Tečaj III. V četcrtek 8. volk. serpana (avgusta) 1850. List 33. Kroti, Libuša in Premisl. Pripovedke češke. (Konec.) JHJ^rok ni nobenega sina zapustil. Ker so pa bile njegove tri hčere modre in toraj sploh spoštovane, dokončajo češki starašini, da naj bode ena izmed njih češka zapovednica. Srečkati Qozati} jim rečejo, in sreča je hotela Libuši, ktero so ljudje tudi naj rajse imeli, ker je natorne moči veliko bolje od svojih sester poznala, in ljudem dosti dobrega storila. Libuša je bila zdaj češka knjeginja. Ponižno je sprejela Libuša toliko čast, ter gre s svojimi devicami v grad „Psari", kterega je bil Krok sozidal, in kteremu so zdaj Libin rekli. Skerb-no, dobro in pravično je gospovala Libuša; vsi podložniki so jo ljubili. Nekega dne pa, ko se je bila zaStaglava potegnula, kteremu je njegov ošabni brat Kril d oš krivico delal, se ošabnež čez razsodbo tako raztogoti, da očitno zakriči: „Gorje nam Cehom, ki nas ženska tlači in slepari! bolje je vmreti, kakor ženski služiti!" To govorjenje je bilo več ime-nitnišim všeč. Gredo' k Libuši, in jo prosijo, omo-žiti se, da bode moška glava čez-nje gospodovala. Žalostnega serca zasliši to prošnjo Libuša, in 250 jim reče: 0 vi slavni Cehi! hrabri možje! ali ste že pozabili modre nauke poglavarja, ki Aras je v to de- , želo pripeljal ? Zakaj nočete rajše svobodni živeti, kakor da si termoglavo težak jarem na glavo nako-pljujete? Pač da zaslužite gospoda dobiti, ki vas bode hujše bičal, kot slaba ženska zamore. — Da pa vendar sebi moža, vam zapovednika izberem, dovolite, da se z duhom prerokovanja posvetujem" — zakaj Čehi so Libušo tudi prerokinjo mislili. — Nato vstane in razpusti poslance, rekoč: „Jutri bodete dosegli, kar želite/' Veliko naj imenitniših, naj bogatejših Cehov je že Libušo snubilo; ali vsakemu je odrekla, rekoč, da ne misli svoje roke in prestola prodati. Drugi dan pokliče knjeginja naj imenitniše Cehe k sebi, stopi v sredi svojih divie med nje, položi svojo krono na tla, in jih potem, ko je dala svojega konja belca pripeljati, tako nagovori: „Pustite tega mojega pridnega konjička iti, kamor koli hoče, in sledite mu tako dolgo, dokler kmeta ne najdete, ki bode na železni mizi jedel; tistega pozdravite za svojega kneza, oblecite ga potem v to vojvodsko obleko, obujte mu te čevlje, ki vam jih izročim, in pripeljite ga k meni v moj grad „Libin." — Poslanci vzamejo vojvodsko obleko in čevlje, ter sledijo neprenehoma konju. Grejo in grejo, ali konj le noče obstati. Skoraj ves dan jo že za konjem mahajo, da so jim že noge odrevenele. Blizo Stadi-ške vasi pa zderči belec kot blisk s ceste na njivo, ki je bila že do malega izorana. Tukaj najdejo kmeta — Premisl um je bilo ime, — ki je popred oral, zdaj pa na prevernjenem plužnem lemežu, to je na velikem železu pluga ali drevesa za orati kruh in sir jedel. Konj. ga vgledati, leti na skok in tok proti njemu, in poklekne pred njim s prednjimi nogami. Premisl pa sedi mirno pri svojej mizi, dokler L i bušini poslanci ne pridejo, in se mu kakor svojemu prihodnjemu za-povedniku priklanjati ne prično'. Ko ga pervič ogovo-re, Premisl molči; še le v drugo ogovorjen in za zapovednika češke dežele pozdravljen, se Premisl 251 pomisljevaje vstane. Nato se dotakne vola, s kterim je oral, s svojo leskovko, in pri tej priči pade volu jarem z vrata. Hitreje od jelena zbeži vol v goro in zgine, da ga ni nikdar nihče nikjer več vidil. Po tem — da nekoliko nepoglavitnega izpustim — Premi si kmetiško suknjo sleče, lepa, draga oblačila obleče in čevlje obuje. Zasede belca in jezdi v Libin. Še niso bili daleč od njive, kar se Premisl premisli in poslancem reče: O, joj! svoje cokle