METOVALEC
Ilustrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar".
Uradno
c. kr. kmetijske družbe
glasilo
vojvodine kranjske
Urejuje Gustav Pire. družbeni tajnik.
..Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld sa gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto.'— Udje e. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopili ceni : Inserat načeli strani 16 gld na /, strani 8 gld na </4 strani 5 gld. in na •/, strani 3 gld. Pri večili naio-^abat. Družabnikom izdatno ceneje. Inserate zunaj Kranjskega sprejemata tudi Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien. L. Wa]Jtiscligasse Nr 10)
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je o. kr. kmetijski družbi v Ljubljani v Salendrovih ulicah štev. 5.
mt . -BM.A :''
st. 23, V Ljubljani, 15. decembra Leto VIL
štorih se hitro prenese zemlja prvega jarka v zadnji jarek, drugače je pa pri rigolovanju velikih prostorov. Da ni treba zemlje tako prenašati, razdeli se ves prostor po dolgem na dva dela, katera se posebe prekopujeta. Kadar je pi;va polovica prekopana, začne se z drugo na tisti strani, na kateri se je pri prvi nehalo. Zemlja, ki se dobi iz prvega jarka c druge polovice rabi za nasi-panje zadnjega jarka b prve polovice. Zadnji jarek druge polovice d se pa zaspe s poleg ležečo zemljo prvega jarka prve polovice a. Tako na jesen prekopani prostor počiva potem in se šele na spomlad poravna, če treba, tudi nekoliko zrahlja.
°b8eS:! ?GM,°kH	(rigolovanje)fzemlje. - Sol v_živinski krmi. - Iz svojo izkušnje^ matici. - Razne reči. - Vpra-
šaja m odgovor, - Gospodarske novice. - Uradne veTti c. kr. kmetijske družbe kranjske. - Inserati. '
Globoko prekopavanje (rigolovanje) zemlje.
$ "Prekopavanje sploh zboljšava zemljo: zemlja se zrahlja, prezrači ter postane vsled tega plodnejša. Globoko prekopavanje ali rigolovanje "je izvenredno opravilo m se šteje med zboljševalna ali melioracijska opravila. Globoko se prekopuje za nove vinograde. Prekopava se jeseni. Površje pa naj ostane čez zimo neporavnano, da laže vplivajo na prekopano zemljo mraz, toplota, dež in sneg. Koplje naj se vsaj 50c/„ globoko in po potrebi tudi globe če. Globokegaf prekopavanja ne bodem obširno popisoval, saj znajo delavci na kmetih to delo na ta ali ta način in tudi na šolskem vrtu ni nikdar posebno veliko tega opravila, vender hočem ob kratkem popisati delo: Ob robu in sicer ob široki strani zemljišča. ki ga menimo prekopati,
naredi se preko 40 % širok in toliko globok jarek a (glej podobo 43.), kolikor je zemljo globoko prekopati. Tla se potem jarku še kolikor moči prekopljejo t. j. prerahljajo. Tik tega narejenega jarka prične se potem drug enako širok pas zemlje prekopavati, in sicer tako, da se z do bljeno zemljo zasipa poprej narejeni jarek. Zgornja plast tega pasu pride torej na dno prej narejenega jarka, spodnja pa na vrh. Kadar je to zvršeno, zasut je prejšnji jarek, poleg njega pa nastal drug. Tudi temu jarku se dno prerahlja, in potem tako dalje dela, da je ves kos rigolovan. Nazadnje se naredi jarek b, kateri se zaspe z zemljo, ki je ostala od prvega jarka. Na majhnih pro-
Podoba 43.
Sol v živinski krmi.
Sol je vsakemu želodcu potrebna; če soliš živini klajo, pomagaš želodcu, da laže prebavlja tudi slabejšo klajo, in živina ostane krepka, vesela in zdrava.
Sol je človeku, pa tudi živini potrebna. To je resnica, zoper katero se ve da nič druzega ugovarjati nego to, da vsak kmet ne more živini dajati soli, ker si je revež večkrat še sam sebi ne more kupiti. „Kjer ni nič, izgubil je tudi cesar pravico," slove star pregovor, katerega tudi mi ne zabimo, trdeč, da je sol človeku, pa tudi živini potrebna.
Ako priporočamo torej sol za živino, priporočamo jo takim kmetovalcem, ki si morejo vsaj nekoliko soli za svojo živino kupiti, posebno živo pa jo svetujemo onim, ki so premožni kmetje.
Solna kislina (sol) je sestavni del želodčnega soka, kuha jo natura sama v želodcu živinskem kakor človeškem. Vzemimo želodčnemu soku solno kislino, in že-
lodec ne bo mogel več prav kuhati, — použiti živež bo obležal neprebavljen v želodci in čevih, živina bo začela hirati, ker si ne bo mogla narejati dobre, tečne krvi, katera se le dela iz dobro prekuhane piče v želodci in čevih.
Če dajemo torej živini soli, dajemo jej to, kar jej natura sama daje kot najpotrebnejši pomoček za preku-havanje použite piče.
Mnogokrat vidimo živino slabo in klavrno s krmež-ljavimi očmi, s ščetinasto dlako in brez moči. Jed se jej upira. Bodi taka živina za molžo ali za pitanje ali za vprego namenjena, nikjer ne bo dobro storila. Poiščimo pa vzrokov, zakaj da je živina taka, in našli bomo — ako ni kakšne posebne bolezni v njej —, da jej ali manka klaje ali da je klaja slaba, sprijena, ali pa da je živina od slabega vremena in napačnega gleštanja začela hirati.
Pa kako pomagati? Kmetovalec si ne more vselej omisliti dobre klaje, če je slabo pridelal, — tudi z vremenom ne more gospodariti, da bi ne bilo mokrotno itd. Ob tacih okoliščinah ni druzega bolj gotovega pomočka zoper vse to, nego je sol.
Že natura sama naganja živino, da rada liže slano zidovje, da včasih celo srka scalnico in da požira pohotno vse, kar je le količkaj slanega okusa, in to zato, ker čuti v sebi silno poželenje po soli ter si prizadeva, temu poželenju kakor koli zadostiti, zato se jej tudi scalnica ne gnusi, če je le slana.
Dajajmo taki živini potrebne soli, in videli bomo kmalu, kako bo od dne do dne boljša, koliko raje bo začela tudi slabo klajo uživati, koliko bolje jo bo sedaj prekuhavala, ker jej sol nadomešča pomankanje slanega želodčnega soka. In ker bo raje jedla in tudi bolje pre-bavljala, zboljšala se bo kmalu v vsem, da jo boš komaj poznal od poprejšnje. Vse to bo storila sol, če ni, kakor smo že poprej rekli, nikakeršne bolezni v živini.
