Poštnina plačana v gotovini.
Cena 25 — lir
Spediz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c'- tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica. Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. -t- Naročnina: mesečno L luu, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštna čekovni računi:	Trst štev. 11-7223, Gorko 'is te v. 9-18127
Leto VI - Ste v. 44
Trst - Gorica 31. oktobra 1952
izhaja vsak petek
DRAGOCENA
PRIZNANJA QF in Slovenska skupnost
Osvobodilna fronta ima od vsega začetka posebno taktiko, ki ji je namenjena kot poslušnemu orodju, odnosno izvrševalcu ukazov tito-istične komunistične partije. Med osnovnimi načeli njenega dela je, da ne trpi nobenih samostojnih političnih skupin in se boji kot vrag križa, da bi s političnimi skupinami kot takimi tesneje sodelovala. To je bila njena taktika v času o-svobodilne borbe, ko je izjavljala, da sprejema v svojo sredo vsakogar, samo da je pošten, toda vztrajno je odklanjala sprejem organiziranih skupin v celoti. Edina organizirana skupina v Osvobodilni fronti je bila lahko samo Komuni stična partija. Na ta način si namreč zavatuje svoj vodilni položaj Vsi ostali so kvečjemu »nepartijci« ali »nestrankarji«, torej podobno kakor v Sovjetski zvezi. Sola je pač šola!
Zanimivo pa je ugotoviti, da je temu načelu se vedno zvesta tudi Osvobodilna fronta na Tržaškem.
To je namreč bistro in jasno pou daril njen novi predsednik Franc Stoka v govoru, ki ga je imel preteklo nedeljo na šestem zasedanju Glavnega odbora Osvobodilne fron te za tržaško ozemlje. Njegova izvajanja naknadno in z najbolj poklicanega mesta popolnoma opra vičujejo veliko opreznost, s katero smo se svoječasno podali v Slovensko skupnost, ki jo je nam, kakor ■njemu, vsilil krivičen volilni zakon
Predvsem je Franc Stoka podčr tal in priznal, da Osvobodilna fron ta ni hotela raztegniti načela skupnega slovenskega nastopa tudi na tržaško občino, kajti »skupen na slop Osvobodilne fronte samo z o stalimi slovenskimi političnimi skupinami v Trstu bi pomenil popolno izolacijo slovenskega življa od o-stalega demokratičnega v tržaški občini. Taka slovenska skupnost bi ne žela odobravanja pri samih slovenskih delavcih, ki bi tako akci jo utegnili tolmačiti kot močan od klon v nacionalistično politiko. Sku pen nastop Osvobodilne fronte sa mo s slovenskimi skupinami v Trstu bi pomenil razbitje slovansko-italijanske antifašistične fronte, ka tere močan steber bo morala biti tudi v bodoče Osvobodilna fronta
Potem ko je na ta način, z nje gcvimi besedami, Osvobodilna fron ta prevzela nase formalno in de jonsko odgovornost, da je zaradi svoje fratelančne politike, iz katere se še vedno ni nič naučila, one mogočila skupni slovenski nastop o katerem je sicer kričala na vsa usta, pa je Franc Stoka nadaljeval:
»Združitev z ostalimi slovenski mi skupinami v Trstu bi nujno do vedla do neke enotnosti na vrhu v katerem bi bili zastopani tudi najreakcionarnejši elementi sloven ske emigracije . . .« in malo dalje :>Bistvena je razlika enotnosti našega delovnega človeka na vasi od . one, ki bi se lahko ustvarila z voditelji nekaterih političnih skupin . . .«
Poleg slepe zvestobe fratelanci, vkljub temu, da jih je ob prelomu s kominformom in vse do danes tako pošteno razočarala, vkljub temu, da so z njo vcepili v našega človeka tisto narodno mlačnost, nad katero zadnjih par let sami jadikujejo, vodi Osvobodilno fronto na Tržaškem v njenem odnosu do ostalih slovenskih političnih skupin, torej tudi uvodoma omenjeno načelo politične taktike vesoljnega komunizma: sodelujemo z ljudmi, toda ne z vodstvi, kajti edini vodje smo mi!
