Priročnik za mladinske delavke_ce in učiteljice_e: MAVRICA V ŽEPU U p o r a b a u m e t n i š k i h o ro d i j z a n a s l a v l j a n j e L G B T + t e m a t i k Avtorice_ji: Katja Sešek, Laura Pihlar in Filip Vurnik Ilustracije: Filip Vurnik in Dajana Šišić Grafično oblikovanje: Matjaž Krmelj Lektura: Maruša Alice Rems Priročnik je nastal v okviru strateškega partnerstva programa Erasmus+ Perform2Reform. Delovanje ter programe in projekte Društva informacijski center Legebitra sofinancirata Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji – FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO in ŠOU v Ljubljani. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 316.723-055.34 SEŠEK, Katja, 1991- Mavrica v žepu : uporaba umetniških orodij za naslavljanje LGBT + tematik : priročnik za mladinske delavke_ce in učiteljice_e / [Katja Sešek, Laura Pihlar in Filip Vurnik ; avtor_ica risb, fotografij Filip Vurnik in Dajana Šišić]. - 1. natis. - Ljubljana : Društvo informacijski center Legebitra, 2019 ISBN 978-961-94684-0-1 1. Pihlar, Laura 2. Vurnik, Filip COBISS.SI-ID 299628800 VSEBINA UVOD ................................................................................................................................................ 5 ZAKAJ TA PRIROČNIK ................................................................................................................... 7 HETERONORMATIVNOST IN CISNORMATIVNOST ................................................................ 9 INTERSEKCIONALNOST ............................................................................................................... 11 VARNEJŠI PROSTOR IN UPORABA UMETNIŠKIH ORODIJ ..................................................... 12 SLOVARČEK ..................................................................................................................................... 14 KAKO UPORABLJATI PRIROČNIK MAVRICA V ŽEPU .............................................................. 16 BODITE POZORNE_I NA … ........................................................................................................17 Predstavitev glavnih junakov: Vider in Bobra ......................................................................................18 DELAVNICE: ..................................................................................................................................... 19 LGBT osnove (do 9 let) ......................................................................................................................19 LGBT osnove (od 10 do 14 let) .........................................................................................................26 LGBT osnove (nad 15 let)...................................................................................................................33 Brez zamere ........................................................................................................................................40 Enake možnosti ...................................................................................................................................62 Muzej iluzij ........................................................................................................................................66 Kaj je spolni izraz ................................................................................................................................90 Moj spolni izraz .................................................................................................................................102 ZAKLJUČKI ...................................................................................................................................... 105 UVOD 5 UVOD Priročnik Mavrica v žepu: uporaba umetniških orodij za naslavljanje LGBT+¹ tematik, ki je pred vami, je nastal v okviru strateškega partnerstva Erasmus+ Perform2Reform. Namen projekta Perform 2 Reform je dvig kvalitete mladinskega dela in izobraževanja na področju tematike spolne in seksualne raznolikosti širom Evrope. Pri projektu sodeluje pet različnih organizacij iz petih držav; Stichting art. 1 iz Nizozemske, Accept – Lesbian, Gay, Bisexual, Trans (LGBT) Cyprus iz Cipra, Helsinki Committee for Human Rights of Republic of Macedonia iz Makedonije, Omilos UNESCO Neon Thessalonikis iz Grčije in Društvo informacijski center Legebitra iz Slovenije. Vsebina in metodologija aktivnosti in delavnic v priročniku sta avtorsko delo treh oseb, prav tako so vsi materiali in ilustracije avtorsko delo dveh umetnic_kov. 22-letno_ega nadobudno_ega uporabnico_ka in prostovoljko_ca Mladinskega centra Legebitra Dajano Šišić – Didi zanima ogromno stvari, predvsem pa jo_ga vodi ljubezen do ilustracije. V svojih risbah reflektira aktivizem in izhaja iz svojih čustev. V prihodnosti si želi kreativno skovati pot do lastne rasti in uspeha. Artivist, umetnik in trener Filip Vurnik se identificira kot demifant, ki je trans maskulina nebinarna spolna identiteta. Trenutno zaključuje magistrski študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. S trenerstvom se srečuje pri vodenju mladinskih taborov in delavnic na DIC Legebitra, od leta 2018 pa je tudi član bazena trenerk_jev Društva Parada ponosa. Njegovi glavni izrazni sredstvi sta likovna umetnost in glasba, ki ju od leta 2015 uporablja tudi za namene LGBTQ+ aktivizma. Trans maskulina nebinarna oseba, aktivist_ka in trener_ka Laura Pihlar je po poklicu profesor_ica specialne in rehabilita-cijske pedagogike. S kreiranjem in vodenjem delavnic za mlade LGBTIQA+ osebe se od leta 2017 srečuje na DIC Legebitra. Sodeluje tudi pri nacionalnih in mednarodnih samoorganiziranih LGBTIQA+ iniciativah. Z različnimi metodološkimi pristopi se trudi približati aktivizem mladim vedoželjnim osebam. Nebinarna biseksualna oseba, trener_ka in aktivist_ka Katja Sešek je po izobrazbi magistrica_er socialnega dela. Z nevlad-nimi in vladnimi organizacijami ter zavodi se srečuje in dela že od 2010. Leta 2013 je pridobil_a licenco nacionalne_ga trenerke_ja učenja človekovih pravic po programu Sveta Evrope KOMPAS, na podlagi katerega izvaja in je izvedla_el že preko 400 ur izobraževalnih in izkustvenih delavnic ter treningov. ¹ Kratica LGBT+ je razložena v poglavju Slovarček. ZAKAJ TA PRIROČNIK 7 ZAKAJ TA PRIROČNIK Vsaka šola ima svoj nabor izkušenj z medvrstni- odstotkov teh, ki so doživeli diskriminacijo ali nadlegova- škim nasiljem, trpinčenjem, zmerljivkami, pred- nje v šoli, je poročalo, da so jih diskriminirali prav učitelji. sodki in stereotipi na podlagi osebnih okoliščin Zanimiva je primerjava raziskav, ki kaže, da se je v vzorcu dijakinj_ov². Tovrstno nasilje naslavlja glede na iz leta 2014 nasilje pogosteje pojavljajo v kontekstu šole: lastne zmožnosti in strokovno znanje. Izkušnje kažejo, da leta 2014 jih je še enkrat več (44 odstotkov) kot leta 2003 je uspešno naslavljanje in preprečevanje tovrstnega nasilja (22 odstotkov) poročalo, da so bili zaradi svoje spolne najbolj odvisno od strokovne podkovanosti in nenehnega usmerjenosti žrtve nasilja s strani sošolk_cev. poglabljanja znanj šolskega osebja. Raziskava o vsakdanjem življenju mladih LGBTIQ+ oseb Društva Parada ponosa (2017), v kateri je sodelovalo 751 Izkušnje kažejo, da učitelji_ce oseb, poroča, da 54 % mladih ni razkritih nobeni_emu preredko posežejo in preprečijo učiteljici_ju, 66 % pa nobeni_emu šolski_emu delavki_ verbalno in redko tudi fizično cu. Mlade LGBTIQ+ osebe so v največji meri popolnoma nasilje, saj se to ne izvaja sprejete s strani sošolk_cev (65 %); s strani učiteljic_jev so sprejete_i v 52 % primerov, s strani drugih šolskih de- neposredno pred njihovimi očmi lavk_cev pa v 48 % primerov. Pri tem je treba upoštevati ali pa so tudi same_i pogosto v visok delež popolne nerazkritosti mladih LGBTIQ+ oseb stiski, kako se pravilno odzvati. – selektivnost kot varovalno strategijo mladih LGBTIQ+ oseb pri razkrivanju. Nekaj oseb navaja, da se počutijo popolnoma nesprejete s strani učiteljic_ev (17 %) in dru- gih šolskih delavk_cev (18 %). Prostor, v katerem mlade V raziskavo Homofobija na naši šoli (Magić, Swierszcz osebe doživljajo največ nasilja in/ali diskriminacije, je ulica 2012) je bilo vključenih 323 šolskih delavk_cev, večinoma (39 %), sledita ji šola ali fakulteta (29 %). učiteljic_ev, iz vseh statističnih regij Slovenije; v drugem delu raziskave, ki je potekala v obliki fokusnih skupin, je Raziskava o potrebah transspolnih oseb v Sloveniji Zavoda sodelovalo 14 učiteljic_ev s treh različnih šol. Ugotovitve: TransAkcija in Društva Legebitra (2015), v kateri je sode- Učitelji_ce (N = 216) so relativno slabo seznanjene_i z lovalo 65 transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb, vsebino posameznih določil o nasilju in diskriminaciji. 60 prikazuje, da je 69 % sodelujočih v vsakdanjem življenju % vprašanih meni, da bi morala biti razprava o homo- doživelo diskriminacijo in/ali imelo negativne izkušnje za- seksualnosti sestavni del učnih načrtov vsaj pri nekaterih radi svoje spolne identitete. 45 % sodelujočih je diskrimi- predmetih. nacijo doživelo v javnih ustanovah pri javnih storitvah (na pošti, v trgovini), 43 % v osnovni in/ali srednji šoli, 39 % Raziskava o vsakdanjem življenju gejev in lezbijk (N = doma, 24 % v službi, 10 % na fakulteti in 6 % pri zdravni- 445) v Sloveniji (Švab, Kuhar 2005) razkriva, da je leta ci_ku. 39 % sodelujočih je odgovorilo (tudi) drugo. 2003 53 % vprašanih poročalo o izkušnji nasilja v šoli za- radi svoje spolne usmerjenosti. Podobne ugotovitve navaja Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) je tudi Raziskava o vsakdanjem življenju istospolno usmerje- pripravila poročilo največje raziskave, opravljene na nih mladih Društva informacijski center Legebitra (2007). območju Evropske unije in Hrvaške, ki je zajela 93.000 Pokazala je, da se več kot desetina vprašanih istospolno LGBT oseb (lezbijk in gejev ter biseksualnih in transspolnih usmerjenih dijakinj_ov v šolskem prostoru pogosto srečuje oseb). Raziskava opisuje njihove izkušnje z nasiljem in z nasiljem zaradi svoje spolne usmerjenosti (večinoma ver- diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne balnim), več kot 35 % vprašanih pa je imelo v šoli vsaj eno identitete. Podatki za področje izobraževanja kažejo, da je izkušnjo nasilja zaradi svoje spolne usmerjenosti. več kot 8 od 10 respondentk_ov v vsaki državi članici v času šolanja, pred 18. letom, že slišalo ali bilo priča negativnim V Raziskavi o pravni podinformiranosti LGBT skupnosti komentarjem o sošolkah_cih, za katere se je predvidevalo, in vsakdanjem življenju gejev in lezbijk (Kuhar, Švab 2014) da so LGBT. 69 % vseh vprašanih je odgovorilo, da so bili je skoraj 30 odstotkov vprašanih potrdilo, da so bili v času priča takim dogodkom v času šolanja. 67 % vprašanih je svojega šolanja – osnovna in srednja šola – diskriminirani odgovorilo, da so v času šolanja pred 18. letom pogosto ali ali nadlegovani zaradi svoje spolne usmerjenosti. Skoraj 17 vedno skrivali ali zakrivali dejstvo, da so LGBT. 2 Pojasnilo: V priročniku uporabljamo podčrtaj. Podčrtaj je način zapisovanja spolno zaznamovanih besed, ki jezikovno ni normiran, omogoča pa naslavljanje in vključevanje vseh oseb, ne glede na spolno identiteto. Podčrtaj namreč povezuje in ločuje jezikovno normi-rani končnici za ženski in moški slovnični spol ter hkrati ustvarja prazen prostor, kamor lahko projiciramo še neobstoječe končnice za še neobstoječe slovnične spole. Pri branju oziroma pri uporabi vprašanj z delavnic se podčrtaja ne bere. Izberete lahko eno obliko ali ju uporabljate izmenjujoče. 8 ZAKAJ TA PRIROČNIK Delavnice, ki so vključene v priročnik, so idejno in meto- prepoznane kot aktualne teme na področju izobraževanja dološko delo mlade ekipe oseb, ki so vključene v LGBT+ o družbenih neenakostih, LGBT+ tematikah, privilegijih skupnost v Sloveniji. Teme, ki jih delavnice pokrivajo, so in pozicijah moči. Viri: • DIC, Legebitra. 2008. Vsakdanje življenje istospolno usmerjenih mladih v Sloveniji. Ljubljana: Društvo informacijski center Legebitra. Dostopno na: https://issuu.com/legebitra/docs/raziskava • FRA. 2012. EU LGBT survey: Technical report. Dostopno na: https://fra.europa.eu/sites/default/files/eu-lgbt- -survey-technical-report_en.pdf • Kuhar, R., Švab, A. 2014. Raziskava o pravni podinformiranosti LGBT skupnosti in vsakdanjem življenju istospolno usmerjenih mladih. Ljubljana: Društvo informacijski center Legebitra. Dostopno na: https://legebitra.si/wp-content/uploads/2016/01/RAZISKOVALNO_POROCILO_socioloska_raziskava.pdf • Magić, J. 2012. »Homofobija na naši šoli?«, poročilo o izkušnjah srednješolskih učiteljev in učiteljic s homofobijo v šolskem prostoru v Sloveniji. Ljubljana: Društvo informacijski center Legebitra. Dostopno na: https://legebitra.si/ wp-content/uploads/2016/11/Homofobija-na-na%C5%A1i-%C5%A1oli_slo_final.pdf • Perger, N., Muršec, S., Štefanec, V. 2018. Vsakdanje življenje mladih LGBTIQ+ oseb v Sloveniji, ali: »To, da imam svoje jebene pravice«. Ljubljana: Društvo Parada Ponosa. Dostopno na: http://www.ljubljanapride.org/raziskave/ • Švab, A., Kuhar R. 2005. Neznosno udobje zasebnosti: vsakdanje življenje gejev in lezbijk. Ljubljana: Mirovni inštitut. Dostopno na: http://www2.mirovni-institut.si/slo_html/publikacije/pdf/MI_gay_slo_final.pdf • Zavod TransAkcija., DIC, Legebitra. 2015. Raziskava potreb transspolnih oseb v Sloveniji. Dostopno na: http:// transakcija.si/wp-content/uploads/2016/09/Rezultati-Raziskave-potreb-transspolnih-oseb-v-Sloveniji.pdf HETERONORMATIVNOST IN CISNORMATIVNOST 9 HETERONORMATIVNOST IN CISNORMATIVNOST3 Eden izmed hegemonialnih diskurzov v Zahod- vseprisotna in posledično nevidna. Ravno s tem hetero-nem svetu je heteronormativnost; kot epistemo- normativnost ustvarja družbeno moč na enak način, kot je loško izhodišče, kot način družbenega mišljenja, belost pri nas videna kot brezrasnost. V trenutku, ko oseba kot matrica, v katero je postavljena družba. krši določeno normo, norma postane vidna in ozaveščena; oseba, ki jo krši, pa s tem grožnja tistim, ki normi sledijo Znotraj queer teorij se je razvil tudi izraz heteronormativ- (in jo poustvarjajo), in posledično tudi obstoječemu druž- nost; prvič ga je uporabil Michael Warner v knjigi Fear of benemu sistemu. Kršenje norm je nezaželeno, še posebej a Queer Planet: Queer Politics and Social Theory (1993). če nasprotuje vladajoči morali, ne prinaša dobička in se Termini, kot so »prisilna heteroseksualnost«, »heteroseksi- bori proti ekonomskemu izkoriščanju, saj s tem vzpostav- zem« ali »heteropatriarhat«, so se v feminističnih teorijah lja dvom v obstoječi red, ki ga te norme vzdržujejo (Men- že pojavljali. Koncept heteronormativnosti pa ne zajema cin Čeplak 2008). le spolne usmerjenosti in hegemonije heteroseksualnosti, temveč obrača konceptualni fokus proč od manjšinskih in Heteronormativnost v skladu z biološkim determinizmom identitetnih politik, ki imajo za enega izmed svojih ciljev predvideva zgolj dve spolni vlogi – moško in žensko –, ki socialno asimilacijo (Warner 1993). Izraz heteronormativ- imata družbeno konstruirane oblike manifestacij. Sociali- nost izziva in prevprašuje dominantne strukture spolov in zacija služi kot način vgraviranja scenarija določene spolne vlogo heteroseksualnosti. Ta konceptualni premik je osrčje vloge. Zaradi vseprisotnosti heteronormativnosti se ne queer politik, študij in teorij. (Warner 1993; Castro Varela zavedamo, da so spolne vloge družbeno konstruirane, nam idr. 2011). pripisane, da smo jih naučene_i, da naravno ne izhajajo iz nas samih. Prepričanje, da je nekaj naravno, nam onemo- Kot opisuje Randi Gressgård (2011), matrica heteronor- goča prevpraševanje in nas postavi v brezizhoden položaj, mativnosti zaobjema predpostavke o načinu življenja; saj je naravno razumljeno kot nespremenljivo dejstvo. ni zgolj predpostavljanje, da smo vse_i heteroseksualno Družbeni konstrukti so s tem naturalizirani. Predpostavka usmerjene_i, čeprav jo lahko razumemo tudi kot hegemo- o binarnem sistemu družbenega spola ohranja prepričanje nijo heteroseksualnosti. Heteronormativnost naša telesa o neposredni povezanosti družbenega in biološkega spola, ospoli že ob rojstvu ali pa še pred njim, ustvarja le dva po katerem je družbeni spol le odsev biološkega, vendar ločena spola, ki sta prikazana kot nasprotna in komple- je ta, prav tako kot družbeni, konstruiran skozi določeno mentarna, ter normalizira osebe, katerih spolna identiteta družbo in ravno kot tak (družbeno konstruiran) se navi- in spolni izraz sovpadata s spolom, pripisanim ob rojstvu, dezno kaže kot zamejen, binaren in ultimativno resničen, kar poimenujemo z izrazom cisnormativnost. Na podlagi preddružben (Butler 2001). Neheteroseksualnost tako izgleda genitalij je za nas že oblikovana forma življenja, ni diskreditirana in diskriminirana zaradi samih spolnih ustvarjajo pa se tudi že družbena pričakovanja do našega praks, ampak zaradi transgresije družbeno konstruiranih vedenja in čutenja. Pripisan nam je spol, ki naj bi bil skla- in pripisanih spolnih vlog ter na podlagi norm družbeno den z našimi genitalijami, in ta prinese s sabo tudi spolne določenega spola. norme in vloge. Že ob rojstvu se udejanja dogmatizem biološkega determinizma, ki nas tlači v enega izmed dveh Socialne_i delavke_ci, mladinske_i delavke_ci in profeso- ustvarjenih spolov. rice_ji se dnevno pobližje srečujemo z zatiranjem in pri- vilegiji, kar nam nudi dobro platformo za dekonstrukcijo »Biološki determinizem je skupek postavk in prepričanj, samoumevnih binarnih predvidevanj (tudi tistih, ki niso da imajo elementi telesnosti skoraj […] dogmatski po- neposredno povezana s spolom). Wahab idr. (2015) pišejo, ložaj, ki ga ni mogoče prevpraševati, saj gre vendarle za da raziskave, ki aktivno destabilizirajo oziroma prevprašu- naravo. Anatomija, kromosomi, genotipi itd. so videni kot jejo samoumevne konstrukcije, ponujajo možnost pred- determinante identifikacij in vedenja ljudi, vse v okviru stavljanja kompleksnosti živetih realnosti. Vseprisotni binarnega spolnega sistema. Biološki deterministi trdijo, heteronormativnost in cisnormativnost kreirata predvide- da spolna identiteta osebe izhaja izključno iz njene/nje- vanja, da smo vse_i heteroseksualne_i in cisspolne_i. Fish gove telesnosti; telo je tisto, ki določa spolno identiteto (2012) piše, da ta predvidevanja v veliki meri vplivajo tudi in narekuje družbeno primerne spolne vloge.