da mi jo priveze. Ko se to zgodi, se pritrdi roka na kol. Delam se, kot bi me jermen bolel na rani in jo hitro zmaknem. V trenutku denem nožiček med zapest in jermen tako, da bi ga bil kmalu prerezaL "Pazi," pravi 'Jedno pero' rdečniku. "Zadel si na rano. Old Shat-terhanda se bode sicer mučilo, a ne še zdaj!'' Nato izpustim nožiček ter si zapomnim kraj, kamor pade, da ga po-i&čem pozneje. Privežejo mi še desno roko in noge. Dajo mi dvoje ogrinjal, kot včeraj, prvo za zglavje, drugo za o0c. Nebeške iskrice, vez. v platno 50c. Rajski glasovi, 40c. Otroška pobožnost, 25c. Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00. Rožni venec, platno $1.00. Vrtec nebeški, platno 70c. Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75. Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1.20. 109 OREEN- in poveličana. zvezki, Abecednik, vezan, 20c. Ahnov nemako-angieeki tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja* 40e. Aladiu • čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijska junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15e. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, 10«. Božični darovi, 10c. Burska vojaka, 30c. Cerkvica na skali, 10«. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10e. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Boro graj ska, 20c. Cvetke, 20c. Čae je zlato, 20c. Črni bratje, 20e. Četrto berilo, 40e. Darinka, mala drnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemikega jezika, vezan 90«. Domači zdravnik po Kneippn, vezan 75* Domači zdravnik po Kn«ippu, nevezan 50c. Erazem Predjamski. 15«. Eri. 2Ue. Evstahija. 15c. Evangelij, vezam 50e. Oeneral Laodon, 2Se. George Stephenson, ote Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezkat skupaj Grof Radedd, 20c. Grundrias dar stoveeisebea flpracbe vezan $1.35. Hedvika, banditova neveeta, 15c. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. Hrvatsko-angležki razgovori, vezam 60*, Hitri računar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 30e. Tianami, mala Japonka, 20«. 40e 70«. Izdajalca domovine, 20«. Izgubljena sreča, 20«. Izidor, pobožni kmet, 20«. Jarooifl, 30c. Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil goad, 20«. Knez Črni Jurij, 20«. Krištof Kolumb, 20«. Krvna oeyeta, 15«. Kako postanemo stari, 40& Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan L, 80s. Kali vitez, 3 zvezki, aknpaj $2^5. Marija, h« pofcova, 20«. Marjetica, 50cl Materina žrtev, 50«. Mati Božja s Bleda, 10e. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakorič, 20«. Mladi samotar, 15c, Mlinarjev Janša, 40«. Mrtvi gostač, 20«. Mala pesmsrlca, 30«. Mali veesnalec, 20«. MnčenikL A. Aškerc. Elegantno vezano, $1.25. Na indijskih otodh. 25«. Na preriji, 20«. Narodne pripovedka, 3 zvsaki, vsaki 20e. NaeeUend, 20«. Nssahdkova hči, 20«. Na dom. Zbirka povesti. Vsak 20e. OPOMBA. Narogbaa le pritožiti Nedolžnost pregsjsna 20«. Nezgoda na Palavann, 20«. NiktdaJ Zrinjski, 20«. Narodne pesmL Žirovnik. 3 rezano. Vaak po 60«. Navodilo sa spisovanie raaaih pisen 75e. Ob tihih večerih, 70«. Ob zori, 50c. s Odkritje Amerike, 40c. Poduk Slovencem, ki se hočejo uae-liti v Ameriki, Pregovori prilike, reki, 30c. Pavliha, 20c. Pod turškim jarmom, 20e. Poslednji Mohikanec, 20«. Pravljice (Majar), 20«. Pred nevihto, 20«. i Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20«. Pri Vrbovčevtm Grogi, 20«. Vrst MUi, 15«. ^rta aemika nfcka, Sfie. Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50c. Poezije. Vojanov-R. Majster. 60«. Repoštev, 20«. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40«. Rodbinska sreča, 40«. Rodbina Polaneekdh. 3 zveriki $2^0. Roparsko življenje, 20e. Ročni angleško- slo venski in alovensko- angleski slovar, 30c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane žic-B&rtel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane- žie-Bartel, vezan $3.00. Ročni alovsnako-nemski slovar, 40c. Sanjske knjige, velike, 30c: Sanje v podobah (male)" 15c. Senilia, I5c. Sita, mala Hindoetanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvenka po 20c. Spisje, 15«. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25e. S prestola na morišče, 20«. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40«. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notborga, 20 c. 60 malih poveetij, 20e. Slovenska kuharica, Bleiweic, eiegsnt no vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20«. Spisovnik ljubavnih in ženitovaaj skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c Stoletna pratika, 60c. Slovarček priučiti se asmičia« brez učitelja. 