Sol si moremo ob tacih okoliščinah ravno tako misliti, kakor priprego. Eno samo preslabo živinče ti ne more voza čez klanec spraviti; če mu pa priprežeš še eno v pomoč, šlo bode. Ravno taka je s soljo, ki hodi prepičlemu ali preslabemu želodčnemu soku na pomoč — v priprego.
Iz svoje izkušnje o matici.
Ko sem bral v „Kmetovalci" članek: „Zakaj poginejo mlade matice", spomnil sem se. da sem tudi jaz doživel pri svojih čebelah letos nekaj posebnega. Imel sem spomladi namreč dva panja posebno v skrbi in upal dobiti od njega zgodnje roje spomladi. Kmalu spomladi vže v začetku aprila bila sta močno čebelna, in prav sitno se mi je zdelo zapustiti ju za štirnajst dni ter oditi v Gradec k vojaškim vajam, katere so se začele zadnje dni aprila ter trajale do 11. maja. Posebno sitno se mi je zdelo vže iz tega vzroka, ker ju nisem imel komu izročiti v oskrbovanje.
Ko sem se po končanih vajah vrnil domu, bila mi je seveda prva pot k čebelnjaku, kjer sem se na prvi hip prepričal, da se nisem po nepotrebnem bal za svoje ljubljenke čebele. Panje dobil sem v slabemu stanu. Slabo vreme v začetku maja izpraznilo mi jih je skoraj. Vso skrb obračal sem posebno na zgoraj omenjena panja. Pridno sem jima dajal medu, a vzlic dobri postrežbi ju le nisem mogel pripraviti do rojenja. Ker sta se pa v
začetku junija le toliko opomogla, da sem jima mogel vzeti roje, sklenil sem narediti 9. junija umeten roj. Roj prenesel sem potem v kake pol ure oddaljeni čebelnjak, kjer se je prav dobro ponašal, a starca pustil sem na svojem mestu.
Ko sem pregledal čez osem dni panj, iz katerega sem vzel roj, zapazil sem matičine stolpičke deloma pričete deloma zadelane po satovji. Sedaj čakati mi je bilo drugega roja. Ko vidim, da se mi je v prvem panji dobro sponeslo, storim tudi še z drugim panjem tako, kakor sem storil s prvim. 14. dan, t. j. 24. junija, začujem peti v prvem panji matico. Pripravim panj, kamor sem mislil vsadki roj, ter čakam, kdaj da me razveseli, a moje čakanje bilo je zastonj. 27. junija zvečer nehala je peti matica, kar mi je bilo znamenje, da panj ne bode v drugič rojil. Drugi dan zjutraj sklenil sem se prepričati, kaj da je vzrok, da matica ne poje več. Ko odprem panj, vidim hoditi mlado matico po satovji, a stolpičke vidim pa vse razdrte ter matičino zalego pokončano. Ker je bil panj še močan, da bi mu ne bilo škodovalo, ako bi bil mi dal še en roj, sklenil sem ga v to siliti, in sicer tako le: Vzel sem iz onega panja, iz katerega sem vzel osem dni pozneje roj, en sat s stolpički, ter ga dejal v panj, kjer je bila sama matica, meneč, da jo prisilim s tem, da roji. Z veseljem sem opazoval, ko so obsedle čebele stolpičke, ter jih varoval, da jih matica ne pokonča. Ko poslušam zvečer v mraku v čebelnjaku, začujem peti zopet ono matico, katera je dan popreje vže utihnila. Sedaj, menil sem, imam gotovo drugi dan roj, a ko pridem zjutraj pred čebelnjak, vidim v svoje začudenje zopet pokončano matičino zalego na panjevi bradi. In ko odprem panj, vidim vse stolpičke razdejane. Kaj naj pa sedaj storim, mislil sem si. Ker sem vedno pmenil, da morebiti le prisilim panj da rojenja, storim prihodnji dan zopet ravno tako, kakor sem storil že enkrat. Vzel sem zopet matičine zalege ter jo dejal v panj, pa zopet zastonj. Pustil sem sedaj panj pri miru ter čakal, kdaj mi bode rojil drugi panj. Radoveden sem pa bil, koliko zalege (stolpičkov) ima drugi panj. Pogledam ga, a osupnem, kajti samo enega pustil sem še siromaku. Razume se, da tudi od tega panja nisem mogel več pričakovati druzega roja. Sedaj opazoval sem samo, kdaj da se matica opraši, da začne zastavljati zalego. Večkrat sem opazovai pri čebelnjaku, a nisem bil srečen, da bi videl, kdaj da je bila pri prašitvi.
Nekaj dni potem grem gledat v panj, če ni morebiti že kaj zalege v satovji. Ko tako ogledujem sat za satom, naletim kmalu na matico. Ne malo pa osupnem, ko jo vidim siroto brez peroti sprehajati se po satovji. Čudno se mi je to zdelo, in panj, menil sem, je izgubljen, A ko ogledujem dalje, kar zigledam v satovji obilo jajčec. Sedaj sem se šele čudil, kdaj da se je matica oplemenila, ker to opravi vselej pod milim nebom na planem, nikdar pa ne v panji. Sedaj pa je brez peroti, a poklada zalego. Bil sem za trdno prepričan, da je izgubila peroti na svojem povratu s prašitve;, kjer so jo čebele lastnega panja zgrabile ter jo oropale peroti. A tu ni bila nikakor vzrok kaka zaostala matica, ker bil sem za trdno prepričan, da ni bilo nobene v panji.
Ker matica brez peroti ni za rabo pri rojenji, bil je torej dotični panj obsojen v smrt.
Neizrečeno pa sem se zopet čudil, ko sem, jemajoč satovje iz panja po končani paši, zapazil zopet lepo matico s perotimi na mestu one brez peroti v panji.
Razume se, da čebelam v panji tako pohabljena kraljica ni bila po volji ter so si izredile drugo, kakor
hitro so imele mlado zalego o panji. Toliko iz svoje izkušnje.	J. Mercina, po domače Krivcev.
Razne reči.
—	Kako ravnati z usnjeno vprežno napravo. Vprežno
napravo deni najprvo narazen, potem jo pa operi z vodo in milom. S terpentinom odstranil vso smolo, katere ni izpralo milo. Potem zgrej nekoliko usnje, in kadar je suho, namaži je z oljem.
—	Mleko za perotnino. Pri gospodinjstvu, kjer imajo krave, je vredno dajati perotnini nekaj posnetega in pinjenega mleka. Kokoši potem rajše neso. Mleko i zli j ali v korito ali je pa zmešaj s poparjeno moko, s stolčenim krompirjem itd.