« (Koletnik na odločitve LGBTIQ+ posameznic_kov glede vstopa v 2014). Heteroseksualnost je vedno nezavedno predpostav- sistem socialnih storitev. ljena in se odraža kot velik del heteronormativnosti, ki je 3 Poglavje povzeto po Ivačič, Sešek 2015 in Sešek 2018. 10 HETERONORMATIVNOST IN CISNORMATIVNOST Viri: • Butler, J. Težave s spolom: feminizem in subverzija identitete. Ljubljana: ŠKUC, 2001. • Castro Varela, M. do M., Dhawan, N., Engel, A. Introduction: Hegemony and Heteronormativity: Revisting 'The Political' in Queer Politics. Castro Varela, M. do M., Dhawan, N., Engel, A. (ur.), Hegemony and heteronormativity: Revisiting »the political» in queer politics. Farnham: Ashgate, 2011. 1–24. • Fish, J. Social Work and Lesbian, Gay, Bisexual and Trans People: Making a Difference. Bristol: The Policy Press, 2012. • Gressgård, R. Revisiting contingency, hegemony and universality. V: Castro Varela, M. do M., Dhawan, N., Engel, A. (ur.), Hegemony and heteronormativity: Revisiting »the political» in queer politics. Farnham: Ashgate (2011), (25-41). • Ivačič, M., Sešek, K. (2015), Ognjišče, nožnica in »ženski homoseksualec»: Heteronormativnost diskurza na Fakulteti za socialno delo. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo (diplomsko delo). • Koletnik, A. (2014), Cisseksizem ni feminizem. Dostopno na: http://spol.si/blog/2014/11/13/cisseksizem-ni-feminizem/ (3. december 2014). • Mencin Čeplak, M. (2008), Stigmatizacija, identitetne politike in podreditvena razmerja. Dialogi, 44,10: 52-66. • Sešek, K. (2018), Onkraj normativnosti, znotraj institucije: osebne izkušnje oseb, ki se definirajo na spektru lgbtiq+ ali zase uporabljajo queer (dis)identifikacije in imajo izkušnjo bivanja v institucijah zapiranja (magistrsko delo). • Wahab, S., Anderson-Nathe, B., Gringeri, C. (2015), Introduction. V: Wahab, S., Anderson-Nathe, B., Gringeri, C. (ur.), Feminisms in social work research: Promise and possibilities for justice-based knowledge. Oxon: Routledge (1-15). • Warner, M. (1993), Introduction. V: Warner, M. (ur.), Fear of a Queer Planet. Minnesota: University of Minnesota Press (vii-xxxi) INTERSEKCIONALNOST 11 INTERSEKCIONALNOST4 Koncepti intersekcionalnosti in pogledi feminiz- razreda v ženskih gibanjih ter temnopoltih moških v an-ma tretjega vala nam ponudijo priložnost, da tirasističnih gibanjih. Teorija intersekcionalnosti govori o opazujemo delovanja različnih normativov pri tem, kako se preko identitet, ki jih subjekt skozi življenje kreiranju posamezničinih_kovih identitet ali prevzema in/ali so ji_mu pripisane, kreira nova platforma, queer (dis)identitet; pomagajo nam slišati zgodbo osebe skozi katero doživlja in osmišlja svet okoli sebe in preko s čim več njenimi_govimi pripisanimi in/ali prevzetimi katere je pozicioniran_a v družbi (Crenshaw 1991). identitetami glede spola, seksualnosti, etničnosti, hendi- kepa, religije, nacionalnosti (seznam ni končen, ampak je Intersekcionalnost je analitični koncept, ki ga uporablja- mišljen kot odprt niz) ali queer (dis)identitet. S tem, ko mo za analiziranje in razumevanje družbenih neenakosti prevzemamo pozicijo intersekcionalnega pogleda, odpira- tako na mikro kot tudi na makro ravni. Metoda intersek- mo prostor za živete realnosti sogovornic_kov. cionalnosti mora biti povezana z razmerji moči, locirana in kontekstualizirana (Christensen in Jensen 2012). Intersekcionalnost kot koncept izvira iz ZDA in se je razvil z namenom osvetlitve problematike belih žensk srednjega Viri: • Christensen, A. D., Jensen, S. Q. (2012), Doing intersectional analysis: Methodological implications for qualitative research. NORA – Nordic Journal of Feminist and Gender Research, 20, 2: 109 – 152. • Crenshaw, K. (1991), Mapping the Margins: Intersectionality, Identity Politics, and Violence against Women of Color. Stanford Law Review, 43, 6: 1241-1299. • Sešek, K. (2018), Onkraj normativnosti, znotraj institucije: osebne izkušnje oseb, ki se definirajo na spektru lgbtiq+ ali zase uporabljajo queer (dis)identifikacije in imajo izkušnjo bivanja v institucijah zapiranja (magistrsko delo). ⁴ Poglavje povzeto po Sešek 2018. 12 VARNEJŠI PROSTOR IN UPORABA UMETNIŠKIH ORODIJ VARNEJŠI PROSTOR IN UPORABA UMETNIŠKIH ORODIJ Prostor težko naredimo varen za vse udeležen- ke_ce, moramo pa stremeti k temu, da ga nare- dimo čim varnejšega. Vsekakor smo izvajalke_ci delavnic tu v vlogi moderatork_jev ter nosimo večjo odgovornost in družbeno moč, tudi znotraj izku- stvene delavnice, vendar prostor in delavnico soustvarjamo skupaj z udeleženkami_ci. Na kratko: celotna skupina je odgovorna za ustvarjanje varnejšega prostora, izvajalec_ka pa je zavezan_a k temu, da potek delavnic pelje tako, da je skupini to omogočeno. Priročnik, ki je pred vami – Mavrica v žepu –, vsebuje izkustvene delavnice, kjer so udeleženke_ci vpete_i v prostora je dobro, da se na začetku vsak_a udeleženec_ka dogajanje in so del delavnice. Metodologije ne zajemajo predstavi. Poleg imena naj pove še svoj osebni zaimek, to- frontalnih predavanj, temveč udeleženke_ce vključujejo v rej s katerim slovničnim spolom želi, da se jo_ga naslavlja razvijanje tematik. V priročniku so uporabljene neformal- (ona, on, on_a …). Predstavljanju imena in zamika lahko ne metode izkustvenega učenja (več o izkustvenem učenju: dodamo tudi predstavitveni gib ali kakšno drugo predsta- Kolb 1984) in raznolika umetniška orodja. vitveno aktivnost. Učenje s pomočjo umetniških orodij pripomore k bolj PRAVILA SKUPINE poglobljenemu pridobivanju znanja in k splošnemu kre- ativnemu razmišljanju. Omogoča povezovanje pojmov in S skupino oblikujemo pravila, za katera želimo, da se jih v tematik, ki jih na prvi pogled smatramo kot močno odda- skupini spoštuje. Dobro je, da pravila napišemo na papir ljene (Kroflič 2010). in ga v prostoru obesimo na vidno mesto, saj se lahko ka- darkoli med delavnico vračamo k pravilom in s tem spod- Vključevanje umetnosti se obrestuje tudi v formalnem bujamo spoštovanje udeleženk_cev in dejanja, s katerimi izobraževanju in lahko doprinese k boljšemu spoznavanju so lahko pozorne_i na grajenje in vzdrževanje varnejšega snovi in tematik, saj pripomore k doseganju učnih ciljev, prostora. kot so spoznavanje družbenih vrednot, kritično razmi- šljanje ter sposobnost raziskovalnega dela (Kocjančič idr. Nekaj primerov pravil, ki jih lahko kot izvajalke_ci pre- 2011: 4 in Panić 2013: 32). Z vključevanjem umetnosti dlagate skupini: v izobraževalno delo lahko ustvarimo prostor, ki je otro- kom in mladostnicam_kom izzivalen, zanimiv, spodbuden • Pravilo spoštovanja zasebnosti/anonimnosti: Kar in motivirajoč (Panić 2013: 32). Umetniška orodja pri- se pogovarjamo znotraj skupine, ostane med ude- pomorejo k doseganju teh ciljev, ker umetnost spodbuja leženkami_ci te skupine. To pomeni, da izkušenj kreativno razmišljanje in tako lahko otroci in mladostni- drugih ne govorimo ostalim prijateljicam_em, ce_ki pojme usvojijo skozi praktične prikaze primerov in sošolkam_cem itd. Drugim lahko povemo le lastno problematike LGBT+ tematik. izkušnjo. • Pravilo, da govori le ena oseba naenkrat: To pravilo Pri vsakem učenju, predvsem izkustvenem, je pomembno, spodbuja aktivno poslušanje in medsebojno spo- da se učenke_ci ali udeleženke_ci počutijo (dokaj) varno štovanje. Ko nekdo govori, so ostale_i tiho. in spoštovano ter da je za njih prostor. • Med seboj se aktivno poslušamo in komuniciramo »Ustvarjanje varnega prostora na splošno pomeni pripravo na spoštljiv način. Lahko izražamo svoje mnenje, osnovnih pravil in načel z namenom, da udeleženke_ci vendar ne smemo biti do nikogar sovražni in lahko izražajo svoje misli brez strahu, da bi bile_i utiša- žaljivi. Predvsem izhajamo iz lastnih izkušenj in ne_i, diskriminirane_i ali zatrte_i torej na način vzajemne- govorimo o sebi. ga spoštovanja.« (prirejeno po IGLYO). • »Jaz« stavki: Pri izražanju mnenja govorimo samo o svojem mnenju in povedanega ne predstavljamo kot univerzalno pravilo družbe. PREDSTAVITVENI KROG • Pri delavnici sodelujemo po najboljših zmožnostih, Za vzpostavljanje skupinske dinamike in varnejšega kar pomeni, da so lahko nekatere_i udeleženke_ci bolj v vlogi poslušalk_cev. VARNEJŠI PROSTOR IN UPORABA UMETNIŠKIH ORODIJ 13 PREVERJANJE STANJA PRI To lahko naredite z različnimi metodami; preko pogovora UDELEŽENKAH_CIH ali anonimizirano s pisanjem na papir, manjše lističe, plakate … Za boljšo skupinsko dinamiko, varnejši prostor in seveda lažjo moderacijo delavnice je priporočljivo, da na začetku Varen prostor za vsakega od nas pomeni nekaj drugega, preverite stanje skupine. Dobro je, da preverite njihova zato je pomembno, da si pred vsako delavnico vzamemo pričakovanja, strahove in kaj ocenjujejo, da lahko kot dovolj časa, da postavimo temelje za grajenje varnejšega posameznice_ki doprinesejo k delavnici/procesu/skupini. prostora. Viri: • IGLYO. Norm criticism toolkit. Dostopno na: https://www.iglyo.com/wp-content/uploads/2016/02/Norm-Criticism-Toolkit.pdf • Kocijančič, N. F., Karim, S., Kosec, M., Opačak, Ž., Prevodnik, M., Rojc, J., idr. 2011. Program osnovna šola. Likovna vzgoja. Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, str. 4. • Kolb, A. D. 1984. Experiential Learning: Experience As The Source Of Learning And Development. Prentice hall Inc.: New Jersey. • Kroflič, R. 2010. Umetniški jeziki kot osrednji medij pedagogike poslušanja: Reggio Emilia - nova paradigma pred- šolske vzgoje ali zgolj metodična inovacija?. V: Devjak, T. (ur.), Batistič, Z. T. (ur.). Pristop Reggia Emilia - izziv za slovenske vrtce: zbornik zaključene konference - priročnik za dobro prakso. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 51 - 65. • Panić, N. 2013.Grafiti - uničevalci fasad ali sredstvo za doseganje učnih ciljev?. V: Taštanonska, T. (ur.). Socialna in državljanska odgovornost: zbornik konference. Ljubljana: Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, str. 32. Dostopno na: https://www.zrss.si/sidro/files/SIDRO2013-zbornik.pdf 14 SLOVARČEK SLOVARČEK Pred vami je slovarček, kjer so pojasnjeni ne- Biseksualnost je spolna in/ali romantična usmerjenost kateri osnovni pojmi, s katerimi se boste oseb, ki jih lahko privlačijo ljudje več kot enega spola, ne srečevale_i pri delu z uporabnicami_ki. Na nujno v istem obdobju ter ne nujno na enak način ali v dnu slovarčka pa je še kratko navodilo za enaki meri. ustrezno naslavljanje oseb. Cisspolnost (ang. cisgender) je spolna identiteta, pri ka-Za začetek najprej razčlenimo kratico: teri se spolna identiteta osebe ujema s spolno identiteto, ki je bila osebi določena na podlagi spola, pripisanega ob Lezbijke – istospolno usmerjene cis ali trans ženske rojstvu. Geji – istospolno usmerjeni cis ali trans moški Homofobija je definirana kot iracionalni strah, nestrpnost in sovraštvo do istospolno usmerjenih oseb – lezbijk in Biseksualne osebe – osebe, ki čutijo privlačnost do več kot gejev – ali oseb, za katere se nam zdi, da so istospolno enega spola usmerjene. Tovrstna negativna čustva in prepričanja slu- žijo kot podlaga, na kateri se oblikujejo miti, stereotipi Transspolne osebe – osebe, ki se ne identificirajo s spolom, in diskriminacija, vse to pa pogosto vodi do nasilja nad ki jim je bil pripisan ob rojstvu lezbijkami in geji. Queer – glej spodaj: kvir Identitetne politike zajemajo politično dejavnost ali gi- banje na podlagi kulturnega, etničnega, spolnega, rasnega, in Questioning – osebe, ki svoje spolne identitete/usmer- verskega ali socialnega interesa, ki kategorizira skupinsko jenosti (še) niso opredelile identiteto. Identitetne politike zanemarjajo intersekcio- nalnost in posplošujejo politične interese na vse pripadni- Interspolne osebe – osebe, ki imajo telesno anatomijo in ce_ke določene osebne okoliščine. biološke postavke ter spolne karakteristike (eksterne ali interne spolne organe, kromosome, gonade (spolne žleze) Intersekcionalnost (medpresečnost) je koncept, ki ipd.), ki onemogočajo, da se jim pripiše ženski ali moš- opisuje skupek več osebnih okoliščin, na podlagi katerih ki biološki spol, kar je sicer eden izmed prvih dogodkov so lahko posameznice_ki diskriminirane_i in/ali privile- ukalupljenja v binarni spolni sistem, ki jim je novorojena girane_i. Nobene izmed osebnih okoliščin, ki sestavljajo oseba izpostavljena ta skupek, ne smemo obravnavati ločeno, saj vse skupaj ustvarjajo specifično realnost. Aseksualne osebe – Ker vse spolne usmerjenosti obstajajo na spektru in jih posameznice_ki doživljajo različno, je Interspolnost je biološka/telesna nejasnost spola v okviru tudi pojem aseksualnosti težko zajeti z eno definicijo. Naj- binarnega spolnega sistema oz. nezmožnost dojenčici_ku pogosteje se uporablja definicija mednarodne aseksualne ob rojstvu pripisati izključno ženski ali moški spol. Inter- skupnosti AVEN ( Asexual Visibility and Education Net- spolne osebe imajo atipičen razvoj spolnih kromosomov, work), ki pravi: »Aseksualna oseba je oseba, ki ne občuti spolnih žlez, reproduktivnih organov in kanalov ter ge- spolne privlačnosti.« V tem smislu je definicija aseksual- nitalij. Stopnje interspolnosti se med seboj razlikujejo. nosti podobna definicijam drugih spolnih usmerjenosti, Povprečno 1 od 200 dojenčic_kov se rodi kot interspol- ki prav tako opisujejo naše izkušnje privlačnosti in se ne na oseba. Medicina klasificira atipičen razvoj spola oz. nanašajo na vedenje. Aseksualne osebe si lahko želijo spol- interspolnost kot motnjo spolnega razvoja. Odločitev o nih odnosov in lahko v njih uživajo, vendar za večino to spolu dojenčice_ka sprejemajo zdravnice_ki na osnovi ne velja. Zato se pogosto uporablja tudi definicija: »Ase- medicinskih testov. V primeru, da ima otrok kromosom ksualne osebe so osebe, ki nimajo želje po spolnih odno- Y in primeren penis (velik vsaj 2,5 cm) oz. penis, ki ga je sih,« pri čemer so nekatere osebe preprosto ravnodušne do po mnenju zdravnice_ka mogoče rekonstruirati, se otroku spolnih odnosov, spet drugim se morda gnusijo ali zdijo pripiše moški spol. V primeru, da ima otrok kromosom Y neprijetni. Izraz aseksualnost ali aseksualni spekter pa se in neprimeren penis oz. penis, ki ga po mnenju zdravnice_ pogosto uporablja tudi kot krovni termin za vse osebe, ki ka ni mogoče rekonstruirati, se otroku pripiše ženski spol. spolno privlačnost doživljajo kot šibko ali redko čustvo ter Genitalije tega otroka bodo kirurško spremenjene, tako da čustvo, pogojeno z osebno bližino (demiseksualne in sive bodo čim bolj podobne temu, kar se družbeno razume kot identitete). Slovenska aseksualna skupnost skuša ustvariti »ženske genitalije«. Ta postopek vključuje konstruiranje varen prostor za osebe s katerokoli od teh izkušenj. vagine in zmanjševanje klitorisa. + sporoča, da v skupnosti obstaja še mnogo različnih (dis) Kvir (ang. queer) pomeni kritiko vseh oblik normativnih identitet, ki pa so v večini tudi manj prepoznane. spolnih usmerjenosti (heteronormativnost, homonorma- tivnost). Kvir teorija poudarja raznolikost in nasprotuje SLOVARČEK 15 gejevsko-lezbičnemu gibanju, ki skuša homoseksualnost stoječe končnice za še neobstoječe slovnične spole. predstaviti kot enako »normalno« kot heteroseksualnost. Nasprotuje tudi identitetnim politikam in trdi, da se kot Razkrivanje (ang. coming out) je proces, kjer posame-kvir ni mogoče identificirati, ampak je mogoče kvirovske znica_k svojo spolno usmerjenost in/ali spolno identiteto vrednote le živeti. Kvir zavrača asimilacijo in normalizaci- razkrije sebi in/ali jo deli z drugimi. Je vseživljenjski proces, jo, nasprotuje konceptom normalnosti in je kritičen ne le s katerim se lahko posameznica_k srečuje vsakodnevno. do heteronormativnosti, temveč tudi do vojne, družine, istospolnih porok in asimilacijske politike lezbičnih in Spolna identiteta je posamezničina_kova osebna identite- gejevskih gibanj. Pri tej kritiki se poslužuje nekonvenci- ta in osebno doživljanje lastnega družbenega spola. Spolna onalnih političnih strategij (civilna nepokorščina, per- identiteta se lahko ujema s posamezničinim_kovim spol- formativnost …) in se aktivno vključuje v druga socialna nim izrazom, vendar ujemanje ni nujno. gibanja. Pomembno je poudariti, da kvir ni sopomenka za LGBT+ (čeprav se jo tako uporablja), temveč ločena (anti) Spolni izraz je vidna zunanja predstavitev osebne spol- identiteta. Termin sam pa je reapropriacija angleške besede ne identitete. Spolni izraz se manifestira z oblačili, ličili, queer, ki je imela zgodovinsko gledano negativno, žaljivo frizuro, (ne)britjem poraščenih delov telesa, telesno držo konotacijo. in mimiko, vedenjem v javnih in zasebnih družbenih oko- ljih. Spolni izraz lahko izraža ujemanje ali pa neujemanje s Nebinarnost je krovni termin, ki zajema spolne identite- spolnimi vlogami/spolno identiteto, ki jih določa binarni te, ki se ne umeščajo znotraj binarnega (žensko-moškega) spolni sistem. Primer: Moj spolni izraz se spreminja gle- spolnega sistema. Gre torej za vse spolne identitete, ki de na moje počutje tisti dan ali v nekem obdobju. Rad presegajo binarni spolni sistem oziroma spolne identite- tudi nosim ličila, vendar pa se še vedno identificiram kot te, ki niso moški ali ženska. Termin lahko pomeni tudi moški, zato ne maram, če ljudje predvidevajo mojo spolno samostojno spolno identiteto, ki ne potrebuje natančnej- identiteto ali usmerjenost. še definicije. Podobno kot kvirspolnost tudi nebinarne spolne identitete zajemajo številne spolne identitete, ki Spolna usmerjenost je romantična in/ali čustvena in/ali se nahajajo zunaj binarnega spolnega sistema, na primer: seksualna privlačnost do enega ali več spolov; do spola, ki aspolnost, neutrois, bispolnost, kvirspolnost, itd. je enak tvojemu ali ne. Panseksualnost je usmerjenost, ki vključuje spolno, estet- Transspolna oseba je oseba, katere spolna identiteta ni sko, ljubezensko, romantično ipd. privlačnost do ljudi cisspolna; pri transspolnih osebah se spol, ki je bil osebi vseh spolov. pripisan ob rojstvu, ne ujema s spolno identiteto in/ali spolnim izrazom, ki jo oseba čuti in s katero se identificira. Passing je najlažje razložiti na podlagi primera, poleg tega Transspolna oseba torej doživlja neujemanje med lastno pa v slovenščini še ne poznamo ustreznega izraza zanj. Iz- spolno identiteto in tisto, ki ji je bila pripisana s strani raz se večinoma navezuje na transspolne osebe, ki si s strani družbe. Transspolne osebe lahko svoje telo in zunanji videz družbe želijo potrditev, v večini znotraj binarnega sistema prilagodijo svoji spolni identiteti s hormonsko terapijo in/ spolov. Primer: Oseba, ki ji je bil ob rojstvu pripisan ženski ali operacijo/-ami. spol, vendar se identificira kot moški in je zaradi npr. svo- jega spolnega izraza s strani družbe tudi dojeta kot moški. Uporabljajmo zaimek/zaimke, ki jih oseba uporablja Za to osebo torej rečemo, da »passa«. zase. Če ne vemo, katere zaimke oseba uporablja, poslu- šajmo, kako naslavlja sebe, ali osebo vprašajmo, s katerim Podčrtaj (_) je način zapisovanja spolno zaznamovanih zaimkom želi, da ga_jo naslavljamo. Z uporabo zaimka in besed, ki jezikovno ni normiran, omogoča pa naslavljanje imena, ki ju oseba uporablja zase, izražamo spoštovanje in vključevanje vseh oseb, ne glede na spolno identiteto. do te osebe. Podčrtaj namreč povezuje in ločuje jezikovno normira- ni končnici za ženski in moški slovnični spol ter hkrati ustvarja prazen prostor, kamor lahko projiciramo še neob- Viri: • Društvo Kvartir. “Kaj je aseksualnost?