40c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20« Šaljivi Slovenec, 75c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20«. Timotej in Filomena, 20«. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50 Tiun Ling, morski razbojnik, 20«. V delu je rešitev, 20«. Venček pripovesti. 20«. V gorskem zakotju, 20e. Vojska na Tur&sm, 30«. Vrtomirov pestan, 20e. ▼ zarji mladosti, 20«. Voičflni listi, 20«. Winnetou, rdeč} gentleman, 3 zvezki $1.00. Bata vas, 25c. Zgodovinske povasti, 3 zvezki, vsak 40c. Znamenje štirih, zanimiva povest 12 centov. Sbirka ljubavnih in snubflnih pisem 30c. Zbirka domačih zdravil, 50«. Zgodbe sv. pisma stare in nove saveee vezano 50«. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30e. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20«. Cspni hrvatako-angleAd rasgovori. 40«., broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske 25c., mali 10c. Zemljevid kranjske deželeTmali 10c Zemljevid Evrope, 25«. Zemljevid Zjedinjenih držav 25c. RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noia, ljubljanske In drugih mest na Kranjakam, new yorfke in rasnih mest Amerike, s cvetlicami In humoriztične po 3c., ducat 30c. tesne sveto podobe, komad 5e. Ave Marija, 10«. Album mesta New York e krasnimi diknri Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO^ ktero je varjeno iz najboljšega j m port i ranega Češkega hir.ela. Kadi teja naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev 'n drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseb boljžih gostilnah. Vse podrobnosti zvesle pri Geo. Trav nikar-ju 6102 St. CUir Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. n v Pittsburgu, Pa. in okolici Rojakom naznanjam, da j. za tuinošnji okraj moj »edini pooblaščeni zastopnix za vse posle JAKOB ZABUKOVEC, •4824 Blackberry Alley Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do I • 8. ure zvečer. ^E i^i gL f Frank Sakser. ^ KDO VAM HOČE DOKAZU, DA VAM ZAMORE POMAGATI. ečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi 0R0SI zdravil, ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih, zdravil dati, kakor so 0R0 SI zdravila, katera so sestavljena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da 0R0SI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno dru-zega čuti. 0R0SI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402. GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI! Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co. v New Yorku. Ako je hvaležnost umestna, za Vač truu in Vašim gospodom zdravnikom, potem bodi mi dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem, Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeh katerega ste imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in katero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdravili, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne. Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zvč in da se more prej pomagati predno, da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zvi narod kie da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobč. Hvala Vain za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih. Vaš udani J. CERAZO. KAJ HOČEMO Ml? Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo najtežje bolezni, zastarele in krojene, katere drugi zdravniki niso mogn ozdraviti. Ako'pišete na na?, predložimo Vaše pi smo našemu zdravniškemu zboru, kateri hoče Vašo bolezen preiskati, ter Vam potem poročati, kakšne narave je. kakšne posledice lah ko nastanejo, kako se morate zadržati, kako se mo rate zdraviti, koliko caša hode zdravljenje trajalo, i. 1. d.. - ako Vas sprejmemo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uverjeni. da se to gotovo zgodi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo. Ako vam drugi zdravniki niso pomagali -Potem nikar ne mislite, da ni za Vas pomoči. Ako čez šest dni po uporahi naših zdravi! orj.i/ite. da se Vam je bolezen zboljšaia, potem nam j>oš!jite zdrsvih« na;aj in mi Vam hočemo povrniti denar, kjer, mi nečemo da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo. Kakor vidite, da imamo za vsako boieren posebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične bolezni pa imamo Specialiste. Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od AMERIKA EUROPA CO. 161 Columbus Ave., New York.