To je bilo tisto, kar je od vsega^ začetka tičalo za načelom »slovenske skupnosti« ali celo, »enotnosti«, kakršno so želčli tržaški titovci in njihova partija ter Osvobodilna fronta. Hoteli so si izsiliti dostop v vrste nekomunističnih Slovencev zato, da bi jih lahko razkrajali od znotraj. Prav nedolžni so: s podeželskim prebivalstvom ima skupnost svoj smisel, toda' to podeželske prebivalstvo jim mora biti izročeno v roke brez vmešavanja središčnih vodstev, s katerimi ne morejo imeli nobenega opravka, ker so »reakcionarji«. Krasna logika! Dejansko pa ne marajo imeti nobenega opravka Zato, ker se boje da bi jim prav ta vodstva preprečila njihov načrt ter jim onemogočila, da bi podobno kakor v času osvobodilne borbe s sladkimi obljubami zopet speljali množice na led.
Vsa titoistična propaganda za »skupnost« je torej samo skrbno prijavljen politični manever in
Trst ie sestauni del Srednje Europe
STO pred tržaškim mestnim svetom ~ Važen govor dr. J. Agneletta
Na torkovi seji tržaškega mestnega sveta so nadaljevali politično razpravo o STO-ju. Med drugimi so govorili dr. J. Agneletto, dr. F. Cusin in dr. J. Dekleva.
Ne moremo objaviti tričetrturne-ga govora občinskega svetovalca SNL, dr. Josipa Agneletta, ker bi morali s tem izpolniti celo stran našega lista. Iz tega temeljitega govora, ki je ovrgel z dejstvi bajko podpiranju Slovanov, in dokazal, da je Avstrija nasprotno podpirala Italijane na našo škodo, in utemeljil, zakaj smo Slovenci proti vrnitvi Italije v te kraje; objavljamo samo glavne misli.
Dr. Agneletto je ugotovil:	*
Trst je s svojim Svobodnim o-zemljem zemljepisno, zgodovinsko in gospodarsko sestavni del Srednje Evrope, h kateri je spadal preko 500 let, od 1. 1383 do 1. 1919.
Pariška mirovna konferenca je zato ustanovila STO, priznavajoč tržaškemu pristanišču celinsko in mednarodno nalogo.
Današnji položaj na STO-ju je samo posledica odlašanja z imenovanjem guvernerja, ker niso hotele zahodne velesile filokomunistič-nega guvernerja, ki sta ga zahtevali Sovjetska zveza in Jugoslavija.
Od tod tristranski predlog od 1. 1548, ki je pa danes pokopan, potem ko je postala Jugoslavija, zlasti s svojim zbližanjem z Grčijo in Turčijo, važen činitelj v obrambi Zahoda. Kdor danes še računa s, trostranskim predlogom, ni stvaren in trezen politik.
Velika Britanija in Amerika sta, hoteli dati z londonskim dogovo7 rom od aprila Italiji v roke adut, da 'bi jo pripravili za neposredna pogajanja z Jugoslavijo.
Potem ko je govoril o predlogih glede STO-ja, je dr Agneletto omenil, da je etnična meja nemogoča, ker sega slovenska zemlja prav do morja od Stlvana devinskega do Barkovelj in bi šla v najboljšem, primeru za Italijo preko predmestij, Trst pa bi bil spojen z Italijo s hodnikom, širokim 1-2 km. Bil ni drugi Gdansk. Taka meja bi pomenila zadušitev Trsta. Ali hoče res večina obč. mestnega sveta tako zadušitev? Pravijo nekateri, da bi bil tako uničen stoletni tekmec Benetk; da, toda z druge strani bi nastal nov tekmec — pristanišče Reka.
Plebiscit na zvijačni obrazec: l-talija ali Jugoslavija izvira iz nojevske politike, ki namenoma pre? žira obstoj STO-ja in prebivalstvo; ki je v coni A s 42 odstotki zahtevalo STO. Ce bi že do plebiscita prišlo, bi tedaj morali glasovati: ali za Trst ali za Jugoslavijo ali za Italijo. Plebiscit pa ne more biti danes izraz prave ljudske volje, ker ga dobi oni, ki je bolj nasilen in bogat.