« Dostopno na: https://drustvokvartir.wordpress.com/2018/10/22/kaj-je-aseksualnost/ • Legebitra. LGBTQ Slovar. Dostopno na: https://legebitra.si/lgbtq-slovar/ • Zavod TransAkcija. Slovar. Dostopno na: http://transakcija.si/2017/03/13/slovar-izrazov/ 16 KAKO UPORABLJATI PRIROČNIK MAVRICA V ŽEPU KAKO UPORABLJATI PRIROČNIK MAVRICA V ŽEPU Prvih nekaj poglavji priročnika je namenjenih teoretičnemu uvodu in vpeljavi v tematike, ki jih naslavljajo delavnice. Vsak_a od nas ima raz- lično količino znanja o določenih temah, to zna- nje pa je različno široko in poglobljeno. Ravno zato vam prvi del priročnika nudi možnost širitve področji znanj in poglabljanje določenih teoretičnih uvidov. Poglavja nudijo pregled relevantnih raziskav na presečišču področij izobra- ževanja, medvrstniškega nasilja, spolnih usmerjenosti in spolnih identitet. Preberete si lahko teoretična izhodišča heteronormativnosti, cisnormativnosti in intersekcional- nosti. Predstavljene so tudi razlage varnejšega prostora in uporabe umetniških orodij pri delu z mladimi in pri naslavljanju LGBT+ tematik, kjer vam ponudimo še ne- kaj nasvetov in smernic. Sledi slovarček, ki vam je lahko v veliko pomoč pri poznavanju terminologije na podro- čju LGBT+ tematik. Naštetih je tudi nekaj potencialnih kočljivih situacij oziroma nevarnosti, s katerimi se lahko srečate, ko naslavljate LGBT+ tematike ali izvajate delav- nice v priročniku. Celoten priročnik je spisan s strani oseb, ki se definiramo na LGBT+ spektru; sledi torej načelu »nič o nas brez nas«, Pri vsaki delavnici so našteti cilji delavnice, ki so vam kar pomeni, da je vsebina priročnika osnovana na aktual- lahko v pomoč, ko se pripravljate na izvedbo. K ciljem se no pripoznanih potrebah LGBT+ oseb ter naslovljena z lahko vedno vračate, ko ne veste, kako zastaviti vprašanje besedami in pristopi LGBT+ oseb za opolnomočenje in za diskusijo ali kam usmeriti pozornost. večanje vidnosti LGBT+ oseb. Pri vsaki delavnici imate opisano še potrebno predpripra- Drugi del priročnika vsebuje osem raznolikih delavnic, ki vo, metodologijo izvedbe in pa navodila za izvajalke_ce. naslavljajo LGBT+ tematike. Torej, kako se lotiti priročnika? Lahko na več različnih Delavnice so zasnovane različno. Prve tri naslavljajo osno- načinov; glede na potrebe vaše skupine lahko delavnice ve LGBT+ tematik in so namenjeno ožjemu področju izbirate glede na: spolnih usmerjenosti in spolnih identitet. Ostale delavnice v priročniku obravnavajo tematiko LGBT+ preko naslav- • teme, ki jih obravnava, ljanja širših družbenih kontekstov, ki (lahko) (po)ustvarja- • starost udeleženk_cev (delavnice so namenjene jo diskriminatorne in izključujoče prakse. trem starostnim skupinam: do 9 let, od 10 do 14 let in nad 15 let), Pri vsaki delavnici so ob ključnikih (ang. hashtag – #) na- štete teme, ki jih delavnica obravnava. • velikost skupine, • stopnjo zahtevnosti ali V prvem sklopu pod naslovom delavnice najdete tudi starostno skupino, ki ji je delavnica namenjena, čas, ki ga • določeno zvrst umetniškega izražanja. potrebujete za izvedbo določene delavnice, primerno veli- kost skupine/število udeleženk_cev ter zahtevnost izvedbe Ko si izberete delavnico, priporočamo, da si jo temeljito in vsebine delavnice. preberete, vključno s teoretičnimi poglavji, h katerim vas delavnica usmeri. Dobro je, da si delavnico vizualizirate; če Vse priloge, ki so naštete med materiali, so dodane pod je možno, jo lahko predhodno izvedete s sodelavkami_ci/ opisom delavnice. prijatelji_cami. Priloge so v priročnik na ta način vstavljene zato, da si Podrobna navodila za vsako delavnico so opisana na nas- lahko izvajalke_ci stran skopirate ali natisnete in materiale lednji strani. uporabite za izvedbo delavnice. KAKO UPORABLJATI PRIROČNIK MAVRICA V ŽEPU 17 ru, če se posameznice_ki v skupini razkrijejo kot BODITE POZORNE_I NA … LGBT+ osebe in s tem postanejo tarča posmeha ali žaljivk. V obeh primerih je reakcija zelo pomemb- na in LGBT+ osebam s tem sporočate, da je vaš Delavnice, s katerimi naslavljate tematike, ki v družbi niso mladinski center, šola, učilnica zanje varen prostor, prepoznane in so včasih nezaželene, so lahko zahtevnejše. kjer ni prostora za nasilje in diskriminacijo. Ker smo vse_i del neke družbe, ki nas preko socializacije in vsakodnevnih »opomnikov« sili v družbene norme, je velik • Izvajalke_ci delavnic se lahko same_i definirate del izvajanja takšnih delavnic predvsem pripravljenost in na LGBT+ spektru, lahko pa ste aktivne_i zave- zmožnost izvajalk_cev za samorefleksijo. Refleksijo lastnih znice_ki. Vsekakor ne pristajamo na to, da naj bi pozicij, predsodkov, ponotranjenih mehanizmov in slepih o temah govorile_i, ozaveščale_i in izobraževale_i peg. le tiste_i, ki imajo bistveno osebno okoliščino. Ozaveščanje in izobraževanje o marginaliziranih Nevarnosti oziroma zagate, ki smo jih pri svojem delu in diskriminiranih temah je etična in moralna prepoznale_i trenerke_ji in avtorice_ji tega priročnika, so dolžnost vseh. Pomembno pa je, kot že napisano naslednje: zgoraj, da reflektiramo lastno pozicijo, preden se lotimo obravnave določene tematike. Samorefle- • Pri izvajanju delavnic morate paziti, da se ne ksija in pozicioniranje nam lahko pomagata, da oddaljite od ciljev delavnice, saj se lahko odpre do tematike nismo pokroviteljski ali da s svojim veliko število tematik, ki niso nujno skladne z (potencialno) privilegiranim položajem ne zavze- namenom delavnice. Paziti morate tudi na to, da mamo prostora brez upoštevanja dejstva, da nam udeleženke_ce stalno opominjate, da gre za prikaz različne osebne okoliščine oblikujejo različno živete družbenih sistemov in da naj se ne fokusirajo na realnosti. to, kako so nekateri materiali nesmiselni ali smešni. Ta preusmeritev fokusa je še posebej ključna v debatnem delu, kjer je pomembno poudariti, da je aktivnost prikazala, kako družba določene osebe tretira drugače zgolj na podlagi njihove spolne identitete ali spolne usmerjenosti. • Velika verjetnost je, da bodo med udeleženka- mi_ci delavnic tudi pripadnice_ki LGBT+ skupnosti. Če veste, da bo med udeleženkami_ci LGBT+ oseba, jo_ga lahko obvestite, kakšen je namen delavnice, in ji_mu s tem omogočite, da se sam_a odloči, ali želi pri delavnici sodelovati ali ne. Če skupine ne poznate, predlagamo, da po koncu nagovorite skupino in jim poveste, da se zavedate, da so morda med udeleženkami_ci LGBT+ osebe, in jim ponudite možnost pogovora po koncu delavnice ali pa jim podajte kontakte LGBT+ organizacij ter društev. • Pomembno je, da LGBT+ osebe niso spregledane, vendar naj ne bodo izpostavljene. Pomembno je vedeti, da so lahko takšne delavnice za LGBT+ ose- be po eni strani naporne, saj naslavljajo tematike, s katerimi se srečujejo vsakodnevno, po drugi strani Izpostavile_i smo le nevarnosti, ki smo jih predvidele_i na pa so lahko te delavnice velik vir moči za LGBT+ podlagi dosedanjih izkušenj. Povsem mogoče je, da za vaše posameznice_ke. delo ne bo aplikativno nič od tega ali pa se bo pojavilo še • Glede na tematike delavnice je velika možnost, da kaj dodatnega. se bodo v kakšni skupini začeli sovražni govor, zmerljivke, zafrkavanje ali kakšna druga oblika Če se kjerkoli zalomi, nas lahko vedno kontaktirate. verbalnega ali psihičnega nasilja. Takšno obna- šanje in besede morate nujno nasloviti in opaziti E-mail: info@legebitra.si pred celotno skupino ter jih označiti za nepri- merne. Tu vam bo še posebej prišlo prav poglavje Telefon: 00386 1 430 51 44 Varnejši prostor. Z naslavljanjem neprimernega obnašanja omogočite varnejši prostor za vse udele- ženke_ce. Enako morate odreagirati tudi v prime- 18 KAKO UPORABLJATI PRIROČNIK MAVRICA V ŽEPU Predstavitev glavnih junakov: Vider in Bobra V priročniku se boste srečale_i z dvema karakterjema, ki jima je ime Vider in Bobra. Vider je nadobudno mlado bitje, ki se je pripravljeno učiti in spoznavati tematike, predstavljene v priročniku. Spremljal_a vas bo skozi poglavja in se pojavljal_a pri materialih za de- lavnice, da boste lažje našle_i vse potrebno za njihovo izvedbo. Bobra se je za namene tega priročnika pripla- zil_a iz svojega jezu in vas bo opominjal_a na to, da si vedno preberete nasvete za izvajalke_ce; tam se najraje zadržuje in izobražuje, saj velja za izkušeno_ega mla- dinsko_ega delavko_ca oziroma učiteljico_ja. Morda ste opazile_i, da imata obe_a drugačen slovnič- ni spol, kot smo vajene_i. Tako smo ju poimenovale_i, da prikažemo, da se je s slovenskim jezikom mogoče igrati, hkrati pa želimo izpostaviti, da je slovenski jezik močno spolno zaznamovan in da to velikokrat opazimo šele, ko se poslužimo tovrstnih besednih iger. DELAVNICE 19 DELAVNICE: LGBT osnove (do 9 let) #lgbtosnove #lezbijka #gej #biseksualnost #transspolnost Starostna skupina: do 9 let Čas: 60 min Velikost skupine: do 30 oseb Zahtevnost vsebine delavnice: 1 2 3 4 5 Zahtevnost izvedbe delavnice: 1 2 3 4 5 MATERIALI: • Vprašanja za razpravo in evalvacijo • Priloga 4: Povezovanje številk: Istospolni par dveh • Slovarček žensk (lezbijka) • Priloga 1: Pobarvanka: Biseksualnost • Barvice • Priloga 2: Povezovanje pik: Transspolnost • Svinčniki • Priloga 3: Povezovanje številk: Istospolni par dveh moških (gej) CILJI: • Udeleženke_ci spoznajo osnovne pojme s področja LGBT (lezbijke, geji, biseksualne osebe, transspolne osebe). • Udeleženke_ci se seznanijo s tematiko LGBT. PRIPRAVA: • Pred pričetkom si preberite navodila in potek • Število udeleženk_cev razdelite v skupine – maksi- aktivnosti. malno število oseb v skupini je 4. • Seznanite se z materiali. • Kopirajte/natisnite in izrežite potrebne materiale, • Preberite si poglavji Heteronormativnost in cisnor- ki jih najdete med Prilogami. mativnost ter Slovarček. POVZETEK (NAMEN): Delavnica je namenjena spoznavanju osnov področja LGBT (lezbijke, geji, biseksualne in transspolne osebe). Namen je usvojiti osnovno izrazoslovje in tematiko približati mladim. 20 DELAVNICE OPIS POSTOPKA/METODOLOGIJA: UVODNI DEL Na začetku udeleženke_ce razdelite v manjše skupine. V vsaki skupini naj bodo največ štiri osebe. Skupine se razpršijo po prostoru in sedejo na tla ali za mize. Vsaka skupina dobi delovne liste/priloge. Vsak_a udeleženec_ka dobi enega izmed delovnih listov; v eni skupini imajo udeleženke_ci različne delovne liste. Izvajalka_ec aktivnosti poda navodila; vsak_a udeleženka_ec mora rešiti delovni list – povezati pike, številke ali sliko po-barvati (odvisno od delovnega lista). Ko končajo, se v skupinah pogovarjajo o tem, kaj imajo na listih. OSREDNJI DEL Ko končajo ali najkasneje po 15 minutah, vsaka skupina predstavi: • kaj predstavljajo delovni listi, • kaj so se v skupini pogovarjale_i glede motivov. Sledi razprava v veliki skupini. NAMIG: Če je skupina prevelika, jo lahko razdelite na pol in iztočnice za razpravo natisnete na liste papirja. Navodilo za manjši skupini je, naj se pogovarjajo o naslednjih iztočnicah in kasneje o njih poročajo večji skupini. Če sta prisotni_a dve_a izvajalki_ca aktivnosti, je lahko vsak_a prisoten_na v eni skupini in vodi razpravo. Iztočnice za razpravo: • Kaj so predstavljali motivi na delovnih listih? • Kako bi definirale_i izraz transspolnost? • Kako bi definirale_i izraz lezbijka? • Kaj pomeni kratica LGBT? • Kako bi definirale_i izraz gej? • Kakšen odnos mislite, da ima družba do LGBT • Kako bi definirale_i izraz biseksualnost? oseb? ZAKLJUČNI DEL Če je čas, lahko odprete prostor za dodatna vprašanja in komentarje. V zadnjem delu aktivnosti z udeleženkami_ci naredite evalvacijo. Vprašanja za evalvacijo: • Kaj bi vas še zanimalo o tej tematiki? • Kaj boste odnesle_i od te delavnice? Kaj ste si • Kako ste se počutile_i med delavnico? zapomnile_i? DELAVNICE 21 NASVETI ZA IZVAJALKE_CE: Pred izvedbo aktivnosti si dobro preberite prvi del priročnika, saj boste le tako lahko suvereno in sigurno izvajale_i aktivnost. Pri odgovorih ali komentarjih, ki bi vsebovali sovražen ali diskriminatoren govor, morate vedno opozoriti, da takšna dejanja niso dovoljena. Pred delavnico je dobro uzavestiti, da njen namen ni polemizirati o tem, ali se s tem strinjamo, nam je to všeč, nam ni všeč, ampak je namen de- lavnice ozaveščati o tematiki LGBT in s tem manjšati diskriminacijo in nasilje nad LGBT posameznicami_ki. Kot izvajalke_ci imejte v mislih, da je v skupini lahko tudi oseba, ki se identificira na LGBT spektru (več o nevarnostih pri izvajanju delavnic preberite v poglavju Bodite pozorni na ...). Priloge: Priloga 1: Pobarvanka: Biseksualnost Priloga 2: Povezovanje pik: Transspolnost Priloga 3: Povezovanje številk: Istospolni par dveh moških (gej) Priloga 4: Povezovanje številk: Istospolni par dveh žensk (lezbijka) 26 DELAVNICE LGBT osnove (od 10 do 14 let) #lgbtosnove #lezbijka #gej #biseksualnost #transspolnost Starostna skupina: od 10 do 14 let Čas: 60 min Velikost skupine: do 30 oseb Zahtevnost vsebine delavnice: 1 2 3 4 5 Zahtevnost izvedbe delavnice: 1 2 3 4 5 MATERIALI: • Vprašanja za razpravo in evalvacijo • Priloga 3: Sestavljanka: Biseksualnost • Slovarček • Priloga 4: Sestavljanka: Transspolnost • Priloga 1: Sestavljanka: Istospolni par dveh moških • Pisala (gej) • Lepilni trak • Priloga 2: Sestavljanka: Istospolni par dveh žensk (lezbijka) CILJI: • Udeleženke_ci spoznajo osnovne termine (lezbijke, geji, biseksualne osebe, transspolne osebe). • Udeleženke_ci se seznanijo s tematiko LGBT. PRIPRAVA: • Pred pričetkom si preberite navodila in potek • Število udeleženk_cev razdelite v skupine – maksi- aktivnosti. malno število oseb v skupini je 3. • Seznanite se z materiali. • Skopirajte/natisnite in izrežite potrebne materiale, • Preberite si poglavji Heteronormativnost in cisnor- ki jih najdete med Prilogami. mativnost ter Slovarček. POVZETEK (NAMEN): Delavnica je namenjena spoznavanju osnov področja LGBT (lezbijke, geji, biseksualne in transspolne osebe). Namen je usvojiti osnovno izrazoslovje in tematiko približati mladim. DELAVNICE 27 OPIS POSTOPKA/METODOLOGIJA: UVODNI DEL Na začetku udeleženke_ce razdelite v manjše skupine. V vsaki skupini naj bodo največ tri osebe. Skupine naj se razpršijo po prostoru in sedejo na tla ali za mize. Vsaka skupina dobi pred sebe delčke sestavljanke. Izvajalka_ec aktivnosti poda navodila; vsaka skupina mora sestaviti sestavljanko in prebrati/pregledati, kaj sestavljanka predstavlja. OSREDNJI DEL Skupine sestavljajo sestavljanko. Ko končajo ali najkasneje po 15 minutah, vsaka skupina predstavi: • kaj predstavlja njihova sestavljanka, • kaj so se v skupini pogovarjale_i glede motiva na sestavljanki. Sledi razprava v veliki skupini. NAMIG: Če je skupina prevelika, jo lahko razdelite na pol in iztočnice za razpravo natisnete na liste papirja. Navodilo za manjši skupini je, naj se pogovarjajo o naslednjih iztočnicah in kasneje o njih poročajo večji skupini. Če sta prisotni_a dve_a izvajalki_ca aktivnosti, je lahko vsak_a prisoten_na v eni skupini in vodi razpravo. Iztočnice za razpravo: • Kaj so predstavljali stripi na sestavljankah? • Kako bi definirale_i izraz transspolnost? • Kako bi definirale_i izraz lezbijka? • Kaj pomeni kratica LGBT? • Kako bi definirale_i izraz gej? • Kakšen odnos mislite, da ima družba do LGBT • Kako bi definirale_i izraz biseksualnost? oseb? ZAKLJUČNI DEL Če je čas, lahko odprete prostor za dodatna vprašanja in komentarje. V zadnjem delu aktivnosti z udeleženkami_ci naredite evalvacijo. Vprašanja za evalvacijo: • Kaj bi vas še zanimalo o tej tematiki? • Kaj boste odnesle_i od te delavnice? Kaj ste si • Kako ste se počutile_i med delavnico? zapomnile_i? 28 DELAVNICE NASVETI ZA IZVAJALKE_CE: Pred izvedbo aktivnosti si dobro preberite prvi del priročnika, saj boste le tako lahko suvereno in sigurno izvajale_i aktivnost. Pri odgovorih ali komentarjih, ki bi vsebovali sovražen ali diskriminatoren govor, morate vedno opozoriti, da takšna dejanja niso dovoljena. Pred delavnico je dobro uzavestiti, da njen namen ni polemizirati o tem, ali se s tem strinjamo, nam je to všeč, nam ni všeč, ampak je namen de- lavnice ozaveščati o tematiki LGBT in s tem zmanjšati diskriminacijo in nasilje nad LGBT posameznicami_ki. Kot izvajalke_ci imejte v mislih, da je v skupini lahko tudi oseba, ki se identificira na LGBT spektru (več o nevarnostih pri izvajanju delavnic preberite v poglavju Bodite pozorni na ...). Priloge: Priloga 1: Sestavljanka: Istospolni par dveh moških (gej) Priloga 2: Sestavljanka: Istospolni par dveh žensk (lezbijka) Priloga 3: Sestavljanka: Biseksualnost Priloga 4: Sestavljanka: Transspolnost DELAVNICE 33 LGBT osnove (nad 15 let) #lgbtosnove #lezbijka #gej #biseksualnost #transspolnost Starostna skupina: nad 15 let Čas: 60 min Velikost skupine: do 18 oseb Zahtevnost vsebine delavnice: 1 2 3 4 5 Zahtevnost izvedbe delavnice: 1 2 3 4 5 MATERIALI: • Vprašanja za razpravo in evalvacijo • Priloga 1: Kartice spomina (za 18 oseb potrebuje- • Slovarček mo 6 kompletov kartic) CILJI: • Udeleženke_ci spoznajo osnovne termine (lezbijke, geji, biseksualne osebe, transspolne osebe). • Udeleženke_ci se seznanijo s tematiko LGBT. PRIPRAVA: • Pred pričetkom si preberite navodila in potek • Število udeleženk_cev razdelite v skupine – maksi- aktivnosti. malno število oseb v skupini je 3. • Seznanite se z materiali. • Skopirajte/natisnite in izrežite potrebne materiale, • Preberite si poglavji Heteronormativnost in cisnor- ki jih najdete med Prilogami (Vsaka skupina dobi mativnost ter Slovarček. svoj komplet kartic spomina. Za 18 oseb je to 6 skupin po 3 osebe). POVZETEK (NAMEN): Delavnica je namenjena spoznavanju osnov področja LGBT (lezbijke, geji, biseksualne in transspolne osebe). Namen je usvojiti osnovno izrazoslovje in tematiko približati mladim. 