—	Poraba kosti V kmetijstvu. Kosti je vredno le tedaj zmleti v kostno moko, kadar jih imamo veliko in če imamo mlin v bližini. Drugače je pa veliko bolje, če sežgemo kosti ter njih oglje rabimo za gnojenje. Redil iih snovi se, kadar sežgemo kosti, izgubi neznatno malo.
—	Da se kuretina zdrava ohrani, priporoča se posebno za zimski čas. ko je večidel zaprta, kurnike snažiti in jih bodisi lesene ali zidane večkrat z apnom pobeliti, ako se pa beležu dodene še nekoliko karbolne kisline, pomaga pa še posebno dobro zoper kuram škodljivi mrčes, ne da bi jim kaj škodovalo.
—	_Ako hooemo_ iz živinskih odpadkov v klavnici napraviti dober gnoj, moramo iz njih narediti mešan gnoj ali kompost. Ako bi te tvarine kar tako porabili za gnoj, koristile bi polju in travnikom le malo, ker vsak gnoj, ki naj bode dober, mora, kakor je vsakemu znano, zgniti in se razkrojiti. Najpripravnejše je, ako se na dobro natlačena tla na-meče dobro ped debelo prsti, na katero pridejo potem odpadki iz klavnice. Kadar so odpadki kakih 15 centimetrov visoko nakopičeni, pride na nje zopet plast prsti, potem zopet odpadki itd., dokler ni kup 1 — 1'/« metra visok. Namesto prsti se porabi tudi lahko pepel, cestno blato in žaganje. Najboljše je pa, ako se prsti primeša malo neugašenega apna, ki te tvarine hitro razkroji. Dobro je tudi, da se kup večkrat prebode s kako debelo palico in potem z gnojnico polije. Ako tak kup vsaj vsaka dva meseca dobro premešamo in prekopljemo, dobimo kmalu prav dober gnoj, ki je izvrsten za travnike iu sadna drevesa. Tak gnoj je takrat za rabo, kadar so vse tvarine uže dobro zgnile in se razkrojile, kar se prav lahko spozna. Dobro je pa, da se ne napravi nikdar en velik kup, ampak več malih, ker potem odpadki veliko laže in hitreje zgnijejo.
Vprašanja in odgovori.
Drugi odgovor na 226. vprašanje: Raznovrstne žga-njarske kotle, po pravilnem načinu narejene ali kakor sploh kedo želi, izdeluje Jakob Sila, kotlar v Senožečah. Plačila vzprejemlje tudi na obroke.
Vprašanje 231. Imam jako dobro klet, ki je po zimi zelo topla in po leti zelo hladna. Ker je pa hiša, v kateri je klet, zelo stara, začela je klet postajati zaduhla; reči v njej plesnijo, česar poprej nikdar ni bilo. Od kod prihaja to in kako odpraviti? (G. L. v Š. na Štajerskem.)
Odgovor: Da je klet postala zaduhla, zakrivili ste nekoliko sami, ker ste premalo zračili. Okna od kleti morate zarad zračenja pogosto odpirati, in sicer po leti ob hladnem času po noči, po zimi pa ob toplem času opoludne. Zoper za-duhlost je nastopno sredstvo:
Da zaduhle kleti, v katerih se. po stenah in po tleh
| nahaja plesnoba, dobro očistiš, vzemi globoko posodo ter d.-ui vanjo 2—4 funte soli. Posodo postavi na sredo kleti, zapri vsa okna in vrata, dobro zamaši vse sode ter potem vlij na sol žveplene kisline (hudičevega olja), in sicer na 2 funta soli 1 funt k;sline. Kadar si vse to storil, beži iz kleti. Dve uri ostani klet zaprta, in nihče naj vanjo ne stopi, kajti utegnil bi se zadušiti. Čez dve uri odpri okna in vrata ter jih imej odprta tako dolgo, da je izginil zadušljivi sopar. Ko je klet tako dobro bila prezračena, ometi plesnino s sten in tal. S tem se tudi odpravi tist plesnivi smrad, ki silno neugodno vpliva na mleko, v kleti sliranjeno, in ki tudi lahko vinu na-napravi plesnobo.
Vprašanje 232. Večkrat se zgodi, da so konji potolčejo (pobrcajo), in to najrajši na nogah. S čim in kako je najbolje zdraviti nastale rane, dokler so še nove? Kako ravnati potem, kadar dotični ud oteče, in kako, če se rana prisadi? (M. T. v Z.)
Odgovor: Rane največkrat niso nevarne, a prav mnogokrat postanejo nevarne, ker jih naši gospodarji zanemarijo j ali zamažejo. Če je rana količkaj videti nevarna, ali če je na kakšnem važnem mestu živalskega života (n. pr. na členih i nog), ne mudite poklicati živinozdravnika. Ker ga pa ni vedno blizu, mora dati gospodar svoji živini le prvo pomoč, in zato tu podajemo navodilo, kako ravnati z ranami, katere, seveda če niso posebno hude, kmetovalec lahko sam ozdravi. Kadar rana nastane, narediti je najprvo to le: Kri ustaviti, rano izprati, ranjenemu delu dati počitka, skrbeti, da se rana brez gnojenja zaceli in ne prisadi, in slednjič skušati, o pravem času preprečiti druge bolezni, ki lahko zarad rane nastanejo. Da kri ustavimo, imamo razna domača zdravila, katera pa včasih nič ne pomorejo; treba je žilo podvezati, kar pa more le vešč človek narediti. Navadna rana se izpere z mehko, v mrzli vodi namočeno cunjo, ali še bolje z gobo. Kamenje, smeti ali kaj drugega enakega, kar utegne priti v rano, mora se skrbno izprati. — Ranjeni živini je dati počitka, zlasti ako je na nogi ranjena. Glej pa tudi, da si živina sama ne more ran drgniti ali grizti. — Najboljše je, če se rana za-i celi brez gnojenja ; to je pa le takrat mogoče, če ni prevelika, ako se robovi lepo sprimejo in ako ranjeni deli niso zmečkani. To so največ vrezane rane. Zmečkane, udarjene i. dr. rane se pa le zacelijo, ako se zgnoje. V ta namen je treba rane pravilno obvezati, kar pa vselej ne zadostuje še, treba jih je tudi zašiti. Rane šivati pa more le veščak. Pri zdravljenji rane pa moramo gledati na največo snago. Cunja za izpiranje mora biti čista, platnena ruta, in voda tudi popolnoma čista. K vodi se primeša eden ali dva odstotka karbolne kisline. Izprana rana se potrese z jodoformovim praškom, obloži s karbolizovanim predivom in slednjič obveže — O zdravljenji ran se obširno poučite v knjigi „Domači živinozdravnik", katero je letos izdala družba svetega Mohorja, in sicer na strani 172. te knjige.