Ostane torej le še razkosanje STO-ja, zato so Italijani, ki zahte-, vajo Trst za Italijo, postavljeni pred eno samo izbiro: ali prepustiti cono B Jugoslaviji in žrtvovati tamkajšnje italijansko prebivalstvo ali pa se odločiti za STO.
Slovenci in Hrvati — je nadaljeval dr. Agneletto — so in ostanejo trdno za STO, proti vsaki odstopit-vi, bilo Italiji bilo Jugoslaviji, proti etnični meji, proti plebiscitu it} proti kondominiju.
Italija je dokazala na pretek, da ni sposobna vladati nad drugimi narodi, ker ne pozna strpnosti in čuta za pravice narodnih manjšin.
iLeta 1866 so beneški Slovenci glasovali za Italijo, ker so pričakovali, da jim bo priznala pravice, ki so jih uživali pod Beneško republiko. Toda razočarali so se, ko so yideli, da je bil bolj pravičen benečanski lev kot rimska volkulja! 50.000 beneških Slovencev je še danes brez vsake ljudske šole, in ko se potegujejo za slovensko šolo, jih pitajo z izdajalci Italije.
Slovenci na Primorskem so prišli po 25 letih italijanskega gospostva do prepričanja, da bi pomenil nov prihod Italije veliko nevarnost .za naš obstoj. Evo dokazov: uničenje slovenskih kulturnih in go-> spodarskih organizacij, odprava slovenskih šol, požig ali zatrtje slovenskih društev, kulturnih krož-
kov, knjižnic, gledališč in izgon slovenskih učiteljev in uradnikov; 200.000 Slovencev in Hrvatov je moralo s Primorskega po svetu. In končno uničenje vseh slovenskih denarnih zavodov in bank, ki so 1519 upravljali okrog 300 milijonov zlatih kron, t. j. dvanajst in pol milijonov funtov šterlingov.
Tudi nacistična ‘Nemčija je preganjala Zide, toda demokratska Nemčija je čutila dolžnost, da to škodo Zidom poravna. Kaj je storila demokratična Italija, da poravna Slovencem storjeno škodoij Ko so zavezniki hoteli 1. 1950 sezidati v Trstu Slovencem kulturno središče za leta 1920 od fašistov požgani »Narodni dom«, je imela demokratična rimska vlada drznost, da je protestirala pri generalu Aireyu, in ta je slovensko kulturno središče pokopal. Skoda, ki so jo utrpeli tržaški Slovenci za požgani »Narodni dom«, znaša eno milijardo 118 milijonov lir! Ta še ni poravnana.
Nek svetovalec večine nam je o-čital, da smo »Slavi calati a Trie ste«, in da nas je Avstrija podpirala na škodo Italijanov. Dr. Agne letto je pribil, da so mogle take bajke pripovedovati pred 30 ali 40 let' prebivalcem iz Italije, ne pa 1952. leta v tržaškem mestnem svetu. Preko 60.000 Slovencev ni imelo pod Avstrijo v Trstu niti ene srednje šole in v mestu samem niti ene ljudske šole! Avstrijski vo-ilni zakon iz 1. 1906 je priznal Italijanom povprečno na vsakih 27 tisoč prebivalcev po enega poslanca za dunajski parlament, Slovencem in Hrvatom pa šele na vsakih 50-60.000. Leta 1850 so našteli v Istri 171.381 Slovanov in 56.744 Italijanov, a leta 1910 so našteli samo 223,208 Slovanov in kar 148.293 Italijanov. In to naj bi bilo podpiranje Slovanov proti Italijanom?
Se en primer: Ko je 1. 1894 avstrijska vlada končno odredila, da morajo biti v Istri na sodiščih poleg italijanskih tudi slovanski napisi zaradi ogromne večine slovanskega prebivalstva, so istrski Italijani zagnali krik in vik do neba. Celo italijanski ministrski predsednik Crispi je brzojavil v Berlin italranskemu poslaništvu, naj takoj intervenira pri nemškem cesarju. da ta posreduje pri cesarju Francu Jožefu na Dunaju, da se popravi Italijanom storjena krivica (!) in da spoštujejo italijanski jezik. Nemški cesar je odgovoril, da ie posredoval, češ naj avstrijska vlada ne ustvarja nevarnosti za Trozvezo (Nemčija, Avstrija in I-talija) z ukrepi na škodo italijanskega prebivalstva. Tako je Itali-ia izkoriščala trozvezo (1. 1883 -1915) v korist Italijanov. Tako je ■tedaj Avstrija podpirala primorske Slovane .. .