34 DELAVNICE OPIS POSTOPKA/METODOLOGIJA: UVODNI DEL Na začetku udeleženke_ce razdelite v manjše skupine. V vsaki skupini naj bodo največ tri osebe. Skupine naj se razpršijo po prostoru in sedejo na tla ali za mize. Vsaka skupina predse dobi kartice spomina. Izvajalka_ec aktivnosti poda navodila; vsaka skupina se igra igro spomina – kartice razporedi na mizo, tako da so obrnjene s hrbtno stranjo navzgor. Vsak_a od igralcev_k po vrstnem redu odkrije dve kartici. Če se kartici ujemata, ju pobere, drugače ju obrne nazaj in krog se nadaljuje. Par sestavljata izraz in definicija tega izraza. Hrbtne strani kartic so pobarvane tako, da mora igralka_ec odkriti kartici, ki nimata enako pobarvane hrbtne strani. OSREDNJI DEL Skupine igrajo igro spomina. Ko končajo ali najkasneje po 15h minutah, vsaka skupina predstavi: • pare, ki so jih zbrale_i igralke_ci, • kaj so se v skupini pogovarjale_i glede izrazov in definicij na karticah. Sledi razprava v veliki skupini. NAMIG: Če je skupina prevelika, jo lahko razdelite na pol in iztočnice za razpravo natisnete na liste papirja. Navodilo za manjši skupini je, naj se pogovarjajo o naslednjih iztočnicah in kasneje o njih poročajo večji skupini. Če sta prisotni_a dve_a izvajalki_ca aktivnosti, je lahko vsak_a prisoten_na v eni skupini in vodi razpravo. Iztočnice za razpravo: • Ali razumejo definicije na karticah? Če česa ne • Kako bi definirale_i izraz biseksualnost? razumejo, skupaj oblikujemo razlago. • Kako bi definirale_i izraz transspolnost? • Kaj pomeni kratica LGBT? • Kakšen odnos mislite, da ima družba do LGBT • Kako bi definirale_i izraz lezbijka? oseb? • Kako bi definirale_i izraz gej? ZAKLJUČNI DEL Če je čas, lahko odprete prostor za dodatna vprašanja in komentarje. V zadnjem delu aktivnosti z udeleženkami_ci naredite evalvacijo. Vprašanja za evalvacijo: • Kaj bi vas še zanimalo o tej tematiki? • Kaj boste odnesle_i od te delavnice? Kaj ste si • Kako ste se počutile_i med delavnico? zapomnile_i? DELAVNICE 35 NASVETI ZA IZVAJALKE_CE: Pred izvedbo aktivnosti si dobro preberite prvi del priročnika, saj boste le tako lahko suvereno in sigurno izvajale_i aktivnost. Pri odgovorih ali komentarjih, ki bi vsebovali sovražen ali diskriminato- ren, govor morate vedno opozoriti, da takšna dejanja niso dovoljena. Pred delavnico je dobro uzavestiti, da njen namen ni polemizirati o tem, ali se s tem strinjamo, nam je to všeč, nam ni všeč, ampak je namen de- lavnice ozaveščati o tematiki LGBT in s tem manjšati diskriminacijo in nasilje nad LGBT posameznicami_ki. Kot izvajalke_ci imejte v mislih, da je v skupini lahko tudi oseba, ki se identificira na LGBT spektru (več o nevarnostih pri izvajanju delavnic preberite v poglavju Bodite pozorni na ...). Priloge: Priloga 1: Kartice spomina Spolna identiteta Spolni izraz Transspolna oseba Nebinarnost Kvir (queer) Cisspolnost Biseksualnost Razkrivanje (coming out) vidna zunanja predstavitev osebne spolne identitete. Manifestira se z oblačili, ličili, posamezničina_kova osebna frizuro, (ne)britjem poraščenih identiteta in osebno doživljan- delov telesa, telesno držo in je lastnega spola. mimiko, vedenjem v javnih in Lahko se ujema s posa- zasebnih družbenih okoljih. mezničinim_kovim spolnim Lahko izraža ujemanje ali pa izrazom, vendar ujemanje ni neujemanje s spolnim vlog- nujno. am/spolno identiteto, ki jih določa binarni spolni sistem. oseba, katere spolna identite- je krovni termin, ki zajema spolne ta ni cisspolna; spol, ki je bil identitete, ki se ne umeščajo znotraj osebi pripisan ob rojstvu, se binarnega (žensko-moškega) spol- ne ujema s spolno identiteto nega sistema. Termin lahko pomeni tudi samostojno spolno identiteto, in/ali spolnim izrazom, ki jo ki ne potrebuje natančnejše defin- čuti oseba sama in s katero icije. Te spolne identitete zajemajo se identificira. Osebe lahko številne spolne identitete, ki se svoje telo in zunanji videz nahajajo zunaj binarnega spolnega prilagodijo svoji spolni iden- sistema, na primer: aspolnost, neu- trois, bispolnost, kvirspolnost, itd. titeti s hormonsko terapijo in/ ali operacijo/ami. pomeni kritiko vseh oblik normativnih spolnih usmer- je spolna identiteta, pri kateri jenosti (heteronormativnost, se spolna identiteta osebe homonormativnost). _____ ujema s spolno identiteto, ki zavrača asimilacijo in normal- je osebi bila določena glede izacijo, nasprotuje konceptom na osnovi spola pripisanega normalnosti in je kritičen tudi ob rojstvu. do vojne, družine, istospolnih porok in asimilacijske politike lezbičnih in gejevskih gibanj. proces, kjer posameznica_k svojo spolno usmerjenost in/ spolna in/ali romantična us- ali spolno identiteto razkrije merjenost oseb, ki jih lahko sebi in/ali deli z drugimi. Je privlačijo ljudje več kot enega vseživljenjski proces, s kater- spola, ne nujno v istem ob- im se lahko posameznica_k dobju, ter ne nujno na enak srečuje vsakodnevno. način ali v enaki meri. 40 DELAVNICE Brez zamere #privilegiji #intersekcionalnost #(ne)pravicnost #enakemoznosti #druzabnaigra Starostna skupina: od 10 do 14 let nad 15 let Čas: 120 min Velikost skupine: do 6 oseb (igra vsebuje 6 igralnih kartic – karakterjev) Zahtevnost vsebine delavnice: 1 2 3 4 5 Zahtevnost izvedbe delavnice: 1 2 3 4 5 MATERIALI: • Vprašanja za razpravo • Priloga 6: Kartice za spremljanje denarja (žetonov) • Priloga 1: Opisi karakterjev in moči (zvezdic) • Priloga 2: Kartice karakterjev • Priloga 7: Površina za igro • Priloga 3: Kartice za spolni izraz (natisnite dvakrat) • Igralna kocka • Priloga 4: Kartice za denar (natisnite dvakrat) • Poljubne igralne figurice (npr. figurice iz igre Člo- vek ne jezi se) • Priloga 5: Kartice za moč – energijo (natisnite dvakrat) CILJI: • Udeleženke_ci spoznajo privilegije in družbene sisteme. • Udeleženke_ci prevprašujejo družbene normative in sisteme. • Udeleženke_ci prevprašujejo lastno pozicijo znotraj družbe. • Udeleženke_ci spoznajo intersekcionalnost različnih normativnih in nenormativnih okoliščin ter uzavestijo, kako te medpresečnosti kreirajo nove realnosti, ki se odražajo v vsakodnevnem življenju. PRIPRAVA: • Preberite poglavja Heteronormativnost in cisnor- podob in možnih izidov med igro vam bo v pomoč mativnost, Slovarček in Intersekcionalnost. pri vodenju delavnice. • Pozorno preberite navodila za izvajalke_ce, kjer so • Natančno preberite navodila igre. podrobneje razložena pravila igre. Poznavanje pris- DELAVNICE 41 • Skopirajte/natisnite vse priloge in pripravite igral- • Preden izvajate delavnico z mladimi, vam svetu- no površino. Priporočamo vam, da jo plastificirate. jemo, da jo odigrate s svojimi sodelavkami_ci ali Igralna površina in kartice morajo biti natisnjene/ kolegi_cami. Tako boste lažje vodile_i celoten skopirane barvno. potek igre z udeleženkami_ci. Zelo pomembno je, • Izrežite kartice za spolni izraz, kartice za denar in da igro vedno igra točno 6 oseb. Če je oseb več kot kartice za moč. 6, naj se združijo v pare/trojice in se izmenjujejo pri metu kocke. POVZETEK (NAMEN): Namen delavnice je skozi družabno igro prikazati, kako nam družbeni normativi in sistemi narekujejo naše mesto v družbi ter kako imamo zaradi tega kljub enakim pravilom ljudje zelo različne življenjske izkušnje. OPIS POSTOPKA/METODOLOGIJA: UVODNI DEL V uvodnem delu skušajte čim bolj nazorno predstaviti pravila igre, ki so natančneje opisana v Navodilih za izvajalke_ce. OSREDNJI DEL Udeleženkam_cem povejte, da bodo igrale_i družabno igro. Za začetek jim pokažite, kaj vse igra vsebuje. Pred njih položi-te igralno površino. Na igralno površino razporedite kartice za spolni izraz, kartice za moč in kartice za denar. Pokažite jim dodatne kartice, ki so namenjene beleženju denarja in moči. Udeleženkam_cem na hitro pokažite kartice karakterjev. Nato jih premešajte in jih naključno razdelite. Vsak_a udeleženec_ka dobi kartico enega karakterja. Sledi razdelitev denarja in zvezdic (pomagajte si s Prilogo 1). Igralkam_cem povemo: »Vsak karakter dobi različno število denarja in zvezdic.« Koliko denarja in zvezdic dobi določen karakter na začetku igre, je zapisano v Prilogi 1. Oseba v tabelici (Priloga 6) označi število žetonov (denarja) in zvezdic (moči) z x. • Ko žeton ali zvezdico izgubi, x pobarva. • Ko žeton ali zvezdico dobi, nariše nov x v prazno polje. Pomembno je, da z udeleženkami_ci pregledate bistvene vizualne lastnosti karakterjev. Igralke_ci naj si jih med seboj po-kažejo in medtem skupaj ugotavljajte, kaj ima karakter oblečeno. Pozorne_i bodite tudi na to, ali ima karakter ličila. Vsaka kartica ima okvir določene barve (roza, rumena, modra). To je pomembno za celotno igro, več o tem najdete v Navodilih za izvajalke_ce, v podpoglavju Barve. Pri tem si pomagajte s Prilogo 1. Ostalih pravil ni treba podrobneje razlagati, saj je igralna plošča narejena tako, da igralke_ce usmerja na njihovi poti. Vaša vloga je, da moderirate igro, igralke_ce vodite skozi kartice in jih opozarjate, da ne morejo metati kocke, če nimajo nič denarja ali nič zvezdic (več o tem je zapisano v pravilih igre). Po končani igri sledi diskusija. Na tej točki je pomembno, da udeleženkam_cem najprej predstavite pomene prispodob. • Roza, rumena in modra barva ponazarjajo barvo kože, pri čemer roza barva predstavlja belo polt. • Zvezdice ponazarjajo fizično moč, telesno in duševno zmožnost, pri čemer več zvezdic pomeni večje ujemanje z normativi. • Žetoni (denar) ponazarjajo družbeno moč, pri čemer več žetonov pomeni več denarja in posledično višji ekonom-ski status. • Izgled karakterjev na karticah poudarja različne spolne izraze, ki različno vplivajo na družbeno in ekonomsko moč karakterjev. Udeleženkam_cem po igri pojasnite le zgornje alineje. Natančnejše razlage prispodob, ki so v poglavju Nasveti za izvajalke_ce, uporabite za pomoč pri vodenju diskusije. 42 DELAVNICE ZAKLJUČNI DEL Vprašanja za razpravo: • Kako ste se počutile_i ob igranju družabne igre? Vsaki_emu posebej damo prostor, da izrazi svoje občutke. • Kako sta se počutili_a igralki_ca z roza karticama, ki sta imeli_a že na začetku prednost pri denarju in moči? In obratno: Kako so se počutile_i tiste_i z rumenimi in modrimi? (Tukaj lahko navežemo na vsakdanje življenje; pomislite na to, da imamo tudi ljudje v družbi različne vsote denarja. Od česa je to odvisno? Od izobrazbe, službe … Kako pa pridemo do dobre izobrazbe in službe? Je to kaj povezano tudi z našimi družinami?) • Kako ste se počutile_i, ko ste denar zaslužile_i in ko ste ga izgubile_i? (Pri tem vprašanju je pomembno, da lahko vsak_a igralec_ka posebej izrazi svoje občutke. Njihove odgovore komentiramo preko primerjave z vsakodnevnim življenjem. Pri tem si lahko pomagamo z obrazložitvijo Prispodob, ki so pojasnjene v Navodilih za izvajalke_ce. Primer: Modri karakterji so redko dobili denar in imeli so ga manj. Zato je lahko njihova izkušnja s pridobiva-njem in izgubljanjem žetonov ali zvezdic popolnoma drugačna od izkušenj udeleženk_cev z roza karakterji.) • Kako ste se počutile_i, ko so druge_i pridobivale_i in izgubljale_i žetone ter zvezdice? (Spet damo možnost, da odgovori vsak_a igralec_ka. Pozorne_i smo na njihove odgovore, ki lahko izražajo različne dimenzije; od nevoščljivosti do zmagoslavja, od empatije do privoščljivosti itd.) • Udeleženke_ce prosite, da pogledajo kartice, ki so jih zbirale_i med igro. Pustimo jim nekaj minut, da si jih preberejo. Nato jih prosimo, da izpostavijo kakšno kartico, ki se jim za njihovo situacijo ni zdela pravična ali pa jih je med igro še posebej razveselila ali prizadela. NASVETI ZA IZVAJALKE_CE: Pred vami je igra, ki bo na vas pustila močan vtis. To ni navadna igra. Je izobraževalna igra in niti približno ni pravična. Med igro se bodo dogajale za nekatere prijetne, za druge neprijetne situacije. Ampak pravila igre je pač treba upoštevati, mar ne? Tudi če niso vedno v skladu z našimi priča- kovanji. Igra namreč želi prikazati nepravičnosti, ki se dogajajo v realnem življenju. Igralke_ci so v tej igri postavljene_i pred izziv spoprijemanja z nepravičnimi pravili igre. Igra vsebuje: • 6 kartic z različnimi karakterji, • kartice za žetone (denar) in zvezdice (moč), • igralno ploščo, • kartice za spolni izraz, • kartice za denar, • kartice za moč. Pravila igre Vzamemo kartice karakterjev in jih premešamo. Naključno jih razdelimo med udeleženke_ce. V Prilogi 1 je napisano, koliko denarja (žetonov) dobi posamezni karakter in koliko moči (zvezdic) ima. Tista_i, ki dobi kartico z imenom Kuko, začne igro z metom kocke. Igra se zaključi, ko prvi karakter naredi 3 kroge. Da bo igra čim bolj razumljiva, so v nadalje-vanju navedene določene posebnosti. Če med igro ostaneš brez žetonov ali zvezdic, ne moreš metati kocke, ko si na vrsti. Brez žetonov ali zvezdic se namreč ne moreš premikati. Primer: Zmanjkalo ti je zvezdic. Ko si na vrsti za met kocke, ne mečeš. S tem pridobiš 1 zvezdico in tako mečeš kocko naslednjič, ko si spet na vrsti. DELAVNICE 43 Med igro se lahko kadarkoli odločiš, da 1 krog počivaš, lahko tudi 2 ali 3, in s tem sicer pridobiš žetone ali zvezdice, vendar ostaneš na mestu – ne napreduješ v igri, kar pomeni, da te lahko soigralke_ci prehitijo. Primer: Če ima igralka_ec samo 1 zvezdico in kartica za moč osebi narekuje, da izgubi 2 zvezdici, mora počakati 2 kroga (to pomeni, da dvakrat ne meče kocke); v enem krogu bo zaslužil_a dodatno zvezdico, ki jo bo zaradi navodil izgubil_a in bo tako spet brez zvezdice. Zato bo moral_a počakati še en krog, da bo lahko spet pridobil_a 1 zvezdico. Ostale posebnosti: • Na igralni plošči lahko opazimo tri posebne poti. Ena je namenjena roza karakterjema in jima omogoči bližnjico, medtem ko je druga namenjena rumenima karakterjema in ju pošlje za nekaj polj nazaj. Modra karakterja morata prav tako po posebni poti, vendar je ta daljša. Igralki_ca, ki imata modri kartici, tako vlagata več truda v premika-nje naprej in morata čez več ovir. • Ko igralka_ec vrže kocko, se premakne in opravi nalogo na tistem polju. Na polju obstaja možnost, da jo_ga bo naloga premaknila spet na drugo polje. Upošteva navodilo naloge, nato je njena_gova poteza končana. Primer: Vržeš kocko in se premakneš za število pik, ki jih pokaže kocka. Pristaneš na polju z zvezdico in vzameš kartico. Na kartici piše, da se moraš premakniti za 2 polji naprej. Premakneš se in pristaneš na polju, ki ti pove, da se spet premakni naprej/nazaj. Ne premikaš se več, saj je bila tvoja poteza že končana s prvo opravljeno nalogo. • Ko igralka_ec dobi kartico o spolnem izrazu/denarju/moči, jo obdrži pri sebi. To je pomembno za diskusijo na koncu, ko bodo lahko udeleženke_ci primerjale_i različna navodila in prediskutirale_i njihovo pravičnost ter smisel. • Imamo 6 kartic, ki so obarvane v 3 različne barve: roza (2 kartici), rumena (2 kartici) in modra (2 kartici). Ko karakter prečka startno linijo (to pomeni, ko prehodi prvi ali drugi krog), dobi za nagrado denar: • ROZA dobi 5 žetonov, • RUMENA dobi 3 žetone, • MODRA dobi 1 žeton. • Primer: Ko igralka_ec z roza kartico prečka startno linijo, ji_mu rečemo: »Čestitam, dobiš 5 žetonov!« Če nekdo vpraša, npr. zakaj dobi modri samo 1 žeton, mu povemo, da je to zato, ker je modre barve. Sklicujemo se lahko tudi na to, da je pravila igre treba upoštevati. S tem pokažemo nesmiselnost delanja razlik na podlagi barve. • Igra je zaključena, ko prvi karakter naredi 3 kroge, torej ko tretjič prečka startno linijo. Ta karakter dobi dodaten denar, količina pa je odvisna od njegove barve. Nato se pogleda, katera mesta so zasedli karakterji. 