sim pozabil in pa žakelj, v kterem sim imel jed spravljeno; prosim vas, naj se eden verne in mi to dvoje prinese. Ko mu oboje podajo, vpraša eden: „Povej nam vendar, gospod! zakaj si po svoje slabe cokle in žakelj poslal? Skrili bi moral te reči, ali jih od sebe vreči, če hočeš, da se ti ne bode kakšen hudobnež posmehoval!" „Ni taka", ga zaverne novi vojvoda, „jaz mar- Iveč mislim, daje lepo in slavno, ako se ne bodem, čeravno sim za kneza in zapovednika cele dežele poklican, svojega roda sramoval, in svojim naslednikom spomin zapustil, od kod da izhajajo, in v kakšni o-butvi da je njih ded hodil, da vedno ponižni ostanejo brez prešernosti." — Spotoma so ga rakun več drugega poslanci tudi vprašali, zakaj ni, kakor drugi orači ^ora(arji) na tleh, ampak na lemežu obedoval. Jim odgovori: „Zato, ker jih je veliko med vami, ki si ponevedoma žele, da bi se nad njimi z železno šibo gospodovalo!" Zdaj so že blizo Libinskega grada. Čuvaj zatrobi v rog, godba in piskanje se razlega na vse strani. Tudi knjeginjaLibuša med sestrama Kašo in Tet k o v sredi svojih devic, ki so jo lepo ovenčane in svatovske pesmi prepevaje spremljale, gre svojemu prihodnjemu možu naproti. Kmalo zatim je bila vesela poroka. Premislili Libuša sta v zakonskej spravi živela in oba za prid svoje dežele vzajemno skerbela. Premisl je dajal Čehom nove modre postave, in ker so o tistem 252 času tudi več zlato- in srebronosnih gor najdli, je bila dežela kmalo bogata in srečna. Drugo leto Premislovega in Libušinega gospo-dovanja je začela ta sedanje glavno mesto češke dežele Prag zidati. Zastran imena tega mesla nam pripovedka tole pove: Ko je Premi si Libušo vprašal, kje da naj mesto stoji, mu odgovori ona s preroškim bistrovidjem: „Mesto naj stoji ondi, kjer slišim zdaj unstran gojzda blizo Vel t a ve sekati", in pošlje dva posla tje gledat, kdo da seka, in kako in kaj. Posla, vernivši se, povesta: Oče in sin sta nekaj tesala. Vprašava, kaj da tešeta. Ogovorita: prag. „Prag" naj se tedaj imenuje mesto, povzame Libuša, in ga začne res zidati. Prem is 1 je s plugom zaznamoval, koliko da naj bo. Libuša je vmerla pred Premislom (1. 7103 v njegovo preveliko žalost. On pa je star vmerl in Cehe do svoje smerti (okoli 750) modro in pravično vladal. Grad „Libin" je imenoval pozneje Vi-šehrad (Višigrad). Ostanki tega grada se še vidijo. Tudi Premislove cokle so po njegovej želji naslednikom v spomin v tem gradu več kot 300 let hranili. Kam da so dospele, nihče ne ve. Pristavek. Libuša, Premisl in pred kot I ne tudi Krok ali Krak so res živeli in vladali5 to pa, kar je v pripovedkah od teh treh zmišljenega, in tukaj le za kratek čas napisanega, bodo naši bravci gotovo lahko vganili. Zgodba pripoveduje reči, ki so se res zgodile, pripovedka ali pravljica pa popolnoma ali vsaj nekoliko zmišljene. j. Navratil. C a s. v Cas je doba našega življenja, naj dražje, kar imamo na svetu; ne paziti na-nj, bi bila naj veči zguba, naj večja pregreha, katera bi se ne dala nikdar popraviti. Ni zadosti, da se čas ziniraj rabi; marveč je dolžnost vsakega, ga dobro rabiti ali obračati. Vi pa mladi učenci, vi morate naj bolj na čas misli- 253 ti, ravno zavoljo tega, ker ste še mladi, in ker še veliko važnega časa pred vami stoji. Šolsko leto bo kmalo minulo, bo minulo, kakor druga leta, in blagor temu, kateremu je mar s časom napredovati, in si dan na dan nove čednosti, umetnosti in znanosti vsake verste pridobivati. Kako pa zlati čas urno teče! Vprašajte stare ljudi, in odgovorili vam bodo: Zdi se nam, da smo bili včeraj mladenči, ali sivi lasje nam krijejo staro glavo. Učeniki, mašniki vselej učijo od časa, in opominjajo, se ga