Slovenci in Hrvati so za obrambo STO-ja tudi zato, ker to jamči za prosvetni, socialni in gospodar-ssi napredek svojega prebivalstva. Trst lahko živi sam od sebe. In tu je dr. Agneletto naštel vse razlo-e, ki dokazujejo, kako lažna je nasprotna trditev, da Trst brez 1-talije ne bo uspeval. Soditi na podlagi današnjega stanja tržaško življenjskost pod težo trgovskih in finančnih dogovorov z Italijo od 1. 1948, je največja zabloda. Trst bo začel dihati svobodno šele, ko postane sam gospodar svoje usode, .svoje trgovine, svojega pristanišča, svojih carin, valut in deviz, ko bo sam lahko odpiral vrata tujim kapitalom in industrijam ter svobodno sklepal trgovinske pogodbe z zunanjim svetom. Ko bo tržaško delovno ljudstvo imelo zavest, da se bo s povečanjem njegovega dela in skrbi zvišala tudi njegova/ življenjska raven. Dr. Agneletto jq naštel važne znake gospodarskega dviganja, vkljub .odvisnosti od Italije in omeni!, da od 21 milijard, ■ki jih je Trst dobil od Marshallovega načrta, ni uporabil zase .tako rekoč niti vinarja. 17 in pol milijard je posodil za brodogradnjo, 2; milijardi 300 milijonov za veleindustrijo, 150 milijonov za malo industrijo in okrog 1 milijarda je, šla za stroške tržaškega urada ERP.
Onim, ki trdijo, da je Trst pod Avstrijo lahko uspeval, ker je i-mel za seboj 50-milijonsko državo,, je dr. Agneletto odvrnil, da je propadla avstroogrska monarhija, da, pa so ostali narodi, dežele, industrije in gospodarstvo, ki imajo skozi Trst najbližji izhod na morje in v svet. Treba je le voditi na STO-ju politiko, ki ne bo sabotira-; la prometa skozi Trst in ovirala izkrcavanja parnikov, ker ni vagonov na razpolago.
Nato je prešel dr. Agneletto k onemu delu resolucij, ki govore o coni B. Slovenci razumejo bolest, ki jo čutijo Italijani za svoje brate.
one cone. Toda njihov jezik je tam enakopraven v vseh uiadih in imajo šole v svojem lastnem jeziku. So v zmoti oni, ki trdijo, da Itali-, jane preganjajo samo zato, ker so Italijani. Tudi Slovenci in Hrvati so med begunci! Naj ne mislijo 1-talijani, da podučujejo na slovenskih šolah antikomunisti!
Dr. Agneletto je naglasil, da je bil in je proti vsakemu nasilju pioti narodnim manjšinam od katere koli strani prihaja, in je zato tudi proti nasilju, v kolikor se to, izvaja proti italijanskemu prebivalstvu cone B.
Toda tudi Slovencem v coni B, ne cvetejo rožice. Tu ne gre za hrupna in nasilna preganjanja, ampak za namerno zapostavljanje Slovencev posebno pri delu in službah. V državnih, deželnih in občinskih uradih v Trstu ni niti enega odstotka Slovencev in Hrvatov. Slovenski jezik je v uradih celo-prepovedan. Dijaki, ki prihajajo iz slovenskih šol, znajo popolnoma italijanski, toda pri iskanju služb jim delajo težave. Tiho raznarodovanje Slovencev se vrši po načrtu, ne samo zaradi pomanjkanja otroških vrtcev, ampak tudi s pritiskom na slovenske gospodarsko odvisne starše, da vpisujejo otroke v laške šole.