1. mesto dobi še dodatnih 6 žetonov in 6 zvezdic, 2. mesto dodatnih 5 žetonov in 5 zvezdic, 3. mesto 4, 4. Mesto 3, 5. mesto 2 in 6. mesto 1. • Igro mora igrati vsaj 6 oseb. Če je oseb več, naj se razdelijo v pare in naj dve osebi skupaj prevzameta en karakter. ZELO POMEMBNO: Pred začetkom igre in med igro udeleženkam_cem ne razlagajte pomenov prispodob. Čas za naslavljanje le-teh boste imele_i v debatnem delu po odigrani igri. PRISPODOBE: Barve kartic Barve predstavljajo barvo kože. Nebelopolti ljudje se danes še vedno srečujejo s stigmo na podlagi barve kože – rasizmom. Z našimi barvami želimo prikazati, kako so ljudje še vedno diskriminirani na podlagi barve kože in kako barva kože vpliva na naše predispozicije in (enake) možnosti. Gledano z druge perspektive: osebam z belo poltjo je na podlagi naše barve kože dan privilegij in nimamo kolektivnega spomina, ki bi na kakršenkoli način vplival na naše življenje, samozavest in samopodobo. Osebno okoliščino je treba konkretizirati za slovenski prostor. • V slovenskem prostoru pod nebelopolte osebe ne štejemo le temnopoltih oseb, temveč tudi pripadnice_ke rom-skih manjšin. Rasizem je večkrat utemeljen tudi na podlagi nacionalnosti, tako da lahko dodamo, da kot nebele ljudi v našem prostoru vidimo tudi priseljence iz držav bivše Jugoslavije. 44 DELAVNICE Moč Simbol za moč so zvezdice. Ponazarjajo telesno moč oz. fizično zmožnost posameznega karakterja. Prispodoba naslavlja norme telesnosti, »sposob-nosti« teles. Moč prav tako ponazarja fizično dobro počutje, kar lahko apliciramo na področje težav v duševnem zdravju in duševnem razvoju. Hendikepirane osebe, osebe s težavami v duševnem zdravju in osebe z različnimi boleznimi in/ali bolezenskimi stanji se v vsakdanjem življenju soočajo z različnimi ovirami – fizičnimi in/ali duševnimi. Igra vsebuje tudi kartice za moč. To so posebne kartice, s pomočjo katerih lahko osebe pridobijo ali izgubijo moč. Igralkam_cem je treba poudariti, da je moč pomembna za napredovanje v igri. Če je nimaš, nazaduješ. Zato jih spodbujamo, da zbirajo tudi čim več zvezdic, ne samo denarja. Če igralka_ec nima niti 1 zvezdice, ne more metati kocke, tudi če ima veliko žetonov. Denar Simbol za denar so žetoni. Ponazarjajo finančno stanje, družbeno moč in ugled v družbi. Nekatere kartice, npr. roza, ga že v štartu dobijo več, medtem ko ga modre kartice dobijo zelo malo. Igra s prispodobo prikazuje realnost tega, da se ne rodimo z enakim ekonom-skim statusom in da ta razlika potem pogosto vpliva na naš potek življenja in na širino možnosti, ki jih imamo. Če igralka_ec nima niti 1 žetona, ne more metati kocke, tudi če ima veliko zvezdic. S karticami za denar se prav tako pridobiva ali izgublja žetone. Kartice za spolni izraz Karakterji na karticah so upodobljeni z različnimi lastnostmi/spolnimi izrazi. Kar je najbolj opazno, so naslednje kom-ponente: hlače, krilo, brada in mišice. Spet si pomagajte s Prilogo 1, kjer je opis vseh kartic. Maskulin videz je družbeno bolj cenjen kot feminilen videz. Prav tako maskulin videz predvsem povezujemo z moškimi, feminilnega pa z ženskami. Obstaja tudi razlika v tem, kako tretiramo ženske, ki so bolj maskuline, v primerjavi z moškimi, ki so bolj feminilni; prve veliko lažje sprejmemo kot druge, in to prav zaradi tega, ker maskulin videz velja za nevtralnega ali celo bolj zaželenega. V igri torej želimo prikazati, kako lahko zunanji videz vpliva na posamezničino_kovo vlogo v družbi. Sreča v igri Skoraj vedno bo imel_a kateri_a izmed igralcev_k več sreče pri metanju kocke, zato se lahko zgodi, da bo kartica z modrim ali rumenim karakterjem kdaj dosegla višje končno mesto. Ko z udeleženkami_ci v debati naslavljate (de)privilegije, ki jih imajo posamezne kartice, morate posvetiti pozornost tudi temu, zakaj je (če je) deprivilegiranemu karakterju uspelo premagati karakter z več privilegiji. Če pogledamo z vidika igre, lahko rečemo, da je imel_a ta igralec_ka srečo. Vendar kaj ta sreča pomeni v realnem življenju? Seveda poznamo deprivilegirane osebe, ki jim v življenju uspe in se povzpnejo po družbeni lestvici. Tukaj je pomembno omeniti, da ni dovolj, če se oseba samo močno trudi, se npr. veliko uči. Vprašati se morate, kakšnih podpornih sistemov je bila oseba deležna skozi celotno življenje. Podporni sistemi so lahko družina, prijatelji, socialna omrežja, podporne skupine itd. Lahko, da je Posameznik_ca razvil_a t. i. odpornost (ang. resilience) in s tem mehanizme, ki so ji_mu pomagali pri življenjskih preprekah. Lahko, da je intersekcija osebnih okoliščin še vedno vsebovala toliko privilegiranih pozicij. Včasih se zgodi, da imamo v življenju tudi srečo. Razlag je veliko, pomembno je, da jih upoštevate in življenj ne reducirate. Odnosi igralk_cev med igro Med igro bodite pozorne_i na odnose, ki se razvijajo med igralkami_ci. Opazujte, kdo s kom tekmuje, kdo koga spodbuja in ali se kdo komu posmehuje. Kako se celotna skupina odziva na uspehe ali poraze vsake_ga posameznice_ka. Med igro si beležite opažanja, saj je pomembno, da jih kasneje naslovite v diskusiji. To lahko storite tako, da opažanja povežete s primerjavami z resničnim življenjem; te so razložene v zgornjih poglavjih. DELAVNICE 45 Priloge: Priloga 1: Opisi karakterjev Priloga 2: Kartice karakterjev Priloga 3: Kartice za spolni izraz (natisnite dvakrat) Priloga 4: Kartice za denar (natisnite dvakrat) Priloga 5: Kartice za moč – energijo (natisnite dvakrat) Priloga 6: Kartice za spremljanje denarja (žetonov) in moči (zvezdic) Priloga 7: Površina za igro Priloga 1: Opisi karakterjev. 1. Kartica • ime: KUKO • barva: roza • denar: 10 žetonov • moč: 10 zvezdic • maskulin videz s krilom/obleko, kratki lasi, brada 2. Kartica: • ime: SIMI • barva: roza • denar: 6 žetonov • moč: 8 zvezdic • maskulin videz s hlačami, mišice 3. Kartica: • ime: TITI • barva: rumena • denar: 9 žetonov • moč: 3 zvezdice • feminilno bitje z brado in hlačami, pobarvani nohti 4. Kartica: • ime: LIDO • barva: rumena • denar: 5 žetonov • moč: 6 zvezdic • maskulino bitje s hlačami, mišice, srednje dolgi lasi, ličila 5. Kartica: • ime: KERI • barva: modra • denar: 4 žetoni • moč: 3 zvezdice • feminilno bitje z ličili in hlačami 6. Kartica: • ime: NISE • barva: modra • denar: 2 žetona • moč: 4 zvezdice • feminilno bitje z mišicami, krilom/obleko. KERI KUKO LIDO NISE SIMI TITI Če imaš: Če imaš: Če imaš: • hlače: greš 2 polja naprej • hlače: dobiš 1 žeton • hlače: greš 5 polj naprej • krilo: greš 1 polje nazaj • krilo: izgubiš 1 zvezdico • krilo: greš 3 polja nazaj • mišice: greš 1 polje naprej • mišice: greš 1 polje naprej • mišice: dobiš 1 zvezdico • brado: greš 1 polje naprej • brado: dobiš 1 žeton • brado: dobiš 2 žetona Če imaš: Če imaš: Če imaš: • hlače: dobiš 2 žetona • hlače: greš 2 polja naprej • hlače: dobiš 2 zvezdici • krilo: izgubiš 3 žetone • krilo: greš 1 polje nazaj • krilo: izgubiš 1 zvezdico • mišice: dobiš 2 žetona • mišice: greš 1 polje naprej • mišice: dobiš 3 zvezdice • brado: dobiš 2 žetona • brado: greš 1 polje naprej • brado: dobiš 1 zvezdico Če imaš: Če imaš: Če imaš: • hlače: dobiš 1 žeton • hlače: dobiš 1 zvezdico • hlače: dobiš 2 žetona • krilo: izgubiš 1 žeton • krilo: izgubiš 2 zvezdici • krilo: izgubiš 3 žetone • mišice: dobiš 1 žeton • mišice: dobiš 1 zvezdico • Mišice: dobiš 2 žetona • brado: dobiš 1 žeton • brado: dobiš 1 zvezdico • brado: dobiš 2 žetona Če imaš: • hlače: dobiš 1 zvezdico • krilo: izgubiš 3 zvezdice V drogeriji kupiš nov Zelo dolgo si urejaš lase, • mišice: dobiš 3 zvezdice parfum. Plačaš 2 žetona. zato izgubiš 1 zvezdico. • brado: dobiš 2 zvezdici Kupiš si peno za britje. Lakiraš si nohte. Pospravljaš omaro z obačili. Izgubiš 2 žetona. Izgubiš 2 zvezdici. Izgubiš 1 zvezdico. Če imaš 6 žetonov ali manj, Če imaš vsaj 7 žetonov, greš Če imaš 7 žetonov ali manj, izgubiš 1 žeton. 1 polje naprej. plačaš izgubiš 1 žeton. Če imaš vsaj 9 žetonov, greš Igralki_cu z največ žetoni Če imaš 6 žetonov ali manj, 2 polji naprej. podariš 1 žeton. greš 1 polje nazaj. Igralki_cu z največ Če imaš 5 žetonov ali manj, Če imaš vsaj 8 žetonov, greš zvezdicami podariš 1 žeton. greš 1 polje nazaj. eno polje naprej. Če imaš 4 žetone ali manj, Če imaš 3 žetone ali manj, Če imaš 2 žetona ali manj, greš 1 polje nazaj. greš 1 polje nazaj. greš 1 polje nazaj. Če imaš samo 1 žeton, greš 2 Če imaš vsaj 12 žetonov, polji nazaj. greš 3 polja naprej. Če imaš vsaj 13 žetonov, Če imaš vsaj 14 žetonov, greš 3 polja naprej. greš 3 polja naprej. Če imaš vsaj 15 žetonov, Igralka_ec z najmanj žetoni, greš 3 polja naprej. ti mora plačati 1 žeton. Igralka_ec z najmanj zvezdicami, ti mora podariti Igralki_cu z najmanj žetoni 1 zvezdico. podari 1 zvezdico. Igralki_cu z najmanj žetoni Igralki_cu z največ podari 1 žeton. zvezdicami podari 1 žeton. Prišla_el si do slaščičarne. Če imaš vsaj 9 žetonov, Če imaš vsaj 8 žetonov, si Če imaš vsaj 7 žetonov, si si privoščiš počitek na privoščiš kos torte. privoščiš razvajanje v savni. masažnem stolu. Dobiš 3 zvezdice. Dobiš 2 zvezdici. Dobiš 1 zvezdico. Tekla_el si na maratonu. Če imaš vsaj 7 žetonov, si Zelo si se utrudil_a, zato privoščiš počitek v termah. V fitnesu si si poškodoval_a izgubiš 2 zvezdici. Pridobiš 4 zvezdice. koleno. Izgubiš 2 zvezdici. Cel dan si delal_a. Ker si pojedla_el preveč Zaradi nočne more si Izgubiš 2 zvezdici. sladkarij, te boli trebuh. imel_a slab spanec. Izgubiš 1 zvezdico. Izgubiš 1 zvezdico. Začel_a si se ukvarjati s Pozno v noč si delal_a Skregal_a si se s prostovoljstvom. Desnemu domačo nalogo. Zato si prijateljico_em. sosedu podariš 1 zvezdico. utrujen_a in izgubiš 1 Ne počutiš se dobro, zvezdico. zato izgubiš 1 zvezdico. Za domače branje moraš prebrati debelo knjigo. Pri branju se zelo utrudiš, zato izgubiš 1 zvezdico. Doma praznuješ rojstni dan. Ko prijatelji_ce zapustijo tvoje stanovanje, Na košarkarski tekmi Po kosilu si privoščiš je le- to razmetano. zadaneš 10 košev. Za lepotni spanec. Zelo dolgo pospravljaš in nagrado dobiš 2 zvezdici. Dobiš 1 zvezdico. izgubiš 1 zvezdico. Na poti do šole srečaš Izgubil_a si ključe od svoje sošolko_ca. Ker se veliko Če imaš vsaj 8 žetonov, si sobe. Iščeš jih cel večer, pogovarjata, sta počasni_a lahko ogledaš gledališko zato izgubiš 2 zvezdici. in zamudita v šolo. predstavo. Izgubiš 1 zvezdico. Dobiš 3 zvezdice. Če imaš vsaj 7 žetonov, Če imaš vsaj 8 žetonov, si Če imaš vsaj 9 žetonov, greš lahko na koncert. lahko kupiš nove hlače. greš lahko k frizerju. Dobiš 2 zvezdici. Dobiš 2 zvezdici. Dobiš 4 zvezdice. Če imaš vsaj 8 žetonov, Prideš v lunapark. si privoščiš večerjo Če imaš vsaj 9 žetonov, si Če imaš vsaj 8 žetonov, s prijateljico_em. lahko kupiš nove čevlje. lahko skačeš na trampolinu. Dobiš 3 zvezdice. Dobiš 3 zvezdice. Dobiš 2 zvezdici. Med zimskimi počitnicami greš lahko smučat, če imaš vsaj 8 žetonov. Dobiš 2 zvezdici. DOBIŠ 1 MODRA TICA KAR 3 POLJA NAZAJ ROZA TICA KAR 2 POLJI NAPREJ ROZA KARTICA 2 POLJI NAPREJ RUMENA KAR KARTICE TICA 1 POLJE ZA SPOLNI NAZAJ IZRAZ ROZA KAR 1 TICA POLJE NAPREJ KARTICE ZA MOČ MODRA KAR 4 TICA POLJA NAZAJ TICA KAR START ROZA ⮑ 4 POLJA NAPREJ IZGUBIŠ 1 RUMENA TICA KAR 1 POLJE NAPREJ RUMENA TICA KAR 2 POLJI NAPREJ KARTICE ZA DENAR ROZA KARTICA 4 POLJA NAPREJ MODRA KARTICA 2 POLJI NAZAJ IZGUBIŠ 2 62 DELAVNICE Enake možnosti #privilegiji #enakemoznosti Starostna skupina: od 10 do14 let nad 15 let Čas: 60 min Velikost skupine: do 18 oseb Zahtevnost vsebine delavnice: 1 2 3 4 5 Zahtevnost izvedbe delavnice: 1 2 3 4 5 MATERIALI: • Koš za smeti • Pisala • Listi papirja (uporabite lahko odpadni papir) CILJI: • Udeleženke_ci spoznajo tematike (de)privilegiranosti, enakih možnosti, enakopravnosti in enakosti. • Udeleženke_ci preko uporabe izkustvenih metod kritično razmišljajo o lastnih pozicijah v družbi. PRIPRAVA: • Pred začetkom si preberite Nasvete za izvajalke_ce, • Pred prvo vrsto postavite koš za smeti, na vsak stol/ ki jih najdete pod opisom te delavnice. mizo pa položite po 1 prazen list papirja. Vsak_a • Prostor pripravite frontalno (lahko z mizami ali izmed udeležencev_k mora dobiti 1 list papirja. brez njih), pri čemer je pomembno, da stole razpo- redite v pet vrst. POVZETEK (NAMEN): Namen delavnice je udeleženkam_cem predstaviti družbene privilegije, jih soočiti z njihovim pomenom ter jim približati delovanje družbenih sistemov. DELAVNICE 63 OPIS POSTOPKA/METODOLOGIJA: UVODNI DEL Udeleženke_ce povabite v prostor; naj sedejo na stole, kjer jih čakajo listi papirja. Prosite jih, da papir zmečkajo. Navodila morajo biti jasna: • Pred vami stoji koš za smeti. Sledi tekmovanje v metanju papirčkov v koš. Z mesta, kjer sedite, morate zadeti koš. • Za skupino od 10 do 14 let: Tisti_emu, ki zadane koš, do konca šolskega leta ne bo treba pisati testa pri matema-tiki in slovenščini. • Za skupino nad 15 let: Tista_i, ki zadane koš, bo zmagovalka_ec in najbolj uspešna_en v družbi, z veliko uspeha v življenju. OSREDNJI DEL Udeleženke_ci poskušajo zadeti koš za smeti. Po tem, ko vržejo papirčke, je aktivnost zaključena. Po opravljeni aktivnosti sledi pogovor v veliki skupini. Po želji lahko skupino razdelite tudi na dva dela (predvsem je to odvisno od števila udeleženk_cev in vaše presoje glede skupinske dinamike). Preverite predvsem počutje udeleženk_cev, mnenja, opažanja. Vprašanja za razpravo: • Kako ste se počutile_i med aktivnostjo? • So bila pravila poštena do vseh v skupini? • Katera vrsta je imela prednost pri aktivnosti? • Kako ste se počutile_i tiste_i, ki ste sedele_i v prvi/drugi/zadnji/itd. vrsti? • Ali vas je aktivnost spominjala na situacije v vsakdanjem življenju? (Pri tem vprašanju lahko skupino tudi povpra- šate po primerih. Če udeleženke_ce dobro poznate in z njimi sodelujete že nekaj časa ali pa je v skupini aktualna kakšna zgodba, povezana z (de)privilegiranostjo, lahko to s skupino naslovite. Predvsem je pomembno, da se skupina z izpostavljenimi situacijami identificira. Če skupina ne poda nobenih primerov, jih za vsak slučaj vnaprej pripravite na podlagi tega, kakšna je skupina, kakšne tematike so aktualne …) • Morda veste, kaj smo želele_i s to aktivnostjo prikazati? • Kako bi lahko razumele_i to, da je nekdo iz zadnje vrste imel_a srečo, da je zadel_a koš? (Pri tem vzamete srečo kot simbol podpornih sistemov (družina, prijatelji_ce, šola ...) in poudarite, da se tudi deprivilegirane osebe lahko povzpnejo po družbeni lestvici ter da lahko podporni sistemi pri tem igrajo pomembno vlogo. Treba je tudi omeniti, da imajo nekatere osebe v življenju enostavno srečo, ki je lahko posledica različnih faktorjev.) Za starostno skupino nad 15 let lahko dodate tudi naslednja vprašanja: • Katere skupine so v naši družbi smatrane kot normativne/tiste z več družbene moči? • Kaj menite, da pomeni, da ima neka oseba privilegij? Po tej debati je pomembno, da jasno poveste, kaj je privilegij (poglejte Nasvete za izvajalke_ce). 64 DELAVNICE ZAKLJUČNI DEL Za vse starostne skupine na koncu dodate še vprašanje: • Kaj bi storile_i ve_i, da bi bila razporeditev stolov bolj pravična za vse? Pri tej aktivnosti udeleženkam_cem naročite, da aktivnost preuredijo na tak način, da bo boljša za vse. Pustite jim proste roke pri tem, kako bodo prišle_i do tega, da bo metanje papirja čim bolj pravično za vse. Spodbujajte skupinsko delo in solidarnost. Če ocenite, da se skupina pri tem ne znajde ali pa da jim ni uspelo, da bi imele_i vse_i enake možnosti, jim povejte, da je tudi to legitimno in da je pomembno predvsem to, da razmišljate o tem, kako omogočiti boljše pogoje za uspeh vseh. Hkrati jim tudi povejte, da je omogočanje enakih možnosti proces in da včasih ne moremo doseči zadovoljstva vseh v prvem poskusu. Na koncu preverite stanje v skupini in udeleženke_ce prosite za mnenje o delavnici, kakšne so se jim zdele obravnavane teme in kaj bodo od delavnice odnesle_i. NASVETI ZA IZVAJALKE_CE: Pri aktivnosti metanja papirčkov vrste predstavljajo različno privilegirane ljudi. Prva vrsta predstavlja osebe, ki so v družbi najbolj privilegirane. Osebe v zadnji vrsti predstavljajo ljudi, ki so najbolj deprivilegirani. Vloga izvajalke_ca v igri: • Prvo vrsto spodbujajte k metanju in zadetku, medtem ko udele- ženke_ce v zadnji vrsti ignorirajte, če se pritožujejo; v primeru, da jim uspe zadeti koš, jim namenite le malo pozornosti in jih medlo pohvalite ali pa sploh ne. • Če osebe v prvih dveh vrstah zadenejo koš, jim čestitajte, jih pohvalite. • Pomembno je tudi poudariti, da morate v vseh primerih resno jemati le prvi dve vrsti, tudi če se osebe v teh dveh vrstah upirajo in pritožujejo, da igra ni poštena. V takšni situaciji jim lahko rečete, da je njihov odziv herojski, če pa to isto izpostavi nekdo iz zadnje vrste, ji_mu lahko rečete, da tako je in da so za vse ljudi pravila igre enaka. • Pomembno je, da vztrajate pri svojih pravilih in tudi nagradah, čeprav bi se mogoče nekaterim udeleženkam_cem zdele nesmisel- ne ali nerealne. Aktivnost na preprost način prikaže, kako družba določene skupine privilegira, določene pa deprivilegira, medtem ko so pravila za vse osebe enaka; ne glede na to, katerega spola je, kakšen je njen_gov družbeni razred/sloj, telesna zmožnost, spolna usmerjenost, barva kože itd. Pri delavnici lahko predvidite različne reakcije, na katere se lahko pripravite. Primera reakcij, ki ju lahko predvidite: • Udeleženke_ci bodo morda izbrale_i nekoga iz zadnje vrste in se iz nje_ga norčevale_i ali pa bodo za tarčo izbrale_i kogarkoli iz skupine. V tem primeru morate to nasloviti in odločno reči, da takšno obnašanje ni sprejemljivo. • Udeleženke_ci se bodo lahko znašle_i v neprijetni situaciji, če bodo posedene_i v zadnjo vrsto in so že v resnič- nem življenju deprivilegirane_i. V tem primeru eksperiment vseeno izvedite, a v debati naslovite, da aktivnost nima nobene povezave z resničnim življenjem. Če skupino poznate že od prej, boste na to lahko še bolj pozorne_i in boste debato na to temo lažje izpeljale_i. Pri delavnici morate nasloviti, kaj je privilegij, saj je namenjena osnovnemu spoznavanju s tematiko. Privilegij je beseda, ki se pogosto uporablja za različne stvari, v našem primeru pa govorimo o družbenem privilegiju. DELAVNICE 65 Družbeni privilegij je skupek nezasluženih prednosti na podlagi pripadnosti določeni družbeni skupini, dan normativnim družbenim skupinam, ki so na poziciji moči (belopolti ljudje, heteroseksualne osebe, cisspolne osebe, moški, osebe z normativno telesno zmožnostjo …). Privilegij je vedno relacijski, kar pomeni, da imajo privilegirane družbene skupine vedno določene prednosti v primerjavi z drugimi družbenimi skupinami (npr. moški imajo prednosti v družbi v primerjavi z ženskami in ostalimi spoli). Privilegije moramo vedno razumeti tudi na sistemski ravni, in ne na ravni posamezničinih_kovih osebnih življenjskih izkušenj. Gre za abstraktne, družbene in dinamične procese, o katerih je težko govoriti. Če izpostavimo privilegij določene osebe, s tem slednje ne napadamo ali sporočamo, da ima zaradi tega boljše življenje. S tem povemo le, da ji v določenih situacijah privilegij koristi. S pripadnostjo neki privilegirani družbeni skupini lahko razvije-mo določene miselne in vedenjske vzorce ter slepe pege za določena področja in okoliščine, še posebej če privilegijev ne reflektiramo. Z refleksijo se lahko izognemo vsaj nekaterim izključujočim in diskriminatornim vzorcem, ki nam jih družba na podlagi naše pozicije privzgoji (npr. heteroseksualna oseba, ki nima reflektiranih privilegijev, se ne zaveda različnih spolnih usmerjenosti in praks, kar se kaže v tem, da o partnerskih in romantičnih zvezah govori le skozi heteroseksualni vidik, hkrati pa se tudi ne zaveda, da so lahko osebe, ki se ne identificirajo kot heteroseksualne, diskriminirane že, ko se na ulici držijo za roke, se poljubljajo v javnosti itd.). Ko prenesemo privilegij na individualno raven, se njegova absolutnost razblini. Posameznice_ki imajo namreč vrsto privilegiranih in deprivilegiranih vidikov, ki ustvarjajo edinstveno življenjsko situacijo (preberite si poglavje Intersekcionalnost). 