Vprašanje 233. Naredil sem zadnje dni oktobra nekoliko mošta od raznih vrst jabolk. Mošt se mi pa sedaj neče učistiti. Kako mi je ravnati, da napravim dobro iu zdravo pijačo? (A. P. v L.)
Odgovor: Da bi Vam pravo odgovorili, morali bi Vaš mošt videti in pokusiti, ker drugače ne vemo vzroka, zakaj se ne čisti. Morda je Vaš mošt dobil kako bolezen, ker je v nezdravi posodi. Žal, da imamo na Gorenjskem to izkušnjo, da je zdrava vinska posoda izjema, a plesniva, zaduhla i. t. d. pa navadna. Da se Vaš mošt ne učisti, morebiti je tudi to krivo, da ni mogel popolnoma pokipeti, ker je pri Vas v Bo-hinji prehitro mraz nastopil. Temu bi se dalo pomagati, če prenesete mošt v gorek prostor, da dokipi. Pri tem pa pazite, da se Vam ne skisa. Tretji vzrok pa utegne biti pomankanje čreslovine, ker ste^za mošt porabili jabolka, katera imajo malo čreslovine v sebi. Čreslovina daje vinu tist zagatni okus,
ki ga imajo posebno lesnike in hruške. To je okus, ki kar
*
usta skupaj vleče. Zato se hrušev mošt rajši čisti uego jabolčni. Če je to vzrok, da se Vaš mošt ne učisti, skuhajte v lonci nekaj mošta ter hrastove lubadi (skorje), kakeršno rabijo usnjarji za strojenje, precedite to zmes in shlajeno vlijte v mošt in ga premešajte. Mošt očistite potem z jajcem (kako, to Vam pove vsak gostilničar) ter ga očiščenega pretočite v snažno in zdravo posodo.
Vprašanje 234. Moja krava je dobila polno bradavic. Kako naj jih prežeuem? (M. S. v S.)
O i govor: Ako so bradavice, ki vise na reclji, preženete jih najbolje, če jih podvežete. Veče bradavice se na vrhu ne- j koliko ranijo in potem žgo s solitarjevo kislino ali s čim drugim. Pri tem poslu je seveda oprezno ravnati. Velike, globoko v kožo segajoče bradavice je treba z nožem odluščiti, kar pa naj le živinozdravnik naredi.
Vprašanje 235. Večkrat po vrsti se mi prigodi, da se začno sesajoča teleta daviti in kašljati, ne da bi bila prehlajena. Tako kašljanje traja pol ure in tudi več, a potem poide, in na 'eletu ni nič posebnega opaziti. Kaj je to in kako \ zabraniti ? (E. S. v T.)	1
Odgovor: Sesajoča teleta se igrajo z nastilom in, kadar j so lačna, skušajo kako bilko slame ali sena tudi pojesti. Te- ; lečjemu želodcu pa ne pri j a še taka krma, zato jo skuša odstraniti in sili tele na kašelj. Iz tega vzroka je prezgodnje odstavljanje tudi zelo škodljivo. Pazite, da Vaša teleta ne bodo ! lačna, potem se Vam kaj takega ne pripeti, ker tele ne bode skušalo jesti neprikladne mu krme.
Vprašanje 236. Imam sodček dobrega kisa, katerega sem naredil iz mošta. Kis je bil pa le dosedaj dober, a sedaj je pa pričel postajati grenek, in bojim se, da ne bode več raben. Kako naj ga popravim, če je sploh še kaj pomoči? (J. M. v L.)
Odgovor: Jabolčni iu hrušev kis nista nič kaj stanovitna in, kadar sta stara, postaneta prej ali pozneje grenka. Ce ni Vaš kis uže pregrenek, popravite ga lahko, ako ga filtrujete tako le: Ker je gotovo, da za liltrovanje nimate aparata, treba je, da si vso pripravo sami naredite. Vzemite lonec, kakeršni so za cvetice, ki ima namreč na dnu luknjo, vanj pa denite tauko in gosto platneno ruto, če hočete, v štiri gube zloženo. Euta mora biti tolika, da se da čez rob lonca pregniti in pa z obezo zunaj lonca pritrditi. V tak, s platnom znotraj prevlečeni lonec naspite kakih 5 do 10 centimetrov na debelo v moko stolčenega kovaškega oglja.
Skozi to oglje pretakajte počasi kis ter ga vlivajte v sodček, ki je dobro izpran. Prav bodete storili, ako sodček dobro zažveplate, to je, če kos žvepla v njem sežgete. Ako imate veliko kisa, morate najmanj za vsakih 10 litrov oglje premeniti.
Vprašanje 237. Od kod prihaja, da so moje hruške, ki so sicer debele in od žlahtnih, vender vse grintave in po eni strani razpokle. (J. K. v Pr.)
Odgovor: Navedenim boleznim Vaših htušek je več vzrokov. Črnite provzročajo glive (majhne rastlinice), ki se vguezdijo na površji sadja. Sadje je toliko bolj grintavo, v kolikor bolj vlažnem in megli podvrženem kraji raste. Eazen tega so pa nekatere vrste veliko bolj podvržene grintavosti nego druge. — Ua Vašim hruškam koža črni, oziroma rjavi, in poka, to pa prihaja od tod, ker imate vrste, ki niso prikladne Vaši zemlji in legi in niso za visoka debla, ampak le za pritlično vzgojo. — Tudi kamenitost lirušek, t. j. kadar so v hruševem mesu deli, ki so podobni drobnemu kamen-«evju, ima iste vzroke. — Da je pri nas toliko takega sadja, prihaja od tod, ker so naši sadjarji križem cepili vse vrste, od katerih so videli prav lep sad ali pa so slišali o njih lepem sadu, brigali se pa niso, s kakim pogojem rodi dotična vrsta v resnici lep sad.
Ako hočete torej pridelovati lepe namizne hruške, cepite Vaši zemlji prikladne vrste, vzgajajte jih pritlično v zavetni legi in strezite jim dobro. Vender pa ne trdimo, da bi ne bilo tudi takih vrst, ki bi v Vašem kraji prav lep sad rodile na visokih deblih. — Grintavost, ki prihaja od vlage, oziroma od gliv, odpravite pa, če poštupate s fino zmletim žveplom cvetje in potem sadje.