Dr. Agneletto je končal svoj govor, ki je bil večkrat prekinjen od medklicev, z izjavo:
»LAHKO VAM IZJAVLJAM, DA NE PRETI S STRANI SLOVANOV ITALIJANSKEMU NARODU NI-KAKA NEVARNOST; PRAV TAKO NE SVOBODNEMU TRŽAŠKEMU OZEMLJU. ZDRUZIMO SVOJE SILE ZA OHRANITEV STO-ja, NE SAMO V KORIST NJEGOVEGA PREBIVALSTVA, NE SAMO V KORIST VASEH BRATOV CONE B, AMPAK POSEBNO V KORIST POMIRJENJA ITALIJAN SKEGA IN JUGOSLOVANSKIH NARODOV TER V KORIST MIRU V TEM DELU EVROPE.«
lavna vprašanje na ZVU
Letos so dobili naši učitelji in profesorji namestitvene dekrete s precejšnjo zamudo.
Vendar so bili ob njihovem prejetju neljubo presenečeni, ko so ugotovili, da so neznanci vse glave imenovalnik listin, ki so nosile napis »ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA U-PRAVA«, odrezali, pustili pa samo majhen napis v levem zgornjem kolu »Višja šolska uprava«.
Ali je to odgovornim faktorjem ZVU znano?
Ce se je to izvršilo mimo njihove volje in vednosti, kaj mislijo ukreniti, da se napravi konec iredentistični politični in upravni samovolji?
Pozno spoznanje
)V Sovjetski zvezi vlada resnično ostuden enopartijski sistem ... Iz lika partijca” so tam ustvarili svojevrstnega boga-človeka, boga -biroktata, ki povezuje zoprnost vsakega birokrata še z domišljavo megalomansko primitivnostjo in nekulturnostjo. Ta birokratski tip je edini nosilec države oblasti, vladajoča kasta diktira povsod politiki, znanosti in umetnosti ter vsemu družbenemu življenju.«
In kdo je naslikal ta odlični porot komunistične diktature? Nihče drug kot član »Politbiroja CK KPS« in minister Ljudske republike Slovenije dr. Jože Potrč v »Ljubljanskem dnevniku« od 11. oktobra.
Pri tem se mu je nehote posrečil nenavadno uspel lastni portret, ali kakor pravi pregovor »Pisker očita loncu, da je črn«.
Jugoslavija izvoljena v gospodarski In socialni svet ZN
Glavna skupščina Združenih narodov je izvolila Jugoslavijo za članico gospodarskega in socialnega sveta. Bilo je jpotretono trinajst glasovanj, ker prej ni bilo mogoče doseči med tekmujočimi državami potrebni dve tretjini glasov. Pri zadnjem glasovanju je Jugoslavija debila 40, Češkoslovaška pa 18 glasov.
Štiri leta na branihu naših prauic
V torek, 28. t. m., je bila na go-riškem gradu zaključna seja gori-škega občinskega sveta, kateremu je potekel štiriletni mandat. Ob tej priliki se spoštljivo spominjamo pok. svetovalca Poldeta Kemperle, ki je bil izvoljen na listi SDZ oktobra 1948, kakor tudi pok. g. Paglavca iz Podgore, izvoljenega na listi DFS.
■Naša zahvala za delo v občinskem svetu gre g. Iv. Brumatu, nasledniku g. Kemperla. in še posebej g. Rudiju Bratužu, ki se je izkazal za veščega občinskega sveto-
Socialisti in Trst
Italijanska nacionalistična vsiljivost ne pozna meja
novemu predsedniku Osvobodilne fronte, Francu Stoki, smo vsaj lahko hvaležni, da je bil toliko iskren ter ga je dokončno razkril. Sedaj bo vsakdo še laže razumel, zakaj se tako jeze, da jim je prav s Slovensko demokratsko zvezo to spodletelo.
* * *
V Milanu je bil pretekli .teden kongres socialistične internacionale. Predsedoval je tajnik britanske laburistične stranke, Morgan Fhi-lipps.
Kongresa so se udeležili vsi vidnejši zastopniki svetovnega socialističnega gibanja, med njimi bivši britanski ministrski predsednik Attlee in bivši belgijski zunanji minister Spaak.
»Tržačane« je zastopal na kongresu zastopnik samozvane »Socialistične stranke Julijske krajine«. Lonza. Ta je nastopal v dogovoru z zastopniki italijanskih socialističnih demokratov, tako imenovanih saragatovcev.
Lonza je na kongresu spregovoril o tržaškem vprašanju. Ko bi tega no storil, bi ne bil italijanski
»socialist« in »demokrat«  še
manj pa »Tržačan« iz Julijske krajine . . .