66 DELAVNICE Muzej iluzij #heteronormativnost #cisnormativnost #prostori #norme Starostna skupina: nad 15 let Čas: 120 min Velikost skupine: do 18 oseb Zahtevnost vsebine delavnice: 1 2 3 4 5 Zahtevnost izvedbe delavnice: 1 2 3 4 5 MATERIALI: • Vprašanja za razpravo • Priloga 11: Raziskava 1 • Priloga 1: Plakat družine 1 • Priloga 12: Raziskava 2 • Priloga 2: Plakat družine 2 • Priloga 13: Oglas iz časopisa 1 • Priloga 3: Oglas za Janez Fon • Priloga 14: Oglas iz časopisa 2 • Priloga 4: Izjave • Priloga 15: Napis za stranišče • Priloga 5: Pravila • Priloga 16: Reklama za trgovino N&N • Priloga 6: Fotografija para 1 • Plastelin • Priloga 7: Fotografija para 2 • Papir za risanje • Priloga 8: Fotografija para 3 • Risala • Priloga 9: Fotografija družine 1 • Pisala • Priloga 10: Fotografija družine 2 • Podlaga za plastelin CILJI: • Udeleženke_ci spoznajo heteronormativnost in cisnormativnost prostorov. • Udeleženke_ci uzavestijo dejavnike, ki vplivajo na (po)ustvarjanje hetero- in cisnormativov. • Udeleženke_ci razmišljajo o normah v naši družbi glede na spol in spolno usmerjenost. • Udeleženke_ci prevprašujejo heteronormativnost in cisnormativnost različnih fizičnih prostorov znotraj naše družbe. DELAVNICE 67 PRIPRAVA: • Pred izvajanjem delavnice si preberite poglavji Varnejši prostor in Slovarček ter Nasvete za izvajal- in izjav (v Tabeli 2: Razlaga pravil in Tabeli 3: ke_ce, ki jih najdete pod opisom te delavnice. Razlaga izjav), saj vam bodo v pomoč pri izvajanju delavnice in vodenju diskusije. Delavnica je zelo • Pozorno se spoznajte s celotno delavnico Muzej zahtevna, zato je pomembno, da ste odlično prip- iluzij in v prilogah poiščite materiale. ravljene_i. • Za izvedbo te delavnice potrebujete tudi dodatne • Pripraviti morate tudi prostor, v katerem se bo soizvajalke_ce (vsaj dve_a, po možnosti tri), ki bos- izvajala delavnica. ta/bodo med izvajanjem eksperimenta prebirale_i izjave, ki jih najdete v Prilogi 4. Njihova naloga je, • Prostor naj ima 4–6 miz, kjer se bodo udeleženke_ci da so ves čas prisotne_i v skupini, izjave pa začnejo razdelile_i v skupine po 3 do 4 osebe, odvisno od prebirati, kot je napisano v poteku delavnice. velikosti skupine. • Pripravite si tudi ves material. • Na mizah ter stenah naj bodo materiali, ki jih naj- dete v prilogah. Razpored materialov za na stene in • Natisnite oz. skopirajte vse priloge po enkrat, Pri- mize najdete v spodnji tabeli (Tabela 1). Poiščite logo 5: Pravila pa skopirajte tolikokrat, kolikor je tudi mirno, sproščujočo glasbo, ki naj se predvaja, udeleženk_cev. Zelo dobro preberite razlage pravil že preden udeleženke_ci vstopijo v prostor. Tabela 1: Razporeditev materialov MIZE STENE Priloga 7: Fotografija para 2 Priloga 8: Fotografija para 3 Priloga 15: Napis za stranišče Priloga 9: Fotografija družine 1 Priloga 10: Fotografija družine 2 Priloga 3: Oglas za Janez Fon Priloga 16: Reklama za trgovino N&N Priloga 11: Raziskava 1 Priloga 1: Plakat družine 1 Priloga 12: Raziskava 2 Priloga 2: Plakat družine 2 Priloga 13: Oglas iz časopisa 1 Priloga 6: Fotografija para 1 Priloga 14: Oglas iz časopisa 2 POVZETEK (NAMEN): Namen delavnice je udeleženkam_cem predstaviti družbene normative ter prikazati, kako ti vplivajo na posameznice_ke iz marginaliziranih skupin, v tem primeru predvsem na področju LGBT tematike. 68 DELAVNICE OPIS POSTOPKA/METODOLOGIJA: UVODNI DEL Skupaj z udeleženkami_ci in soizvajalkami_ci se zberite pred vrati prostora. Preden vsi skupaj vstopite, udeleženkam_cem podajte navodila in naredite uvod v delavnico: » Pozdravljene_i in dobrodošle_i v čisto nov prostor za druženje mladih. Vse_i ste lepo vabljene_i, da se podružite na naši otvoritvi in se zabavate. « Do udeleženk_cev bodite čim bolj pozitivno naravnane_i, da dobijo občutek sprejetosti. Nadaljujete: » V tem prostoru veljajo določena pravila oziroma norme, ki jih upoštevajte. « Razdelite jim liste s pravili in skupaj jih na glas preberite. V pravilih so vključene tudi naslednje definicije: gej, lezbijka, biseksualnost, transspolnost, heteroseksualnost in cisspol-nost, zato da lahko v primeru nejasnosti izrazov udeleženke_ci preberejo razlage besed. Na tej točki se ne zmenite za njihova vprašanja ali pa jih na hitro odslovite, češ da bo prostora za vprašanja še veliko. OSREDNJI DEL V sobi udeleženkam_cem recite, da naj si ogledajo vse materiale na mizah in stenah. Pustite jim nekaj časa, da v tišini pregledajo in preberejo, kar imajo pred seboj. Udeleženkam_cem za ta del aktivnosti namenite 10 minut časa, vendar jim tega ne omenjajte, da ne izgubijo občutka, da gre za nestrukturirano in sproščeno ogledovanje prostora. Po desetih minutah pridejo na vrsto soizvajalke_ci. Njihova naloga je, da vsakič, ko se utiša glasba, preberejo eno izmed izjav na papirju (Priloga 4). Za tišanje glasbe lahko skrbi ena_den izmed soizvajalk_cev ali ve_i (odvisno od števila (so)izvajalk_cev). Soizvajalke_ci naj se pred začetkom dogovorijo, kateri_a bo prebral_a katero izjavo, med posameznim izrekanjem pa naj mine nekaj časa (30 sekund). Izjave morajo biti izrečene dovolj glasno, da jih udeleženke_ci slišijo, pomembno pa je, da niso izrečene neposredno udeleženkam_cem. Med izrekanjem naj izvajalke_ci gledajo v tla, drug_a drugega_o, v steno, nikoli pa naj direktno ne nagovarjajo udeleženk_cev, saj ne želimo, da bi kdo povedano razumel kot osebni napad. Ko so izjave končane, spet ponudite glasbo ter udeleženkam_cem naročite, naj sedejo k mizam. Potem ostanite v tišini. Udeleženke_ce pustite v skupinah še naslednjih 5 minut in jim samo recite, da naj vsak_a pri sebi razmisli o tem, kaj se je zgodilo v prostoru. Sledi debatni del. • Debatni del naj traja 60 min ali več, da se lahko pogovorite o čim večjem številu tematik, mnenj, opažanj itd. Pomembno je tudi, da udeleženke_ce spodbujate, da s skupino delijo čim več izkušenj. V veliki skupini: • Najprej preverite, kateri pojmi ali besede pri poteku prve aktivnosti niso bile razumljene in odgovorite na zastavljena vprašanja udeleženk_cev. Debato nadaljujte v prej razporejenih manjših skupinah. • Vsaki skupini ponudite različne likovne tehnike za izražanje (plastelin, risanje, slikanje itd.). Material, ki si ga skupina izbire, položite na njihovo mizo. Na zastavljena debatna vprašanja spodaj odgovorijo s skupnim izdelkom oziroma z uporabo teh materialov. Po vsakem vprašanju pustite dovolj časa, da udeleženke_ci ustvarijo svoje sku-pne izdelke. Udeleženke_ci se posvetujejo v skupini, nato sledita predstavitev in interpretacija izdelka vsake skupine. DELAVNICE 69 Vprašanja za razpravo: • Kakšna so bila vaša pričakovanja, ko ste izvedele_i, da se odpira nov prostor za mlade? • Kaj ste opazile_i v prostoru, kaj vse je bilo v prostoru in kaj je bilo v prostoru prikazano? • Kako ste se počutile_i, ko ste izvedele_i kakšne so norme in pravila tega prostora? ⮑ V skupini si izberite vsaj dve normi in se o tem pogovorite. Nato naj vsaka skupina predstavi svoje razmišljanje. (Za izvajalke_ce: Poskrbite, da naslovite vsako normo in se o njej pogovorite, tudi če je udeleženke_ci niso omenile_i.) • Kaj ste si mislile_i o stvareh, ki so bile na mizi? ⮑ V skupini izberite eno besedilo ali fotografijo in se o njej pogovorite. ⮑ Sledi predstavitev izbranih tekstov ali fotografij. ⮑ Na tej točki so dobrodošla podvprašanja: Ali menite, da so te raziskave resnične? Kakšni so vaši občutki ob pogledu na fotografije? Če izrazijo negativna občutja, jih vprašajte, zakaj tako mislijo. Če kdo reče, da biti gej ali lezbijka ni normalno ali na kakršenkoli način izrazi negativno stališče do tega, jo_ga opomnite, da je v tem prostoru to norma in da je to popolnoma normalno – tu lahko naredite navezavo na hetero- in cisnormativnost v vsakodnevnem življenju. • Kako ste se počutile_i, ko so soizvajalke_ci pričele_i z govorjenjem stavkov na glas? (Na tej točki je pomembno, da ponovite izrečene izjave.) • Ali veste, kaj smo želele_i prikazati s celotno sobo in prvim delom delavnice? (Če udeleženke_ci do sedaj še niso omenile_i plakatov in oznak na stenah, je zdaj pravi trenutek, da tudi to vključite v debato.) Po zaključku debatnega in ustvarjalnega dela udeleženke_ce prosite, da si ogledajo resnične plakate, ki visijo po njihovem mladinskem centru, šoli, učilnici, in jih skupaj naslovite. Če imate možnost, da udeleženkam_cem omogočite ogled celotne stavbe, jih razporedite v manjše skupine, drugače pa skupaj naslovite plakate in prospekte v prostoru. S skupino naslovite naslednja vprašanja: 1. Kaj upodabljajo plakati/prospekti v prostoru? 2. Kakšne osebe se pojavljajo na plakatih in v prospektih? 3. Komu so namenjeni plakati/prospekti? Po teh vprašanjih naslovite še prisotnost heteronormativnosti in cisnormativnosti v naših prostorih. Udeleženke_ce vpra- šajte: • Ali na plakatih ter v reklamah in prospektih opazimo LGBT osebe, istospolne družine, istospolne pare …? • Ali se v šolah učimo o LGBT tematikah, družinah, parih …? • Kakšno mnenje mislite, da ima družba o transspolnih osebah, lezbijkah, gejih, biseksualnih osebah ...? • Kako lahko bolje naslavljamo LGBT tematike v šoli, mladinskem centru, doma, med vrstnicami_ki …? • Kakšne vzporednice lahko povlečemo med današnjo delavnico in našo družbo? Ali so bili plakati in materiali pretirani? Ali naša družba na enak način prikazuje heteronormativnost in cisnormativnost? • Zakaj ne opazimo, da sta heteronormativnost in cisnormativnost tako prisotni v naših prostorih? ZAKLJUČNI DEL Na koncu preverite stanje v skupini in udeleženke_ce prosite za mnenje o delavnici, kakšne so se jim zdele obravnavane teme in kaj bodo od delavnice odnesle_i. 70 DELAVNICE NASVETI ZA IZVAJALKE_CE: Izvajalke_ci delavnice se morate pred začetkom delavnice zelo dobro pripraviti na svojo vlogo. Slediti morate navodilom prostora in prevzeti pravila te izmišljene družbe. Vsakršno pritoževanje udeleženk_cev morate preprosto zatreti, da tako pač je in da so takšna družbena pravila. Pred začetkom si preberite poglavji Varnejši prostor in Slovarček. Pomembno pa je, da izjav, ki jih izrekate med izvajanjem eksperimenta, ne izrekate direktno določeni osebi/določenim osebam. Ustvariti se mora le atmosfe- ra, iz katere je jasno razvidno, kakšne so norme prostora, kakšni ljudje so privilegirani in bolj sprejeti v družbi; govorci ne smejo z očesnim stikom ali imenom direktno nagovarjati posameznic_kov. Tako se lahko izog- nete navideznemu napadanja ali izločanju oseb. Pomembno je, da med izvajanjem ne razkrijete bistva dejavnosti. Po končani aktivnosti preverite počutje v skupini in naslovite izvajano dejavnost ter razkrijte, kakšen je bil njen namen. V svoji vlogi morate vztrajati, dokler eksperimenta ni konec oziroma do debatnega dela. V naslednjih dveh tabelah so razložena pravila in izjave, ki se pojavljajo pri izvajanju aktivnosti. Pomembno je, da poznate, od kod so vzeta pravila Muzeja iluzij in izjave, da lahko udeležen- kam_cem razložite njihov namen. V Tabeli 2 in Tabeli 3, so razlage pravil in izjav. Te razlage so le povzetki daljših teoretičnih okvirjev. Za več informacij preberite poglavji Zakaj ta priročnik ter Heteronormativnost in cisnormativnost. DELAVNICE 71 Tabela 2: Razlaga pravil Družba Zahodnega sveta predvideva, da smo vsi heteroseksualna bitja. Vsak odklon od Istospolna tega je za nekatere nekaj čudnega, nezdravega in nenormalnega. Kot edino zdravo in usmerjenost in normalno spolno usmerjenost dojemajo heteroseksualnost. Živeti po načelu heteronorma-biseksualnost sta tivnosti nas družba uči že od otroštva: povsod, kjer se pojavlja pojem družine, se govori o edini normalni spolni mami in očetu, le redko se omenja istospolne družine. Zato že kot otroci ponotranjimo, usmerjenosti. Biti da družina pomeni, da imaš mamo in očeta. gej, lezbijka ali S pravilom, ki ga postavljamo, zavračamo heteronormativnost kot normalno in primarno biseksualka_ec je ter na prvo mesto postavljamo istospolno usmerjenost in biseksualnost. Predstavimo ju zdravo in normalno. kot edini »normalni in zdravi« spolni usmerjenosti, kot družba prikazuje heteroseksualnost. V družbi še vedno velja stigma, da je transspolnost bolezen. V mnogih državah morajo transspolne osebe, ki želijo skozi proces medicinske tranzicije (torej priti do hormonske terapije, operacij in drugih zdravstvenih storitev, ki bi jim olajšale spolno disforijo), dobiti diagnozo transseksualizma. Ponekod je to potrebno tudi, če želijo spremeniti spolni Transspolne osebe indikator na dokumentih. Veljajo tudi predsodki, da transspolne osebe niso normalne so zdrave, naravne in in v skladu z naravo. Posledično so najbolj sprejete le transspolne osebe, ki so videne normalne. kot cisspolne ter v skladu z družbenimi normativi tega, kako naj bi izgledale ženske ter kako moški. V družbi velja cisnormativnost, kar pomeni, da se predpostavlja, da so vse osebe cisspolne in se identificirajo kot moški ali ženske. S trditvijo tako želimo ovreči naštete predsodke in normative oziroma izpostaviti, kako se cisnormativnost utrjuje preko biološkega determinizma in prikazovanja določenih teles kot bolj zdravih, naravnih in normalnih. Ravno obratno nas heteronormativna družba uči, da so družine možne samo z mamo in Prave družine so očetom. Velikokrat so spregledane tudi enostarševske družine. Že kot majhni otroci se tiste, ki imajo 2 očeta naučimo, da družino sestavljajo oče, mama in otroci. ali 2 mami. S postavljenim pravilom zavračamo (hetero)normativno družino z mamo in očetom in je ne dojemamo kot nekaj naravnega in dobrega. Kot edine prave družine razumemo tiste s staršema istega spola. Zakonska zveza je V Sloveniji in tudi v mnogih drugih državah imajo vse pravice zakonske zveze le hetero-skupnost dveh oseb seksualni pari, saj jih družba vidi kot edine možne pare, ki se lahko poročajo, posvojijo enakega spola. ALI otroke, imajo možnost umetne oploditve ter vse ostale pravice, ki pridejo s sklenitvijo Zakonska zveza je zakonske zveze. O pravici do poroke istospolnih parov se pogosto odloča na referendumih skupnost več oseb in je stvar diskusije, čeprav gre za človekovo pravico, ki bi morala biti dostopna vsem, ne različnih in/ali enakih glede na spolno usmerjenost. Prav tako je možno skleniti zakonsko zvezo le z eno osebo, spolov. ne pa z več njimi, ker je monogamna zveza edina videna kot legitimna in resna. S to normo tako želimo ozaveščati o različnih tipih zakonskih zvez/partnerstev/skupnosti. Javne toalete so binarno ločene po spolu (M in Ž), pri čemer se spregleda vse osebe, ki se Vse toalete so definirajo izven binarnega spolnega sistema. Zelo malo je javnih toalet, ki so namenjene namenjene za vse osebam vseh spolov. Prav tako so situacije za transspolne in/ali nebinarne osebe in/ali osebe vseh spolov. cisspolno nenormativne osebe lahko zelo neprijetne, ko morajo izbirati med tem, katero toaleto je varneje uporabiti. Z uporabo nevtralnih toalet rešimo problem delitve prostora po spolu, kar olajša vsakdanje življenje prej omenjenih oseb. Cisspolne in heteroseksualne osebe so uboge, ker so manjšina, in so Predpostavka, da so ljudje, ki pripadajo manjšinam, ubogi in nesrečni, je zmotna. Velik večinoma nesrečne, vpliv na takšno dojemanje imajo asimilacijske politike, ki poskušajo vse, kar izstopa iz zato potrebujejo normativov, asimilirati in prilagoditi. LGBT osebe ne potrebujemo pomilovanja, temveč pomoč, saj se ne spoštovanje in enake pravice, kot jih ima heteroseksualna in cisspolna populacija. zavedajo zmote, v kateri živijo. 