Gospodarske novice.
*	j" Gospod. Fran Karun, župnik mestne župe Trnovske v Ljubljani, konsistorijski svetnik, odlikovan z zlatim križcem za zasluge ter ud c. kr. kmetijske družbe kranjske od 1. 1854., umrl je 5. t. m. v Ljubljani. Pokojnik je bil vseskozi odličen značaj ter nenavadno priljubljen svojim župljanom. Naj živi njegov spomin do poznih rodov mej nami ter bodi nam rajnik uzor miroljubnega delovanja !
*	Novo podružnico c. kr kmetijske družbe kranjske so ustanovili v Begunjski fari na Notranjskem in sicer za vasi, ki leže v kraji „Menešija". Podružnica se bode imenovala „Menešijska" in šteje uže sedaj 28 udov.
*	C. kr. kmetijske družbe Štajerske občni zbor bode 4. februvarija 1. 1891. v Gradci.
*	Ovni velikega bergamaškega plemena so došli 4. t. m. v Ljubljano in so jih dobili na podlogi sklepa glavnega odbora z dne 1. t. m. : Ivan Vinko v Gorjah, Kune Jakob v Eovtah, Eudolf Gašpar v Lomeh, Samotorčan Anton v Št. Joštu, Vester Anton v Zagorici, Zupan Anton na Breznici, Žavbi Tomaž v Tuhinji in Tomažič Janez v Samoboru.
*	Konjarski odsek e. kr. kmetijske družbe kranjske imel bode v ponedeljek 29. t. m. popoludne ob 2. uri v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske svoj letni občni zbor. Opozarjamo na vabilo med uradnimi vestmi.
*	Prepovedani lovski čas za ribe na Kranjskem, ki je določen z ribarskim zakonom z dne 18. avgusta 1888. 1. ter je meseca novembra t. 1. veljavo dobil.
Za spodaj naštete plemenitejše ribje vrste se z ozirom na njih drestne dobe določujejo nastopni prepovedani lovski časi, in sicer :
1.)	Za vsa postrvska plemena od 16. oktobra do 15. januvarija;
2.)	za lipane in sulce od 1. marcija do 30. aprila;
3.)	i.a krape od 16. maja do 15. julija;
3.) za mrene od 1. maja do 15. junija;
5.) za žlahtne rake ali jelševce (torej izvzemši koščake):
a)	za samce od 1. novembra do 31. januvarija;
b)	za samice vse leto.
Ne smejo se niti na prodaj postavljati, niti po gostilnah ponujati ali oddajati:
1.)	Gori št. 1 — 5 a naštete ribje in račje vrste med tam določenimi prepovedami lovskimi časi, izvzemši njih prve tri dni;
2.)	samica jelševca ali žlahtnega raka vse leto;
3.) potočne postrvi pod 24 fm
jezerske postrvi	„ 30 „		
lipani .	„ 30 „		
sulci	n 54 „		meri se z vso glavo
krapi . . .	„ 32 „		do konca repne pla-
mrene .	„ 35 „		vute.
ščuke .	„ 35 „		
podlesti	, 30 „		
platice .	,. 30 „		
Samec jelševca ali žlahtnega raka			pod 11 merjen s
Čelnim ostnom do iztegnenega repnega konca.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja subvencijskega odseka dne 1. decembra 1890.
Seji je predsedoval družbeni predsednik gospod cesarski svetnik Ivan Murnik, c. kr. deželno vlado je zastopal c. kr. vladni svetnik gospod Josip Dralka, slavni deželni odbor pa gospod odbornik Oton Detel a. Navzoči so bili podpredsednik gospod Jos. Fr. Seunig ter odborniki gg. Goli, Lenarčič, Povše, Robič, Šiška, dr. pl. Wurzbacli in tajnik Gustav Pire.
Po daljši razpravi ukrenil je subvencijski odbor prositi c. kr. kmetijsko ministerstvo nastopnih državnih podpor za 1. 1891.
Za družbeno podkovsko šolo.....1(300	gld.
„ pospeševanje šolskega vrtnarstva . .	1000	„
„ premije ob govejih razstavah ....	800	..
„ pospeševanje lanarstva............500	,,
n „ pridelovanja krme . . .	500	.,
., družbeno drevesnico..............300	,,
,, pospeševanje sadjarstva............300	„
T „ vinarstva............1000	„
„ goveje roje ......	4000	•„
r „ planinarstva..........500	,.
., ovčarstva............500	„
„ prašičje reje..........500	„
,, čebelarstva ..........300	r
_ ribarstva............500	„
Seiii glavnega odbora dne 1. decembra 1890.
Po subvencijskega odbora seji, katere zapisnik je gori prijavljen, odšel je zastopnik c. kr. deželne vlade, ter so navzočni gospodje nadalje sledeče ukrenili:
O prošnji Kočevskega kmetijskega in gozdarskega društva za podporo k razstavi, katero misli to društvo 1. 1891. v Kočevji prirediti, ukrene glavni odbor primeren odgovor do c. kr. kmetijskega ministerstva.
Tajnik poroča, da se je oglasilo za ovne, nakupljene z državno podporo, 29 kmetovalcev, razeli toh pa še trije, katerih prošnje so prepozno došle. Osem ovnov, ki so prišli iz Clusone na Laškem, stoji 362 gld. Oclbor vzame to na znanje ter določi prosilce, ki to leto dobe ovne proti temu, da plačajo po 10 gld. za ovna.
C. kr. deželni šolski svet poživijo odbor na podlogi dot.ične resolucije v deželnem zboru 1. 1889., da združen ž njim razdeli deželno podporo za povzdigo šolskega vrtnarstva. Odbor se izreče proti osebnim nagradam ter predlaga podporo tako razdeliti, kakor se deli državna podpora. Zlasti je proti krivičnim predlogom okrajnih šolskih svetov, katerih eden nasvetuje remuneracije samo trem učiteljem od 15 do 20 gld., drugi pa na pr. 17 učiteljem od 30 do 00 gld. Odbor ukrene predlagati tako razdelitev, da bodo posamezni okraji enakomerno z ozirom na število dobrih šolskih vrtov z remuneracijami preskrbljeni.
Mestni magistrat ljubljanski je poslal ovadbo proti družbenemu podkovskemu učitelju, da on neupravičen zdravi živino. Odbor ukrene primeren odgovor, ob enem pa obžaluje, da so učitelj podkovstva na neprimeren način in zelo surovo napada.
Odbor vzame na znanje volitev novega odbora pri podružnicah v Kočevji, v Postojini in v Šmartinu pri Litiji.