Ugotovil je, da je nemogoče rešiti tržaško vprašanje, ker ni mogoče doseči neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, in sicer zaradi neuvidevnosti ter nepopustljivosti prve. Odklonil pa je vsako možnost, da bi vprašanje u-•redili z mednarodno razsodbo. S tem je najjasneje dokazal, kako zaupa italijanskim socialdemokratskim »pravičnim« nazorom glede Trsta . . . Na koncu je predložil kongresu resolucijo in zahteval, naj jo ta v celoti sprejme. Kakšna je bila vsebina te resolucije, si lahko
predstavljate. Italijanske svete pravice do Trsta, moralna obveza za hodnih velesil iz izjave 20. marca 1948, nujnost takojšnjega plebisci ta itd.
Navzoče delegate je italijanska socialdemokratska nesramnost tako presenetila, da so soglasno zavrnili Lonzove predloge. Danski zastopnik je n. pr. izjavil, da ima tudi Danska z Nemčijo še nerešena vprašanja, da pa smatra to za svojo notranjo zadevo in tega ne iznaša pred nepristojne mednarodne forume.
Po dolgem razpravljanju je nato kongres sprejel drugo resoluci jo, ki ugotavlja potrebo po čimprejšnji rešitvi tržaškega vpraša nja po načelih socialistične inter naeionale v evropskem interesu Imenovali so tudi odbor, ki bo preučil tržaško vprašanje in upošteval vse njegove sestavine.
Lonzove nesramnosti so upravi čeno razburile tržaško indipenden ti stično javnost.
Zato so Slovenski akcijski odboi; za obrambo STO-ja, Tržaški blok in Fronta neodvisnosti sestavili re solucijo in jo poslali tajništvu kon gresa socialistične internacionale Milan. Pojasnili so naše, tržaško stališče o tako imenovanem tržaškem vprašanju in s primernimi ugotovitvami pobili neutemeljene zahteve in zlagane trditve zastopnika »tržaških« socialdemokratov iz Julijske krajine.
valca in za pridnega, vestnega ter neustrašnega zagovornika pravic slovenske manjšine v Italiji in koristi goriških slovenskih občanov.
Pri vseh svojih nastopih v občinskem svetu in pri oblasteh sploh, je g. R. Bratuž jasno dokazal, da ie trpi krvice, in se je srčno za-zemal tako za slovenske kot za italijanske stranke, ki so ga prosile jpomoči. Italijanske stranke so se obračale na njega v največji meri prav v času, ko so se proti njemu zaradi njegovih odločnih nastopov dvigali vsi večinski svetovalci z županom na čelu in ko ga je italijansko časopisje skušalo celo sramotiti pred širšo javnostjo. Tako eni kot drugi so pač čutili premoč Bratuževe osebnosti in pravice, ki jo je zagovarjal, proti krivici, ki so jo oni izvajali. Sadovi njegovega požrtvovalnega in nese bičnega dela so že vidni.
Prepričani smo, da bo seme razumevanja in mirnega sožitja, ki ga je g. Bratuž z veliko ljubeznijo in vztrajnostjo sejal, v kratkem rodilo svoje sadove.
Ob tej priliki mu hvaležni čestitamo za uspešno izvršeno poverjeno mu nalogo!
V prihodnji številki prinesemo zaključne besede, ki jih je g. Bra‘ tuž spregovoril na zadnji občinsk seii.
Volitve na Gorita
Za 14. decembra so razpisali pravne volitve na Goriškem.
Med drugimi občinami bodo volitve tudi v mestu Gorici.
ki so toliko gorja povzročili ne samo v Italiji, ampak v vseh zasedenih evropskh državah, na drugi strani pa kljub jasnim določbam mirovne pogodbe in raznih zakonov o amnestijah sodno preganjajo vse one državljane, ki so v silobranu in v valu rodoljubnega navdušenja ob zavezniški pomoči nastopili proti nacifašjstičnim kr-vclokom. Taka nedoslednost je možna samo v Italiji!