72 DELAVNICE Tabela 3: Razlaga izjav Ti strejti so res Pogosto je izpostavljeno, da istospolni pari ne smejo imeti otrok (jih ustvariti s pomočjo grozni. Ne smejo nadomestnega materinstva ali umetne oploditve). Odreka se jim tudi pravico do posvo-imeti otrok. jitve, ki jo heteroseksualni pari lahko uveljavljajo. Predpostavka zopet izhaja iz natural-izacije heteroseksualnih parov, ki se povezuje s patriarhatom, nacionalizmom itd. Jaz sploh ne Velikokrat s strani cisspolnih oseb slišimo, da ne razumejo, kako je nekdo sploh lahko razumem, kako transspolna oseba. Na tej točki je transspolnim osebam pogosto očitano, da si izmišljujejo, niso vse osebe da se ne počutijo v skladu s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu. Ta predpostavka se transspolne. veže na koncept biološkega determinizma, ki nad vsem daje prioriteto stanju, ki ga označi z »naravnim«. Predpostavka, da bo z otrokom nekaj narobe, če ga bosta vzgajala starša istega spola, je na- Če sta starša moški pačna. Vsaka vzgoja staršev gre lahko v napačno ali pravilno smer, ne glede na to, katerega in ženska, bo z spola sta starša. Oče in mama in/ali dva očeta in/ali dve mami – vse_i lahko prispevajo k otrokom ziher nekaj otrokovemu zdravemu razvoju; prav tako vse_i lahko zaradi različnih razlogov škodujejo narobe. otrokovemu psihofizičnemu zdravju. Biti dober, prijazen in človeški do otrok ni pogojeno s spolno usmerjenostjo in/ali spolno identiteto. Jaz pa mislim, da »Jaz nimam nič proti gejem, samo mene naj pustijo pri miru,« je stavek, ki ga pogosto je čisto okej, če si slišimo od cisspolnih heteroseksualnih oseb. Izražanje stališča sicer nakaže na to, da toler-strejt. Samo mene irajo istospolne/biseksualne osebe vendar toleranca ohranja družbena razmerja moči in ne naj pustijo pri miru. temelji na spoštovanju in sprejemanju. Zadnjič sem videl_a, Izražanje gnusa ali kakršnegakoli neodobravanja ob tem, da se dve osebi držita za roke, je da sta se fant in nespoštljivo. Videti katerikoli dve osebi, ki se držita za roke in si na tak način izkazujeta punca držala za roke. naklonjenost, je lepo in zaželeno, predvsem pa je to odločitev in stvar teh dveh oseb, in Fuuuuuj! ne okolice. Izražanje gnusobe nad tem, da se dve osebi istega spola držita za roke, je jasen izraz homofobije. Če bi jaz pripeljal punco domov, bi se me starši Veliko LGBT+ oseb ima res izkušnjo nesprejemanja znotraj družine. Zato smo pravilo odpovedali. ALI Če obrnile_i tako, da so heteroseksualni ljudje v položaju, ko se lahko bojijo, da jih družina bi jaz pripeljala fanta ne bo sprejemala. domov, bi se me starši odpovedali. Sigurno je z njo nekaj Velikokrat slišimo, da je z istospolnimi pari nekaj narobe. Iskanje vzrokov, zakaj je nekdo narobe, ker ima istospolno ali biseksualno usmerjen, je nespoštljivo do te osebe. Spolna usmerjenost fanta. vsake_ga posameznice_ka je njena_gova osebna stvar. Vsi ljudje na svetu smo si različni. Vsaka oseba je svoj individuum z različnimi osebnimi Glej, ti so pa okoliščinami. Biti gej, lezbijka, biseksualna ali transspolna oseba je le ena izmed mnogih drugačni. Čudni. osebnih okoliščin posameznice_ka. Označevanje nekoga s tem, da je drugačen ali čuden, (po)ustvarja koncept drugosti, ki vse osebe, ki na kakršenkoli način odstopajo od norme, označi kot manjvredne, druge. Ne razumem, kako Vseh stvari na svetu nam ni treba razumeti in to, zakaj se nekdo zaljubi v nekoga drugega, se lahko fant sploh je ena izmed teh stvari. zaljubi v punco. To ni Pomembno je poudariti še stereotip, s katerim se spopadajo biseksualne osebe. Velikokrat možno, znanstveniki se jim očita, da se ne morejo odločiti, do katerega spola čutijo privlačnost ali kateri spol jih so dokazali, da bolj privlači. Takšno predpostavljanje je zmotno. Biseksualne osebe niso zmedene in ni se takšna ljubezen jim treba odločati. So, enostavno, biseksualne. sploh ne obstaja. Izjava naslavlja tudi problematičnost utemeljevanja »resnice« z raziskavami, pri čemer ni upoštevana njihova (ne)kredibilnost. Meni se ti strejti smilijo, ne bi hotel_a Izražanje usmiljenja in pomilovanja do neke manjšine le utrjuje razmerja moči in asimi-biti kot oni. lacijske politike. DELAVNICE 73 Heteroseksualne To je stereotip, ki ga pogosto slišimo v povezavi z istospolno usmerjenimi in biseksualnimi osebe so bolne, osebami. Vsakdo ima lahko težave v duševnem zdravju, ne glede na spolno usmerjenost potrebujejo in/ali spolno identiteto. Osebe s težavami v duševnem zdravju potrebujejo naše razume-zdravljenje. vanje in podporo, ne pa zasmehovanja in sramotenja. Le kaj se je zgodilo heteroseksualnim osebam v otroštvu, Spolna usmerjenost in/ali spolna identiteta nista posledica travm iz otroštva, kot predvide-da so strejt? To je va pogost predsodek o neheteroseksualno usmerjenih osebah. sigurno posledica groznih travm. Heteroseksualne Izreči te besede je nespoštljivo do vseh istospolnih, biseksualnih in/ali transspolnih oseb, osebe morajo v ki v določenih državah zares pristanejo v zaporu, saj sta homoseksualnost in/ali transspol-zapor. To je kaznivo! nost kriminalizirani. Veliko oseb je zaradi svoje (nenormativne) spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete tudi žrtev fizičnega nasilja v vsakdanjem življenju. • Pri izvajanju celotne delavnice morate paziti, da se ne oddaljite od ciljev delavnice, saj se lahko odpre veliko število tematik, ki se ne skladajo nujno z namenom delavnice. Paziti morate tudi na to, da udeleženke_ce stalno opominjate, da gre za prikaz družbenih sistemov in da naj se ne fokusirajo na to, kako so nekateri materiali nesmiselni ali smešni. Ta preusmeritev fokusa je še posebej ključna v debatnem delu, kjer je pomembno poudariti, da je aktivnost prikazala, kako družba določene osebe obravnava drugače zgolj na podlagi njihove spolne identitete ali spolne usmerjenosti. • Delavnica je namenjena predvsem ozaveščanju cisspolne in heteroseksualne populacije, njen cilj pa je povečanje zavedanja o heteronormativnosti in cisnormativnosti. Velika verjetnost pa je, da bodo med udeleženkami_ci tudi pripadnice_ki LGBT skupnosti. Če veste, da bo med udeleženkami_ci LGBT oseba, jo lahko obvestite o namenu delavnice in ji s tem omogočite, da se sama odloči, ali želi pri delavnici sodelovati ali ne. Obstaja tudi možnosti, da ne boste vedele_i, da je med udeleženkami_ci LGBT oseba. V tem primeru svetujemo, da socialni eksperiment vseeno izpeljete, po koncu pa nagovorite skupino in jim poveste, da se zavedate, da so morda med udeleženkami_ci LGBT osebe in jim ponudite možnost pogovora po koncu delavnice ali pa jim podajte kontakte LGBT organizacij ter društev, ki se nahajajo v zaključku. • Po omenjenem nagovoru skupine obstaja možnost, da se bodo posameznice_ki v skupini začele_i zgražati, morda bodo celo naslavljale_i katero_ega od soudeleženk_cev. Takšno obnašanje in besede morate nujno opaziti in nasloviti pred celotno skupino ter oboje označiti kot neprimerno. Tu vam bo še posebej prav prišlo poglavje Varnejši prostor, saj pa z naslavljanjem neprimernega obnašanja omogočite varnejši prostor za vse udeleženke_ce. Enako odreagirajte tudi, če se posameznice_ki v skupini razkrijejo kot LGBT osebe in so posledično tarča posmeha ali žaljivk. V obeh primerih je reakcija zelo pomembna in LGBT osebam s tem sporočate, da je vaš mladinski center, šola, učilnica zanje varen prostor, kjer ni prostora za nasilje in diskriminacijo. 74 DELAVNICE Priloge: Priloga 1: Plakat družine 1 Priloga 2: Plakat družine 2 Priloga 3: Oglas za Janez Fon Priloga 4: Izjave Priloga 5: Pravila Priloga 6: Fotografija para 1 Priloga 7: Fotografija para 2 Priloga 8: Fotografija para 3 Priloga 9: Fotografija družine 1 Priloga 10: Fotografija družine 2 Priloga 11: Raziskava 1 Priloga 12: Raziskava 2 Priloga 13: Oglas iz časopisa 1 Priloga 14: Oglas iz časopisa 2 Priloga 15: Napis za stranišče Priloga 16: Reklama za trgovino N&N IZJAVE • Ti strejti so res grozni. Ne smejo imet otrok. • Ne razumem kako se lahko sploh fant zaljubi v pun- • Jaz sploh ne razumem kako niso vse osebe transspol- co. To ni možno, znanstveniki so dokazali, da takšna ne. ljubezen sploh ne obstaja. • Če sta starša moški in ženska, bo z otrokom ziher • Meni se ti strejti zelo smilijo, ne bi hotel_a biti kot nekaj narobe. oni. • Jaz pa mislim, da je čisto okej, če si strejt. Samo • Heteroseksualne osebe so bolane, potrebujejo mene naj pustijo pri miru. zdravljenje. • Zadnjič sem videl, da sta se fant in punca držala za • Le kaj se je zgodilo heteroseksualim osebam v ot- roke. Fuuuj! roštvu, da so strejt? To je sigurno posledica groznih travm. • Če bi bil_a jaz strejt, bi se mi starši odpovedali. • Heteroseksualne osebe morajo v zapor! To je kazni- • Sigurno je z njo nekaj narobe, ker ima fanta. vo! • Glej, ti so pa drugačni. Čudni. PRAVILA NORM • Istospolna usmerjenost in biseksualnost sta edini • Toalete niso ločene po spolih. normalni spolni usmerjenosti. Zgolj biti gej, lezbij- ka, biseksualka_ec je zdravo in normalno. • Cisspolne in heteroseksualne osebe potrebujejo pomoč, ker so uboge in se ne zavedajo svoje zmote v • Transspolne osebe so zdrave, naravne in normalne. kateri živijo. • Prave družine so tiste, ki imajo 2 očeta ali 2 mami. • Cisspolne in heteroseksualne osebe so uboge, ker so • Zakonska zveza je skupnost dveh oseb enakega manjšina in so večinoma nesrečne. spola. ALI Zakonska zveza je skupnost večih oseb različnih in/ali enakih spolov. Lezbijke: istospolno usmerjene cis ali trans ženske. Geji: istospolno usmerjeni cis ali trans moški. Biseksualne osebe: osebe, ki čutijo privlačnost do več kot enega spola. Transspolne osebe: osebe, ki se ne identificirajo s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu. Cisspolne osebe: osebe, ki se identificirajo s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu. Heteroseksualne osebe: (trans ali cis) moški, ki jih privlačijo (trans ali cis) ženske, ter (trans ali cis) ženske, ki jih privlačijo (trans ali cis) moški. 67 HETEROSEXUALNE DRUŽINE POVZETEK: Britanske raziskovalke_ci so anketirale_i 756 otrok iz heteroseksualnih družin o nasilju v družini. Kar 87% anketirank_cev je povedalo, da so bile_i žrtve verbalnega nasilja, 76% je bilo žrtev fizičnega nasilja in 58% jih poroča o spolnih zlorabah. Iz navedenih podatkov je razvidno, da družine z mamo in očetom niso normalne družine, saj starši zelo pogosto zlorabljajo svoje otroke, kar je lahko posledica njihovih travm, zaradi svoje heteroseksualne spolne usmerjenosti. 12 PROBLEMI HETEROSEXUALNE DRUŽINE POVZETEK: Raziskava ameriških znanstvenic_kov je pokazala, da imajo otroci iz družin z mamo in očetom bistveno več psiholoških problemov v odraslosti, kar povezujejo s travmatično izkušnjo življenja v heteroseksualni družini. Prav tako so raziskovalke_ci v zgoraj omenjeni raziskavi dokazale_i, da se je kar 31% mladostnic_kov iz družin z mamo in očetom tudi samih razkrilo kot heteroseksualnih. ŠOKANTNO Država je v preteklem letu nakazala 80,000 evrov za društvo, ki spodbuja heteroseksualnost, spolno usmerjenost za katero vemo, da ni zdrava in je nenaravna oblika izkazovanja ljubezni. Takšen denar je stran vržen denar, ki ga nevladna organizacija STREJTKO izkorišča za svoje namene, ki ne koristijo družbi in so za ohranitev tradicionalne družine 2 mam ali 2 očetov, ogrožajoče. ŠKANDALOZNO! Slavna pevka Joana Brava se je razkrila kot heteroseksualna oseba! Čeprav to ni nobeno presenečenje, si lahko mislimo, da bo to zelo negativno vplivalo na njeno kariero. Njena priljubljenost že vztrajno pada, društvo Strejtko pa jo je, po naših informacijah, že kontaktiralo in prosilo za pomoč pri promociji heteroseksualnosti! 90 DELAVNICE Kaj je spolni izraz #spolniizraz #lgbt #oblačila #frizura #ličila #izraz #vedenje Starostna skupina: od 10 do 14 let nad 15 let Čas: od 90 do 120 min Velikost skupine: do 10 oseb Zahtevnost vsebine delavnice: 1 2 3 4 5 Zahtevnost izvedbe delavnice: 1 2 3 4 5 MATERIALI: • Zgodba in navodila za risanje • Priloga 3: Slike oseb • Vprašanja za razpravo • Priloga 4: Vprašanja • Priloga 1: Obris človeškega telesa • Barvice • Priloga 2: Pantomima • Manjša žoga ali klobčič volne CILJI: • Udeleženke_ci spoznajo termin spolni izraz. • Udeleženke_ci razmišljajo o raznolikosti spolnih izrazov. PRIPRAVA: • Pred pričetkom se seznanite z materiali in preberite navodila ter potek aktivnosti. • Preberite si poglavja Heteronormativnost in cisnormativnost, Varnejši prostor in Slovarček. • Seznanite se z materiali. • Kopirajte/natisnite in izrežite potrebne priloge. ⮑ Prilogo 1 natisnite na dva večja lista papirja (A3). Če nimate možnosti povečave, lahko obris telesa prerišete. ⮑ Prilogo 2 razrežite, tako da dobite 10 ločenih papirčkov. DELAVNICE 91 POVZETEK (NAMEN): Delavnica je namenjena spoznavanju termina spolni izraz s pomočjo zgodbe, risanja in debate na podlagi različno oblečenih oseb. OPIS POSTOPKA/METODOLOGIJA: UVODNI DEL Vsak_a udeleženka_ec potrebuje svoj prostor (če je le mogoče, naj sedijo za mizo). Priporočljivo je, da drug drugemu ne gledajo v papir. Mednje razdelite kopije Priloge 1. Vsak_a dobi po en izvod. Pričnite jim pripovedovati zgodbo. Govorite počasi in vmes delajte premore, da lahko udeleženke_ci v miru razmišljajo. Zgodba: Zamisli si izmišljeno osebo. Ta oseba bo tvoj_a prijatelj_ica. Razmisli, kako izgleda. Ti je morda podobna_en? Ali se oblači podobno kot ti? Dobro razmisli o tem. Kakšna_en je? Kakšno frizuro ima? Ima morda pobarvane lase? So ravni, skodrani, speti v čop, spuščeni? Zamisli si nekaj, kar ti je všeč. Poglej obris telesa, ki ga imaš na papirju. To je obris telesa tvoje_ga prijateljice_a. Pozorno poslušaj moja navodila, saj boš sedaj narisal_a svojo_ega prijateljico_a. Lepo počasi. (Pri naslednjih navodilih bodite pozorne_i na to, da udeleženke_ce spremljate pri risanju. Pustiti jim morate dovolj časa.) • Začeli bomo pri nogah. Ali ima oseba dlake na nogah? Če jih ima, jih nariši. Če jih nima, ne nariši ničesar. • Kakšne čevlje ima obute? Nariši jih. Ima morda tudi nogavice? • Kaj ima tvoj_a prijatelj_ica oblečeno? Morda obleko, krilo ali hlače? Odloči se. Ima majico s kratkimi rokavi ali morda pulover, jopico? Dobro razmisli in nariši. • Kakšno ima frizuro? Ima dolge lase ali kratke? Ali morda nekaj vmes? Je morda brez las? Kakšne barve lase ima? • Ali nosi očala? Je morda naličen_a? • Ima morda brke in brado? • Ima oseba morda nalakirane nohte? • Ali ima na sebi kakšen modni dodatek? Npr. uro, torbico, zapestnice, uhane ...? • Dobro poglej, ali tvoji osebi manjka še kaj, kar si želiš, da bi imela. • Razmisli, kako je tvoji_emu prijateljici_u ime. Pomembno je, da si izmisliš čisto svoje ime. To pomeni, da tako ni ime nobeni osebi, ki jo poznaš. S tem, ko od udeleženk_cev zahtevate, da si izmislijo svoje unikatno ime, preprečujete, da bi prišlo do žaljenja nekoga, ki ga oseba morda pozna. Udeleženkam_cem pustite nekaj časa, da si ogledajo svoj končni izdelek. Prosite jih, naj svoj izdelek prepognejo tako, da ga drugi ne morejo videti. Nato jih povabite, da se po metodologiji štetja razdelijo v dve skupini (skupino A in skupino B). Metodologija štetja je preprost način za razdelitev oseb; izvedete jo tako, da se udeleženke_ci delavnice postavijo v vrsto in prva_i reče 1, naslednja_i reče 2, tretja_i reče spet 1, četrta_i 2 itn. Ko so vse_i preštete_i, povabite osebe s številko 1 v skupino A in osebe s številko 2 v skupino B. Vsaka skupina dobi risalni list, na katerega ste predhodno narisale_i ali natisnile_i obris telesa. Udeleženkam_cem povejte, da bodo sedaj skupaj, kot skupina, narisale_i osebo. Vsak_a bo dodal_a svoj del na skupno risbo. Npr. nekdo bo narisal enako frizuro na skupinsko risbo, kot jo je narisal na svojo itd. Prosite jih, da določijo vrstni red risanja (kdo bo risal prvi, kdo drugi itd.), vendar naj se ne dogovarjajo, kdo bo risal kateri del, saj jim to poveste sproti. Ko imajo določen vrstni red, jih prosite, naj oseba, ki riše prva, dvigne roko. Med podajanjem navodil jim dajte dovolj časa za risanje. 