Na prošnjo podružnice Postojinske se ukrene, prirediti prihodnje leto prodajo plemene govedi v Postojini, glede pogojev prodaje se pa ukrepanje odloži, ker se namerava ves način prodaje preosnovati, ako to c. kr. kmetijsko ministerstvvo dovoli.
Za nove ude so predlagani in se vzprejmejo nastopni gg.:
Klančar M., posestnik v Ivanjem Selu; Gnjezda Fran, trgovec, posestnik in podžupan na Uncu: Berčon Jakob, posestnik v Javorji; Rozina Ivan, posestnik v Črnem Potoku; Verbajs Janez, posestnik v Vintarjevcu; Ilaš Ivan, opravnik užitninskega davka v Šmartnem pri Litiji; Griinwald Fran, posestnik v Smartnem pri Litiji: Obolnar Janez, posestnik na Riharjovci; Matoš Anton, posestnik v Kotu; Mandel Fran, posestnik v Kotu; Železnik Fran, posestnik v Črnem potoku; Bezlaj Josip, učitelj na meščanski šoli v Krškem; Rupnik Ivan, nadučitelj v Leskovcu; Plevaneč Ivan, župnik v Boštanji; Radelj Ivo, ekonom v Brezi pri Trebnjem.
Razglas
zarad oddaje družbenega drevja pomladi 1. 1891.
Na podstavi sklepa družbenega občnega zbora z dne 26. oktobra javi podpisani odbor nastopne naredbe glede oddaje družbenega drevja pomladi 1. 1891, ter izjavlja, da se bode strogo in brez izjem držal teli naredel).
1.)	Zaradi vzdržavanja reda v družbenih računih, zlasti kolikor so v zvezi s pobiranjem letnine, dalje zaradi zlajšave dela pisarniškemu osobju, ki je itak preobloženo, oddajalo se bode drevje iz družbene drevesnice le pomladi.
2.)	Vsaka podružnica mora naznaniti najkasneje do 15. ja-nuvarija vsakega leta, ali zahteva za svoje ude brezplačno sadnega drevja ali ne.
3.)	Podružnica, katera zahteva drevja brezplačno, mora celo letnino dotičnega uda, ki prejme to drevje, oddati glavnemu odboru.
4.)	Vsak ud mora dobiti od družbe, seveda ako zahteva, štiri drevesca, in sicer brezplačno, ako podružnica tako ukrene, drugače proti plačilu 25 kr. za vsako drevo.
5.)	Do 15. februvarija vzprejema odbor zglasitve za ono drevje, katero je dolžan dati.
6.)	Ker je pa očitno, da bode preostajalo drevja, vzprejema odbor od 15. februvarija do 1. marcija od ndov naročila na drevje nad gori določeno število, in sicer po 25 kr. eno. Po razmerji zaloge in naročil odkazalo se bode vsakemu naročniku razmerno število dreves. O številu prisojenega drevja bode odbor precej po 1. marciji poročal naročniku, da si ve o pravem času, če treba, drugod, Viaročiti drevja.
7.!	Od 1. marcija dalje sme odbor zvrševati vsa naročila, ako je še kaj zaloge, in sicer v redu, kakor naročila dojdejo. Cena 1 drevesu za neude je 40 kr.
8.)	Navedene cene veljajo za drevje brez zavoja in brez voznine. Dovažanje na kolodvor oskrbuje odbor. Za drevje, katero mora odbor dati, to je udu po 4 drevesa, ni računiti zavoja, za drevje nad to število, ako odbor zavoj priskrbi, pa je plačati za to delo po 3 kr. od drevesa.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Ivan Murnik 1. r., predsednik.
Gustav Pire 1. r., tajnik.
Vabilo
na občili zbor konjarskega odseka c. kr. kmetijske družbe
kranjske,
ki bode v ponedeljek sv. Tomaža dan dne decembra t. 1. popoludne ob 2. uri v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani, v Salendrovih ulicah št. 3.
Dnevni red:
1.)	Nagovor predsednikov.
2.)	Ukrepanje glede novih pravil.
3.)	Volitev novega odbora.
4.)	Slučajnosti.
Konjarski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Fran Povše s. r., podpredsednik.
KS: INSERATE T^i
sprejema „Kinetovalec" po eeni, zaznamovani na prvi strani. V „Kmetovaleu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je »Kmetovalec" za objavljenja pri nakupu ali
prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Na prodaj so
plemenski junec
rojen 9. maja 1889.1. (posebno umesten za občinskega bika) in
tri telice ISl
ro;ene v januvariju, aprilu in maju 1. 1889. Vse te živali so rdeče pisanega belanskega (Mohlthaler) plemena ter izvirajo od posebno mlečnih krav.
Vse podrobnosti podaja pismeno ali ustno
Ivan Malinšek, (m-d
posestnik v TACNJI pošta Šentvid nad Ljubljano,
MapjenželS. flecemlira 1890.
Glavni dobitek je
5000 vreden
Urad loterije j na Dunaji, VII.
Mi'cliilaristfi!£:issc 9
dobitkov v zlatu in srebru
mr Srečka 50 kr.
Povsod koder prodajajo druge srečke.
5000 gl. je vrednost L dobitka,
Protifecule^nim v vratu,
hripavosti, kašlju, zlasti pri otrocih;
zz proti boleznim v želodci in mehurji —
kakor tudi fina namizna kislina voda
je posebno priporočan	(3 — 10)
koroški rimski vrelec.
Sa prodaj pri M. E. Supanu v Ljubljani in pri F. Dolenzu v Kranji
Kmmmmtmmnmtnmmmn
H tt
H ♦♦
♦♦
++ Kedor več dreves potrebuje, naj si naroči za poskus 2
H komada za 80 kr. (zavoj brezplačno). Cenik na zahtevanje. ♦♦
Za jesensko saditev
priporočam prav lepili jablan z močnim, zašpičenim steblom, s pravilnimi kronami 1 komad 45 kr, 100 komadov 40 gld. Vrtnice visoke debelnate 1 komad 50—70 kr. „ nizke „ l „ 30—40 „
tt tt
Fr. OGOREVC, ("
lastnik drevesnic pri Brežicah (Rann).
tt ♦♦

največji politiški tednik slovenski
izhaja vsak petek v Gcrici.
Po dvakrat na mesec ja njenim naročnikom brezplačno priloženo tudi
„CrORXCiL"
list za trgovino, obrtnijo in narodno gospodarstvo.
„Nova Soča" z „Gorico" vred stane za vse leto 4 gld. 40 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. lOkr.