dobro posluževati; ali A'elikokrat so te besede bob v steno, in tudi marsikdo izmed vas se je že večkrat potožil čez dolgi čas, rekoč: Oh, kako mi je danes dolg čas! oj, kako je dolga ta ura, kako dolg ti dan! In svet? —- Koliko reči se je svet zmislil, da bi urnemu času hitreje pretekati pomagal, to je, da bi mogel čas nemarno dalje gnati. Mislite na vse ure, katere so se o vaši lenosti dalje spolznule, in bote vidili, da je zguba grozovita. Nekteri rokodelec bi moral v 20 letih že bogatin biti, ako bi ne bil v svoji mladosti veliko časa nemarno zgubil; nekteri učenec bi bil zdaj že učen, slaven, pa morebiti tudi bogat mož, ako bi ne bil večkrat svojih bukvic v kotu ležati pustil. Pa slišim nekatere godernjati: Kdo bo vedno delal, kdo se bo vedno učil; čemu je pa življenje, če se ne sme človek nič odpočiti, kratkočasiti in veseliti? Prijatli! vse to je dobro in lepo; ali treba je misliti, po kakšni versti počivati, kako in kedaj se kratkočasiti in veseliti, da bi se ne zgodilo, da bi občutili nekaj, kar človeka otožnega in nemirnega stori, in čemur je ime dolgočasnost, katera vam pravi, da si niste pravega počitka izbrali, ter vam oznanuje, da imate v sebi ne-vmerjočega duha, ki bi imel vedno s časom napredovati, to je, si k čednosti neprenehoma pridobivati tudi omiko, umetnosti, in znanosti časa, v k tereni živite, zastarane bedalije, kakoršna je postavim prazna vera v coperni- 254 ce, in drugih več, ki so omiki in prebrisanosti na poti, pa v nemar pustiti. Ako ste trudni, ako vara je dolg čas, vzemite bu-kvice v roke, v kterih so lepe, naukapolnc povesti, zgodbe, popisi sveta in ljudi domačih in ptujih krajev, popisi različnih živali, rastlin i. t. d.; — po tem takem si bodete prav prijetno čas kratili, in si ob enem um bistrili, serce pa blažili (boljšali). Berite tudi radi primerjene, koristne časopise, ki različne podučne reči popisujejo, in mnogo-verstno gibanje ljudi po svetu in njih vednosti kažejo, če ne, bodete enaki kazalu (cagarju) na uri, ki vedno na enem mestu ostane, čeravno se znriraj dalje pomiknje. 0 pravem času pa se sme človek tudi počiti, in se sprehajaje, ali kakšno dovoljeno igro igraje, lepo godbo poslušaje, ali kako drugači spodobno razveljevati; zakaj, kakor struna, ki dolgo napeta stoji, poči; ravno tako hi človeški duh preveč napenjan prenaglo oslabel. — Kdor bode tako ravnal, bode čas prav obračal, bode s časom napredoval. j. N. k. ------------ Kratka slovnica slovenskega jezika. §. 17. Številno ime ali štemlnica. Stevilniceso besede, ki nam povejo, od koliko stvari da se govori, in so 1) določivnc, če nam število natanko povejo; n. p. tri ribe, pet rakov; 2) nedoločiv-ne, če nam število le sploh ali navprek povejo; n. p. malo rib, veliko rakov. Stevilnic je 7 plemen: 1. temeljne, %. redne, 3. raz-ločivne, 4. pomnoživne, 5. vdelivne, 6. ponavljavne, 7. vre-divne ali vverstivne. wi> §. 18. Temeljne številnice. Temeljne številnice*so, s kterimi odgovarjamo na vprašanje: koliko? Imenujemo jih temeljne, ker so koren, podstava ali temelj vsih drugih. So sledeče: 1 eden (enj, ena, eno #) S dva, dve, dve, 3 tri, 4 *) Tudi j eden, jedna, jedno. — 255 šliri, 5 pot, 6 sest, 7 sedem, 8 osem,, 9 devet, 10 deset, 11 enajst, 12 dvanajst, 13 trinajst i. t. d. 20 dvajset, 21 eden, ena, eno in dvajset, 22 dva, dve, dve in dvajset, tri tri in dvajset, 24 štiri in dvajset, 25 pet in dvajset i. t. d., 30 trideset, 40 šlirdeset, 50 petdeset i. t. d. 100 sto, 1000 listič, jezer (ali tavžent), 1000000 milijon i. t. d. Eden (en) ena, eno skjlanjamo: 1. eden ali en. 2. enega i. t. d. po izgledu, ..lep/"' Tako sklanjamo tudi noben ali nobeden, nobena, nobeno i. t. d. Eden se rabi, kedar ni z imenom v zavezi; n. p. koliko kosov je bilo? Le eden: sicer se rabi en; n. p. le en kos. Dva, dve, dve sklanjamo: Za moški spol. Za ženski in srednji spol. 1. dva 1. dve 2. dveh 2. dveh 3. dvema , 3. dvema 4. dva 4. dve 5. (pri) dveh 5. (pri} dveh G. (V) dvema. , 6. (z) dvema. Tako sklanjamo tudi oba, obe, obe ali obadva, ohedve, obed ve i. t. d. Tri in štiri sklanjamo za vse tri spole tako: 1. tri *), 2. treh, 3. trem, 4. tri, 5. (pri) treh, 6. (s) tremi. 