92 DELAVNICE Podajte jim navodila: • Prva oseba naj nariše frizuro. • Druga oseba naj nariše čevlje. • Tretja oseba naj nariše dlake na nogah, če jih ima. • Četrta oseba naj nariše oblačila (obleko, krilo, hlače, majico ...). • Peta oseba naj nariše modne dodatke, brado in/ali brke, če jih ima, nalakirane nohte, ličila itd. • Prva oseba iz skupine A naj pove ime svoje_ga prijateljice_a. To ime bo dobila oseba na risbi skupine B. Prva oseba skupine B pove ime svoje_ga prijateljice_a – dobi ga oseba na risbi skupine A. Obe skupini si ogledata nastala izdelka. Vprašanja, ki jih postavljate na tej točki, so naslednja: • Kakšni so vaši prvi vtisi o nastalih risbah? • Kaj vam je še posebej všeč? Razložite jim, da imamo ljudje različen spolni izraz. Oglejte si risbi in razložite, da se spolni izraz kaže z oblačili, ličili, frizuro, (ne)britjem poraščenih delov telesa, različnim nakitom. Besede sproti zapisujte na obe risbi, udeleženke_ci pa naj si to zapišejo na svoje risbe. Spolnega izraza ne predstavlja samo naš stil oblačenja, temveč tudi naše geste, mimika, telesna drža ter naše vedenje (kako se obnašamo v družbi). Tudi te besede (geste, mimika, telesna drža, obnašanje ali vedenje) zapišite na risbe. Zelo pomembno je poudariti, da se lahko spolni izraz ujema z našo spolno identiteto in normami, ki jih družba pripisuje ženskam in moškim. To pomeni, da se lahko punca zares oblači tako, kot je družbeno sprejemljivo za punce, ni pa nujno. Tudi punce se lahko oblačilo tako, kot je družbeno sprejemljivo za fante, in to je popolnoma okej. Obratno velja, da se lahko tudi fantje izražajo z oblačili, ličili in frizurami, kot si želijo. Pomembno je, da imate do tega pozitivno stališče, saj ga boste lahko le tako predale_i tudi udeleženkam_cem. Oblačila, ličila in ostali modni dodatki nimajo spola! Izpostaviti je treba tudi, da na podlagi spolnega izraza nikoli ne sklepamo o naslednjih osebnih okoliščinah nekoga: o spolni usmerjenosti, spolni identiteti in zaimkih, ki jih oseba uporablja. OGREVALNA AKTIVNOST Nadaljujte z naslednjo aktivnostjo: Vsak_a udeleženec_ka naj vzame en papirček, ki ga ne sme pokazati drugim (Priloga 2). Sledi navodilo: » Sprehodite se po prostoru in z različnimi gibi uprizorite to, kar imate napisano na listku. Ne spuščajte nobenih glasov. Opazujte ostale in poskusite najti svoj par, kajti vsak_a izmed vas ima v prostoru nekoga, ki je dobil listek z enako besedo. Ko se najdete, se umaknite ob steno. « Počakajte, da udeleženke_ci izvedejo nalogo. Ko končajo, vsak par s pantomimo predstavi svojo besedo, ostali pa ugibajo, kaj imajo napisano na listkih. OSREDNJI DEL Po končani ogrevalni aktivnosti udeleženke_ce povabite, da skupaj s svojim parom sedejo v krog. Na sredino kroga po-ložite slike oseb (Priloga 3). Pustite jim približno 2 minuti časa, da si slike podrobno ogledajo. Nato vzemite vse slike, jih premešate in naključno razdelite med pare. Vsak par dobi eno sliko. Naročite jim, naj si vsak par najde svoje mesto v prostoru, kjer bodo lahko v miru razmislili o vprašanjih (Priloga 4). Ponudite jim pisala, da si lahko po želji zabeležijo svoje razmišljanje. Po približno 10–15 minutah udeleženke_ce povabite nazaj v krog. Sledi predstavitev posameznih slik, ob katerih vsak par pove svoje odgovore. Pomembno je, da jim date vedeti, da njihovi odgovori niso napačni ali pravilni. So le njihova razmišljanja, ki so jih ustvarile_i na podlagi predhodnih stereotipov o tem, kaj naj bi bilo moško in kaj žensko. DELAVNICE 93 Vprašanja za razpravo: • Kakšna je naša predstava o stereotipni feminilni osebi in stereotipni maskulini osebi? • Kaj je v družbi določeno kot moško in žensko vedenje? Ali vse_i sledimo tem normam? • Ali mora biti feminilna oseba nujno ženska? Ali mora biti stereotipna maskulina oseba nujno moški? • Predstavljajte si, da sta to vajini_a prijateljici_a (pokažite na risbi, ki so ju na začetku delavnice narisali v skupini). Kaj bi naredili, če bi se nekdo grdo obnašal do njiju in ju ozmerjal na podlagi spolnega izraza? Kaj bi si ve_i želele_i, da bi storil_a vaš_a prijatelj_ica, če bi se nekdo drug norčeval iz vas? Predstave o tem, kako mora izgledati oseba feminilnega videza in kako oseba maskulinega videza, nam narekujejo druž- bene norme, ki jih ponotranjimo že kot otroci. Pomembno je, da se tega zavedamo in da na podlagi zunanjega izgleda in vedenja ne predvidevamo o spolni identiteti in/ali spolni usmerjenosti osebe. Vsakdo ima pravico do tega, da se navzven izraža z oblačili, mimiko, (ne)britjem poraščenih delov telesa, frizuro, ličili ipd., kot si sama želi in kot mu_ji je udobno. Vse_i ostale_i pa imamo odgovornost, da spoštujemo različne spolne izraze vseh oseb. Besede in fraze v vprašanjih in napotkih za vodenje diskusije v skupini lahko spremenite v skladu z razumevanjem in poznavanjem skupine. Pomembno je le, da se držite smeri in tematike, ki ju zajema vprašanje ali vodilo. ZAKLJUČNI DEL Z udeleženkami_ci sedite v krog (lahko tudi stojite). Vzemite manjšo žogo ali klobčič volne in jim naročite, da naj vsak_a pri sebi razmisli, kaj se je danes novega naučil_a. Začnete lahko tudi ve_i same_i in nato žogo/volno podate nekomu naprej. Na vrsto morajo priti vsi_e. Nato je delavnica zaključena. NASVETI ZA IZVAJALKE_CE: Ker gre za zelo zahtevno delavnico, je nujno, da tematiko spolnega izraza dobro poznate. Velikokrat se lahko pri tej temi pojavi sovražni govor, na katerega se morate obvezno odzvati na primeren način. Kadar delate s sku- pino, ki je mlajša od 15 let, bodite pri prvi aktivnosti še posebej pozorni, da boste čim bolj nazorno in konkretno predstavile_i termin spolni izraz. Podajajte različne primere iz vsakdanjega življenja, vendar pri podajanju primerov nikoli ne uporabljajte njihovih sošolk_cev in/ali prijateljic_ev, saj lahko s tem povzročite nelagodje in sprožite zasmehovanje. Raje iz- hajajte iz sebe. Avtentičnost boste sicer dosegle_i z iskrenim podajanjem lastnih izkušenj. Delavnico Kaj je spolni izraz je priporočljivo izvesti, preden izvajate delav- nico Moj spolni izraz, saj je za izvedbo slednje potrebno dobro poznavanje tematike spolnega izraza. Hkrati se na prvi delavnici posameznice_ki med seboj povežejo, kar omogoča varnejše izražanje občutkov o lastnem spol- nem izrazu v drugi delavnici. Priloge: Priloga 1: Obris človeškega telesa Priloga 2: Pantomima Priloga 3: Slike oseb Priloga 4: Vprašanja Pantomima Izrežite besede in jih zložite tako, da se besede ne vidi. HLAČE HLAČE BRITJE NOG BRITJE NOG KRILO KRILO FRIZURA FRIZURA LIČILA LIČILA Vprašanja 1. Pogovorita se o prvih vtisih, ki jih imata, ko pogledata osebo na sliki. Na kratko zapišita kakšno misel, besedo. 2. Osebi dajta vzdevek: ________________________. • Zakaj sta izbrali_a točno ta vzdevek? 3. Kakšno je vajino mnenje o oblačilih, frizuri, drži in stilu, ki ga ima oseba na sliki? 102 DELAVNICE Moj spolni izraz #spolniizraz #lgbt #mojspolniizraz Starostna skupina: od 10 do 14 let nad 15 let Čas: od 90 do 120 min Velikost skupine: do 10 oseb Zahtevnost vsebine delavnice: 1 2 3 4 5 Zahtevnost izvedbe delavnice: 1 2 3 4 5 MATERIALI: • Različni predmeti, ki jih lahko naberete doma, v ključi, šampon, računalniška miška, balzam za službi. Pomembno je, da so čim bolj raznoliki. Za ustnice, barvica, škatlica ... Pri izbiri predmetov se 10 udeleženk_cev je priporočljivo, da ponudite prepustite svoji domišljiji. vsaj 20–25 predmetov. Primeri predmetov: sončna očala, igralna kocka, plišasta igrača, zvezek, lončni- • Flomastri, barvice, plastelin ... (Priporočljivo je, da ca, kuli, peresnica, kapa, slušalke, kozarec, svečka, ponudite čim več različnih materialov.) • Prazni beli listi papirja (vsaj 10). CILJI: • Udeleženke_ci razmišljajo o svojem spolnem izrazu. • Udeleženke_ci krepijo samozavedanje o svojem spolnem izrazu. • Udeleženke_ci se opolnomočijo preko odpiranja prostora za razmišljanje o lastnem spolnem izrazu. PRIPRAVA: • Preden s skupino izvajate to delavnico, je pripo- • Zaželeno, da med delavnico tudi ve_i sodelujete v ročljivo, da izvedete delavnico Kaj je spolni izraz. debati in delite svoje izkušnje. Zato je pomembno, Pomembno je namreč, da udeleženke_ci poznajo da že pred izvedbo delavnice razmišljate o svojem termin spolni izraz. spolnem izrazu. • Preberite si poglavja Heteronormativnost in cisnor- • Pripravite ustrezne materiale. mativnost, Varnejši prostor in Slovarček. DELAVNICE 103 POVZETEK (NAMEN): Udeleženke_ci razmišljajo o svojem spolnem izrazu in ga povezujejo z normativi v družbi. Raziskujejo svoje občutke in želje glede spolnega izraza. Subjektivno ocenjujejo zadovoljstvo s svojim spolnim izrazom in koliko ga prilagajajo družbenim normam. OPIS POSTOPKA/METODOLOGIJA: UVODNI DEL Z udeleženkami_ci sedite v krog. Če ste s to skupino predhodno izvajale_i delavnico Kaj je spolni izraz, udeleženke_ce povabite, da s skupnimi močmi ponovite, kaj vse pomeni spolni izraz. Če delavnice Kaj je spolni izraz s to skupino niste izvajale_i, z udeleženkami_ci zberite ideje o tem, kaj menijo, da termin pomeni. Skozi pogovor jim pomagajte razumeti definicijo in njen pomen. Za zagotavljanje varnejšega prostora je pomembno, da si kot skupina postavite naslednja pravila: • Pravilo spoštovanja zasebnosti/anonimnosti: Kar se pogovarjamo znotraj skupine, ostane med udeleženkami_ci te skupine. To pomeni, da izkušenj drugih ne govorimo ostalim prijateljicam_em, sošolkam_cem itd. Drugim lahko povemo le lastno izkušnjo. • Med seboj se aktivno poslušamo in komuniciramo na spoštljiv način. Lahko izražamo svoje mnenje, vendar ne smemo biti do nikogar sovražni in žaljivi. Predvsem izhajamo iz lastnih izkušenj in govorimo o sebi. • »Jaz« stavki: Pri izražanju mnenja govorimo samo o svojem mnenju in povedanega ne predstavljamo kot univerzalno pravilo družbe. • Deljenje izkušenj je prostovoljno. To pomeni, da za nikogar ni obvezno, da pri delavnici sodeluje na ta način, če je to zanj_o nelagodno. Udeleženke_ce vprašajte, ali želijo še one_i dodati kakšno pravilo. Ko zaključite, nadaljujte z osrednjim delom delavnice. Dobro je, da pravila zapišete na list papirja in ga nalepite na steno ali pustite v prostoru med delavnico. OSREDNJI DEL Vse nabrane predmete postavite na sredino kroga in udeleženkam_cem pustite 1 minuto, da si jih ogledajo. Nato jim naročite, da naj si vsak_a izmed njih izbere en predmet in ga vzame v roke. Enako storite tudi ve_i, saj je pomembno, da pri tej aktivnosti sodelujete z udeleženkami_ci. Prosite jih, da razmislijo o predmetu, ki ga imajo v rokah. V mislih naj opišejo vizualni izgled predmeta in razmišljajo, zakaj so ga izbrale_i. Pustite jim približno 5 minut časa. Nato sledi predstavitev razmišljanja. Udeleženke_ci naj svoj predmet predstavijo skupini. Povejte, da lahko začne kdorkoli. Če nihče ne želi začeti, začnite ve_i. S tem boste prebile_i led in opogumile_i udeleženke_ce. Delite svoje misli in nato počakajte, da jih podelijo še ostale_i. Zelo pomembno pri tem delu delavnice je, da udeleženk_cev ne silite k deljenju misli na glas. Če vidite, da tišina že dolgo traja, vprašajte tiste, ki še niso bile_i na vrsti, ali želijo misli podeliti ali ne. Če ne želijo, jim morate obvezno povedati, da ni s tem nič narobe in da veliko pomeni že to, da so tukaj na delavnici, kjer že s tem, ko razmišljajo o sebi in poslušajo druge, delajo veliko za svojo osebno rast. Delavnico nadaljujte z naslednjim vprašanjem: • »Kako vas vaš predmet spominja na vaš spolni izraz? Razmislite o svojem spolnem izrazu. Kakšen je, kako ga ve_i vidite, ali ste z njim zadovoljne_i. Bodite kreativne_i.« Če je udeleženkam_cem navodilo težko razumljivo, jim ponudite primer. Za lažjo predstavo, kako predmet povezati s spolnim izrazom, navajamo primer: • Predmet: kaktus. Kaktusove bodice me spominjajo na dlake na mojih nogah. Dlake na nogah so zame zelo po-membne, saj zame predstavljajo maskulinost. Moj spolni izraz je maskulin, kar si želim izražati tudi navzven. 104 DELAVNICE Udeleženkam_cem pustimo dovolj časa, da razmislijo o povezavi med predmetom in svojim spolnim izrazom. Na tej točki je smiselno, da se razvije debata. Zato so vam lahko v pomoč naslednja vprašanja: • Ali ste s svojim spolnim izrazom zadovoljne_i? • Bi si kdaj želele_i obleči feminilna/maskulina oblačila, pa vas je strah, da to v družbi ne bo sprejeto? (Enako lahko vprašate glede ličil, frizure itd.) • Ste imele_i v javnosti kdaj težave zaradi svojega spolnega izraza? • Pomembno je, da date udeleženkam_cem prostor, da povedo svoje izkušnje, frustracije. Njihovo deljenje spreje-majte z razumevanjem in spoštovanjem. • Kako močno na vas vplivajo družbene norme, ko si v trgovinah izbirate oblačila? Besede in fraze v vprašanjih in iztočnicah za vodenje diskusije v skupini lahko spremenite v skladu z razumevanjem in poznavanjem skupine. Pomembno je le, da se držite smeri in tematike, ki ju zajema vprašanje ali iztočnica. ZAKLJUČNI DEL Vsak_a udeleženec_ka dobi bel list papirja. Ponudite jim flomastre, barvice, kolaž papir, lepilo, škarje, plastelin. Dobro je, da imate na izbiro čim več materialov, nič pa ni narobe, če kateri manjka ali če katerega dodate. Udeleženkam_cem naročite, naj narišejo/izdelajo sebe, kot se sami vidijo ali si želijo izgledati in so si všeč. Pustite jim preostanek časa. Delo naj opravljajo v tišini, ponudite jim lahko glasbo. Poudarek: Izdelke udeleženke_ci izdelujejo zase, zato jih ne komentirajte, ne pozivajte k predstavitvi ali jih kako drugače izpostavljajte. Če oseba sama želi predstavit svoj izdelek ji_mu seveda ponudite prostor; pomembno je, da izdelkov ne vrednotite. NASVETI ZA IZVAJALKE_CE: Vprašanja prilagajajte glede na starost skupine. Pri mladostnicah_kih, mlajših od 15 let, bodite še posebej pozorne_i na to, da vprašanja konkre- tizirate z vsakdanjimi primeri. Delavnica je lahko namenjena vsem mla- dim, še posebej pa je primerna za transspolne in/ali nebinarne ali cisspolno nenormativne posameznice_ke. Pomembno je vedeti, da je za to populaci- jo lahko ta tematika izredno občutljiva in naporna. Podporo jim ponudite tudi po končani delavnici. ZAKLJUČKI 105 ZAKLJUČKI Skozi priročnik smo prikazale_i veliko LGBT+ tematik in ponudile_i raznolika orodja za pog- labljanje ter usvajanje znanja, tako za mladinske delavke_ce in učiteljice_je kot tudi za mlade udeleženke_ce delavnic. Podale_i smo različne tematske sklope, ki vam bodo omogočili lažjo izvedbo delavnic ter vam pomagali pri razlagah različnih terminov, ki se pri izvedbi pojavljajo. Poglavja v priročniku ponujajo raznolik vir informacij, zavedamo pa se, da si boste o določenih temah želele_i izvedeti še več ter da vsebina priročnika vsega znanja ne vsebuje in ga tudi ne more vsebovati. Za konec smo zato pripravile_i seznam slovenske in angleške literature ter virov, ki so relevantni za predstavljene vsebine in vam bodo v pomoč pri poglabljanju znanja. Dodatna literatura v slovenskem jeziku: • Soares de Almeida, A., Alvarez, T., Borisova, M., Csikors, T., Mitt Holm, C., Krisova, D., idr. 2018. • Koletnik, A., Grm, A. Gramc, M. 2016. Vsi spoli Equality in the classroom: Equality bodies and gender so resnični. Dostopno na: http://transakcija.si/wp- equality in education. Dostopno na: http://www. -content/uploads/2016/05/Vsi-spoli-so-resnicni. equineteurope.org/IMG/pdf/equality_in_the_ pdf in na: https://legebitra.si/wp-content/uplo- classroom_-_web.pdf ads/2016/05/brosura_trans_04-TISK.pdf • Dankmeijer, P. 2017. How LGBTIQ activists can • Plahutnik Baloh, B. 2015. Kako razumeti svojega develope a high impact education strategy. Dostopno otroka : brošura za starše lezbijk in gejev. Dosto- na: pno na: https://legebitra.si/wp-content/uplo- ads/2016/01/brosura_03_spread.pdf • https://www.gale.info/doc/gale-products/GALE_ COMMITTEE_GUIDE.pdf • Kopinič, A. 2018. Smernice za vzpostavljanje pozitivnega delovnega okolja za transspolne osebe. • Dankmeijer, P. 2012. Advocate for Sexual Diversity Dostopno na: https://legebitra.si/wp-content/uplo- Education. Dostopno na: ads/2019/01/Obla%C4%8Dnik_ca_pdf2.pdf • https://www.rainbowwelcome.org/uploads/pdfs/ • Koletnik, A., Grm, A., Gračanin, E. 2016. Pravno Advocate%20for%20Sexual%20Diversity%20 priznanje spola v Sloveniji: Smernice za uresničevanje Education.pdf spoštovanja človekovih pravic transspolnih in cisspolno • Irwin-Gorwan, S. 2016. Being LGBT in school. nenormativnih oseb. Dostopno na: https://legebitra. Dostopno na: si/wp-content/uploads/2016/05/Pravno-priznanje- -spola-v-Sloveniji-FIN.pdf • https://www.education.ie/en/Publications/Educati- on-Reports/Being-LGBT-in-School.pdf • Magić, J. 2012. Homofobija na naši šoli: Poročilo o izkušnjah srednješolskih učiteljev in učiteljic s homo- • Hunt, R., Hague, S. 2017. Creating an LGBT - in- fobijo v šolskem prostoru v Sloveniji. Dostopno na: clusive curriculum. Dostopno na: https://legebitra.si/wp-content/uploads/2016/11/ • https://www.stonewall.org.uk/sites/default/files/ Homofobija-na-na%C5%A1i-%C5%A1oli_slo_fi- inclusive_curriculum_guide.pdf nal.pdf • Perger, N. 2018 . LGBTQ+ Youth and Experiences • Koletnik, A. Grm, E. A. 2017. Priročnik za medij- with Violence in Education. Dostopno na: https:// sko poročanje o transspolnosti. Dostopno na: http:// revije.ff.uni-lj.si/arshumanitas/article/downlo- transakcija.si/medijski-prirocnik/ ad/8001/8273/ Dodatna literatura v angleškem jeziku: • IGLYO, OII Europe, EEA. 2018. Supporting your intersex child. Dostopno na: http://www.iglyo.com/ • Manousaki, A. 2016. Active Rainbow Booklet: wp-content/uploads/2018/10/Supporting-Your-In- From Personal Roots to Local Actions. Dostopno na: tersex-Child.pdf https://www.salto-youth.net/downloads/toolbox_ tool_download-file-1482/Active%20Rainbow%20 • Ruben, A. 2018. LGBTQI Inclusive Education Booklet-From%20Personal%20Roots%20to%20 Report. Dostopno na: https://www.iglyo.com/ Local%20Actions_2016.pdf wp-content/uploads/2018/05/Education_Re- port_April_2018-4.pdf 106 ZAKLJUČKI • IGLYO. 2015. Teacher’s guide to inclusive education. • IGLYO. 2014. Intersectionality toolkit. Dostopno Dostopno na: https://www.iglyo.com/wp-content/ na: https://www.iglyo.com/wp-content/uplo- uploads/2015/09/Teachers-Guide.pdf ads/2015/09/Inter-Toolkit.pdf • IGLYO, Obessu. 2015. Guidelines for inclusive education: Sexual orientation, Gender identity and Gender expression. Dostopno na: https://www.iglyo. com/wp-content/uploads/2015/09/2014-Inclusi- ve-Education-Guidelines.pdf Dodajamo še seznam organizacij, ki v Sloveniji delujejo na področju LGBT+, njihove kontakte in socialna omrežja: IME SPLETNA STRAN E-MAIL TELEFON SOCIALNA OMREŽJA FB: www.facebook.com/ Društvo www.legebitra.si info@legebitra.si T: 01 430 51 44 Legebitra Legebitra INSTAGRAM: @diclegebitra FB: Društvo www.facebook.com/ Parada www.ljubljanapride.org info@ / LjubljanaPride ponosa ljubljanapride.org INSTAGRAM: @ljubljanapride FB: www.facebook.com/ Društvo www.dih.si info@dih.si T: 01 590 264 27 drustvodih DIH INSTAGRAM: @drustvodih FB: www.facebook.com/ Zavod www.transkacija.si info@transakcija.si / transakcija TransAkcija INSTAGRAM: @transakcija FB: www.facebook.com/ Društvo www.drustvokvartir. drustvokvartir@ / drustvokvartir Kvartir wordpress.com gmail.com INSTAGRAM: @drustvokvartir FB: www.facebook.com/ Društvo sekcijaskuc@mail. Sekcija-ŠKUC- ŠKUC, www.skuc.org ljudmila.org T: 01 432 73 06 LL-898596363539749/ Sekcija LL INSTAGRAM: @skuc_drustvo ZAKLJUČKI 107 FB: Društvo www.facebook.com/ ŠKUC, www.skuc.org magnus@skuc.org / skuc.magnus Sekcija Magnus INSTAGRAM: @skuc_drustvo FB: Društvo www.facebook.com/ ŠKUC, klubtiffany Kulturni center Q; www.skuc.org skuc@skuc.org / www.facebook.com/ Klub klubmonokel Monokel, Klub INSTAGRAM: Tiffany @klubtiffany @klubmonokel Glede vprašanj, vezanih na priročnik Mavrica v žepu, lahko kontaktirate Društvo informacijski center Legebitra preko zgoraj naštetih kontaktov. Hvala, da se za naslavljanje LGBT+ tematik izbrale_i naš priročnik. Upamo, da vam je bil v pomoč in da vas je navdahnil za nadaljnje delo na tem področju. Document Outline Naslovnica Mavrica-v-zepu-notranjost-digital _c8w5owacovwm UVOD ZAKAJ TA PRIROČNIK HETERONORMATIVNOST IN CISNORMATIVNOST INTERSEKCIONALNOST VARNEJŠI PROSTOR IN UPORABA UMETNIŠKIH ORODIJ SLOVARČEK KAKO UPORABLJATI PRIROČNIK MAVRICA V ŽEPU BODITE POZORNE_I NA … Predstavitev glavnih junakov: Vider in Bobra DELAVNICE: LGBT osnove (do 9 let) LGBT osnove (od 10 do 14 let) LGBT osnove (nad 15 let) Brez zamere Enake možnosti Muzej iluzij Kaj je spolni izraz Moj spolni izraz ZAKLJUČKI Naslovnica-zadnja