,,Gorica'" se mora pa tudi posebej naročiti in stane za vse leto 1 gold.	(93—i)
wsr OVNA
čistega frizijskega plemena
na Kranjskem rojenega, eno leto starega, ima na prodaj
Jos. Lenarčič na Vrhniki, (90—1>
ki ceno in druge podrobnosti ustno ali pismeno pove.
liitiittiiiiiiittiiitttittttitttiitit*
Esenca za želodec S
lekarja Piccol -ja v Ljnbljani je koristno zdravilo proti boleznini želodca in črev, jeter in vranice, proti zlati žili, telesnemu zaprtju, vodenici, povračajoči se griži, kakor tudi proti glistam pri otrocih.
Kemična analiza je pokazala, da so zdravila, katera hvalisajo kot nezmotljive pripomočke proti raznim boleznim ter jih prodajajo pod kričečimi imeni, posebno balzami in krogljice, sestavljena iz loputike (siloe in druzih škodljivih snovij.
Od dr. Hager-a, v Frankobrodu ob Odri in profesorja Knapitsch-a, zapriseženega sodnega kemika v Ljubljani napravljena kemična analiza te esence, pripravljene po receptu dr. Stockl-a, c. kr. vladnega svetnika in zdravstvenega poročevalca za Kranjsko, z ozirom na najnovejše skušnje in predpise denašnjih zakonov, je za trdno pokazala, da je ta esenca sestavljena iz samih zdravilnih, med rastlinstvo spadajočih snovij. da v njej ni niti ti-o-liieo lo))iitike, da ni nikako drastično sredstvo, marveč lahko in ob jednem zanesljivo, delovanje organov urejajoče zdravilo, ki organizmu nikakor ne škoduje, če se prav delj časa rabi. To esenco prodaja po 10 kr. samo izdelovatelj
G-. PICCOLI, lekarna „pri angelu"
v Ljubljani na Dunajski cesti.
Po 15 kr. dobiva se v lekarni SIadovič-evi_ v Novem mestu, kakor tudi skoraj v vseh lekarnah na Štajei'skem, Koroškem, Primorskem, v Istriji in v Trstu. (40—19)
Esenco za želodec pošilja izdelovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stekleničic za gld. 1'36, po 24 za gld. 2 60; po 36 za gld. 3 84; po 44 za gld. 4 26; po 55 za gld. 5.26; po 110 za gld. 1030; po 550 za 50 gld.
Deželna
„pri Mariji
Ljubljana
Mestni trg št. 11.
od
L. Grečel-na
lekarja
lekarna
pomagaj"
prva in najstarejša alopatiška in homeopatiška lekarna
na Kranjskem. Zaloga
vsili skušenih tu- in inozemskih medicinskih, farmacevtiških
preparatov in posebnosti
je priporočena slavnemu občinstvu in naznanja tu spodaj le nekatera njenih skušenih zdravil in sicer:
Cvet zcper luskine je najracionalnejše sredstvo za od-stranenje sitnih luskin na glavi, ki so tolikrat uzrok plešam. Cena steklenici z navodilom rabe 80 kr.
Cvet zoper protln in revmatizem za odpravo vsakovrstnih bolečin, bodi si akutnih ali kroničnih. Cena steklenici 50 kr.. dvanajstorici o gld.
Ftjakerski prašek, znano zdravilo proti kašlju. Cena škatljici 25 kr.
Francoski čaj proti kašlju. Po pravem receptu narejen samo v moji lekarni, ter je izkušeno sredstvo proti vsem prsnim boleznim, kašlju, zamolklosti itd. Cena zavoju 25 kr.
Grenko vino tudi želodec krepčujoče vino imenovano, iz najzdravilnejših gorenjskih rastlin, izvrstno upliva pri raznih želodčnih boleznih, posebno pri pomanjkanji slasti do jedij. slabem želodci, slabem prebavljenju. posebno pri zastaraniii boleznih želodca. Steklenica, z navodilom rabe velja le 80 kr.
Horstova voda za oči proti vnetim očem, njih kata-raličnim afekcijam. Cena steklenici 80 kr., dvanajstorici 3 gld.
Kapljice za bledione, dobro sredstvo proti pomanjkanju krvi, zobe ne črne. Cena flakonu 40 kr.
Kapljice zoper krč neprekosljive glede zdravilne moči, nekaj kapljic na sladoru ali v kamilčnem čaji takoj ukroti krč. Cena steklenici 36 kr.. 1 dvanajstorica le 3 gld. 60 kr.
Kapljice zoper mrzlico, za menjajočo mrzlico vsake vrste. 1 steklenica 30 kr.. dvanajstorica 3 gld.
Kri čistilne krogljice poprej univerzalne krogljice imenovane. Dobivajo se pristne le pri meni. Cena škatljici 21 kr., zvitku s 6 škatljicami in navodom rabi 1 gld. 5 kr., 6 zvitkov 5 gld. 25 kr.
Kri Čistilni čaj Kollerjev. Majhen zavitek 75 kr., velik 1 gld. 30 kr. z navodom rabe vred.
Krogljice zoper bledico dr. Blauda (pocukrane). katere rabijo najslavnejši zdravniki z uspehom proti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, pešanju). Škatljica velja 60 kr.
mazilo za kile, ta iz svežih, močnih aromatičnili planinskih zeljišč kuhana maža ozdravi vsakovrstne kile, naj so tudi zastarane. Cena lončku 1 gld.
Obliž zoper kurja očesa, obliž za turiste imenovan Luserjev 60 kr.. ravno tak pa od mene narejen le 40 kr.
Rusko mazilo zoper ozebline po nekem posebnem, dosedaj še nikomur znanem predpisu pripravljena. Cena lončku 40 kr.
Sirup Iz planinskih zeljišč proti kašlju, hripavosti, prsnim in plučnim boleznim itd. je napravljen iz pravih planinskih zeljišč. Cena steklenici 50 kr.. dvanajstorici 5 gld.
Tinktura za rast las, proti izpadanju las in za ob-novljenje in oživljenje rasti las. Cena steklenici 60 kr.
Univerzalni Jedilni prašek. Ta prašek je v širnih krogih pripoznan za izvrstno sredstvo proti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti do jedij in zabasanju ter je jako priljubljen. Cena škatljici z navodom za rabo 50 kr.
Univerzalni zdravilni obliž ima vse kreposti, ki se morejo zahtevati od obližev najboljših in daleč znanih sestavin. To je racijonalno in mnogo preskušeno sredstvo za
popolno ozdravljenje vseh vnetij, ran in oteklin. Cena škatljici 30 kr.