1. šliri *#), 2. štirih, 3. štirim, 4. štiri, 5. (pri) štirih, 6. (s) štirimi. Pet, šest i. t. d. do sto se sklanjajo po izgledu pdt: 1. pet, 2. petih, 3. pčtim, 4. pet, 5. (pri) petih, 6. (s) pfltimi. Eden, dva, tri in štiri morajo biti, kakor prilogi, v tistem sklonu, kakor ime; n. p. tri žene so tukaj, štiri klobuke smo kupili; — pet in vse številnice nad pet pa zahtevajo namesto 1. in 4. sklona 2. sklon svojega imena; n. p. pet žen je tukaj, šest klobukov smo kupili, ne: pet žene so tukaj, šest klobuke smo kupili. V sostavljenih temeljnih številnieah se samo zadnja sklanja; n. p. z eden ali dva in dvajsetimi karani, v pet in tridesetih hišah. Sto se ne sklanja; stotina (ime iz „sto") pa se sklanja kakor ..riba." Ravno tako se sklanjajo tisuč, j6- ') Za moški spol tudi t r i j e. — ¦•) Za moški spol tudi iti rje. 256 zer (ali tavžent), če se za imena rabijo, po izgledu „rak": sicer pa se ne sklanjajo, n. p- stric imajo stotine, pa tudi tisuče (jčzere ali tavžente). Ilovice za mlade ljudi. (Molitev Šolskih daril v Krajnn.) V nedeljo 4. t. m. je v Krajnu o delitvi šolskih daril neka učenka po slovenski progovarjala, to je na pričujoče gospode govor imela. Tudi naš ljubljeni deželni poglavar, gosp. grof Ko-rinski, rojen Dunajčan, ki se že več časa po naše uči, je bil vpričo, in Vedež ve za gotovo, daje gospodu grofu slovenski govor pridne deklice prav dopadel, kakor mu naš jezik, kterega marsikteri nevedni domorodec zaničuje, tudi sploh močno dopade. (Žlahten grospod na očitni sodbi.) V pondeljik 5. t. m. so sodili v Ljubljani očitno nekega ptujega žlahtuika, ki je bil v Novakovi gostivnici tukaj sreberno žlico po-basal. Obsojen je bil, ker je gospodar žlico nazaj dobil, tri dni zapert biti. Postavi so vsi ljudje enaki. (Perve slovenske perjohe.) Naša tiskarnica je dobila ravno zdaj slovenske perjohe, (to je zapisek, ki konec šolskega leta na svetlo pride in pove, kako se je vsak učenec učil), za Kamnogoriško šolo v natis. Gotovo bodo perve slovenske,.ki jih bodo lahko tudi kme-tiški stariši uineli. *) Smešnica. Tat gre niemo prodajavnice ali štaeune, in potisne nagloma hlebec svajcarskega sira, ki je bil zvunaj na oknu, pod svoj plašč. Prodajavec pa to vgleda, skoči za njim, in ga privleče v prodajavnico, rekoč: I čemu ti bi pa bil tak sir, ali ne vidiš, da je iz lesa le za na okno ponarejen v znamnje, da je pri meni tak sir na prodaj? — A tako? — zarezi tat '¦— jaz sira mislil, da je zare-sen sir; to je pa goljufija! *) Založil jih je verli ueenik in naš pridni pomogavec g. Andr. P ra p r o t n it, kar je gotovo očilne hvale in posnemanja vredno. Ako ne more kleri gosp. učenikuv pcrjoh sam založiti, naj jih učencem po 2 ali 3 kr. prodaje. Vsakemu, ki bode v njih zapisan, bodo slariši te krajcareke radi dali ; zakaj po naših mislih naj se slabi učenci v perjohe ne devajo, in ravno to jim naj bode v sramoto in kazen šteto. Gospa H. Kger natisne nemudoma po naročilu 100 po enkrat preganjenih t-etertink (karlelcev) po 5 gld., .100 po enkrat preganjenih pol (lAj Bogen) pa po 5 gld. dobrega denarja. Vrd. Založnica Kozalija ligev. - Odgovorni vrednik J. Navratil. V Ljubljani.