Ustna voda dr. Duflosa pripravljena iz ameriških rastlin, jako aromatična, ohranjuje zobe in dlesno čisto, zdravo in ozdravi vsakovrstne zobne bolečine. Po tem takem je jedno najprvili in najizvrstnejših sredstev za ohranenje zob in dlesna. Cena večemu flakonu 60 kr.
Zobne kapljice, ondontin imenovane. Steklenica velja 10 kr.. 1 dvanajstorica 90 kr.
Zobne kapljice po dr. Hagerji. ukrote nakrat tudi najhujšo zobno bolečino. Steklenica velja ;S0 kr.
Zobni prašek beli, po dr. Heiderji. je jako priljubljen in se mnogo zahteva. Poleg tega imam vedno v zalogi rudeči, sivi in včrni vegetabilični zobni prašek. Škatljica velja 30 kr.
Želodečne kapljice Marije Pomagaj. Te kapljice ozdravijo vsakovrstne bolezni želodca, da celo najtrdovrat-nejše, zlasti pomanjkanje slasti, do jedij, tiščanje v želodci, krč v želodci, motenje prebavljenju. koliko, zagnetenje vranice in jeter, žoltico in zlato žilo in sploh vse bolezni, ki iz virajo iz slabega želodca ali pa slabega prebavljanja.. Cena steklenici 30 kr.. dvanajstorici 3 gld.
Živinska zdravila.
Homeopatične kapljice za prašiče. Te kapljice ozdravijo vse bolezni prašičev, zlasti hujšanje, če nečejo jesti, gniloba ščetin, vnetico vratu, drisko, božjast, vnetje možganov, koliko, vnetje pluč, volčič v grlu in na parkljih, vranični prisad, revmatizem. pereč ogenj, vnetje ušes, bolezen rilca, omotico in rane. Cena steklenici z natančnim navodilom. kako se rabi. velja 30 kr.
Poskusni prašek za prašiče. Ta preskušeni prašek je izvrstno sredstvo proti perečemu ognju, vraničnemu in plučnemu prisadu, pomanjkanju slasti do jedij, driski, kataru, (bolezni v rilci), trganju (revmatizem vnetji), gnilobi ščetin, itd. Cena zavitku z navodom. kako se rabi 30 kr.
Konjski cvet za utiranje udov. pri raztegnenji kit, nogah, žolčni bolezni, bulah na komolci, zabreki na nogi. zmečkaninah, otiščaninah sedla in konjske oprave in pri sušici. Cena steklenici 1 gld. Liter 2 gld.
Poskušeni konjski prašek. Ta prašek obvaruje konje pred protinom v črevih, smoliko, pred vsemi nalezljivimi boleznimi, kašlja in pred sušico in vnetjem sapnika. Cena zavitku z navodom. kako se rabi. 50 kr.
Poskušeni mlečni in goveji prašek. Pri ovcah služi ta prašek posebno za ozdravljenje jeternih metljajev. gnji-lobe in vsakega motenja in oviranje v vampu in črevih in druge bolezni. "Cena zavitku z navodom. kako naj se rabi 50 kr.
Pasje krogljice, so dobro varovalno sredstvo proti vsakej bolezni, če jih dobe semterja sicer zdravi psi. Posebno dobro varujejo pse pred tako nevarno steklino. Ceno škatljici z navodom rabe 50 kr.
Homeopatična zdravila posebne dobrote in čistote ter najtočneje napravljene se preskrbujejo.	(35—8)
Vsa zdravila kakor razredčenja in potencovanja se vedno sveža narede in to z največjo natančnostjo. — Naročena zdravila razpošiljajo se s pošto 2krat na dan.
Wilhelm Klenert
prej Klenert & Geiger 'C. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice
I	- v Gradci. 1"
Q (Ta drevesnica pripoznana kot ena največjih in najbolj vredjenih v Avstriji.) ,
A	Priporočamo veliko in izborilo zalogo
J Vrtnic, visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-' □ (okodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje. kordone . A in enoletne požlahnitve : divjakov in podlag za pritlikovce; • ▼Ugodnega sadja; lepotičnega drevja in grmovja, drevja ' O (5—221	za drevorede Itd.
fs ftazpošiljatev pravilno imenovanih cepitev vsili vrst sadja a	Cenike je dobiti zastonj in franko.
0)00000000000000000000000000000000000000 »Ljubljanski zvon",
Stoji pol leta gld. 2.30, četrt leta gld. 1.15.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ir DELAVCE
išče grajščina Rakovnik na Dolenjskem.
Stanovanja so pripravljena za posameznike, kakor
tudi za cele družine.	(9*—i)
Podrobnosti se poizvedo pri oskrbništvu grajščine Rakovnik, pošta Št. Rupert. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Andr. Druškovič
trgovina z železom, mestni trg št. 10,
I
« priporoča po zelo n>zU ceni okove za okna\ in vrata, štor je za štoka doranje, Za J samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši i J ♦ kamniški Portland- in Moman-cement, sklejni papir (Dachpappe) in ♦♦ " asfalt za. tlak, kakor tudi lepo in močno narejena
štedilna ognjišča in njih posamezne dele-
Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi ♦ stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dubivaj vsi deli za £ izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor (ud /.a ic-X	sene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okov;.
Z	Za poljedelstvo:
žgpffSjftiS ♦ vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, že ezne ■^jiMS + in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
*!■*• HŠS ♦	IK" Tudi se dobiva zmerom sveži dovski mavec (Lengenfelder Gyps)
(21—22)
« za gnojenje polja.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Nik. Hoffmann,
tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-talni. ter orožni kovač in nožar
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloea 01 stoji iz lastnih izdelkov in se za vsake pr dano reč jamči, da je dobra in iz naj^Ujšega blaga narejena
Zlasti so v zalogi najboljši noži za F I vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh no-\J žarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. Reči, ki niso v zalogi.se po naročilu precej in v najboljši k.i ovosti narede	(4—23)
Vsi stroji za Kmetijstvo in vinarstvo!
Stiskalnice in mline za oljke (najnovejšese Stiskalnice za grozdje in sadje ' stave in v ter trtne škropilnice	\ ™h veli-
Grozdne in sadne mline	f kostlh-
mlatilnicp, žitočis-lilne stroje, gepelje sejalne stroje , za turščico robkati, pluge itd itd.
Sušilnice za sadje in zelenjad
Sušilnice, izvrstne ter ceno in vsake vrste po fabriških cenah.
IG. HELLER, Dunaj (Wien), Prater-strasse 78.
Cenike in dobre svete na zahtevanje zastonj. (52- 17)	Prekupci dobe znižane cene.
Iščejo se dobri zastopniki, kateri se dobro plačujejo.