Pri preiskavi glede dogodkov v Schiu je nastala potreba po zaslišanju britanskega majorja Baker-ja, ki je tedaj sodeloval s tamošnji-mi partizani in ki zdaj službuje pri ZVU v Trstu. Milansko porotno sodišče, v čigar pristojnost spada zadeva, je poslalo v Trst nekega svojega sodnika in državnega pravdnika, da bi zaslišala maj. Ba-kerja. Obema so pa na pravosodnem oddelku ZVU raztolmačili postopek, ki ga mora uvesti Italijanska vlada, da more zaslišati britanskega funkcionarja.
Ne gre za režim kapitulacij, kot bi .to hoteli prikazati tukajšnji iredentistični krogi. Gre za izvajanje stališča, da Trst ni Italija! To naj si dobro zapomnijo vsi tržaški iredentistični krogi, ki bi hoteli iti mimo dejstva, da je napadalka I-talija izgubila vojno ter da je podpisala mirovno pogodbo in tržaški statut.
To naj bo napotilo bivšemu rektorju tržaške univerze, Cammarali. ki prav te dni odhaja na novo službeno mesto v Neapelj.
D našsm prasosodsMu
Vogodhi v Schio
Ob koncu vojne je prišlo v se vernoitalijanskem kraju Schio do partizanske akcije proti Nemcem in fašistom, ki je znana kot »po kol} v Schio«.
Zdaj so italijanska sodna oblast va uvedla preiskavo zaradi tega dogodka.
Glede tega moramo ugotoviti bistveno nedoslednost italijanskih krogov, ki na eni strani protest rajo, ker izpuščajo zavezniška blastva v Zahodni Nemčiji na svo-bodo nacistične vojne kriminalce
Vprašanje primernih prostorov za naše srednje šole
»Odbor za slovensko šolstvo v Trstu« je pri ZVU sprožil vprašanje ureditve prostorov za slovenske srednje šole v Trstu.
Odbor je poslal ZVU izčrpno spomenico, v kateri je prikazal nemogoče prostorne prilike, v katere so utesnjene naše srednje šole.
To pereče vprašanje se vleče že od 1. 1945. V sedmih letih so se pa prilike že toliko uredile, da je naša javnost prepričana, da bodo o-blastva skušala v kratkem urediti tudi vprašanje primernih prostorov za slovenske srednje . šole.
Zaradi pomanjkanja prostora pa bomo o stvari poročali prihodnjič.
VESTI z GORIŠKEGA
»Giornale di Trieste“ u čudnem protislouju
Predavanje o Koroški
Akademski klub je v nedeljo 26. t. m. začel svoje redno delovanje s predavanjem o Koroški.
Predavatelj je, oslanjajoč se na obletnico koroškega plebiscita, prikazal razvoj dogodkov, ki so pred dvaintridesetimi leti odločili v našo škodo usodo koroške zemlje. Ta neuspeh je treba pripisati vmešavanju držav, ki niso želele, da bi Koroška bila priključena matični državi, vendar pa pade del odgovornosti tudi na domače politike, k' so se znašli nepripravljeni za reševanje tako važnega problema.
Nekaj povsem podobnega se je dogodilo tudi po zaključku druge svetovne vojne, ko je koroško vpra-
BODITE DOSLEDNI’...
Ker je za slavnosti, ki bodo 4. novembra na vojaškem pokopališču v Sredipolju, napovedan tudi prihod predsednika republike, g. Einaudija, in predsednika vlade, g. De Gasperija, objavljamo naprošeni nasledji pozdrav SDZ v Italiji.
GOSPOD PREDSEDNIK REPUBLIKE! GOSPOD MINISTRSKI PREDSEDNIK!
OB VASEM PRIHODU NA GORIŠKO VAS POZDRAVLJAMO IN KO VAS SPOMINJAMO NA NASO DRŽAVLJANSKO LOJALNOST, POUDARJAMO SVOJO ZELJO, DA SE UZAKONIJO VSE PRAVICE, KI GREDO NASI SLOVENSKI MANJŠINI ZA NJEN POPOLNI NARODNOSTNI RAZVOJ, KAKOR JE ZE OBLJUBIL MINISTRSKI SVET V SVOJI ZNANI IZJAVI Z DNE 11. JULIJA 1945.
Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Italiji
»Volk izgubi dlako, a ne svoje čudi«, pravi star pregovor. Tako je .tudi z italijanskimi šovinisti, ki mislijo, da imajo samo oni prav povsod na svetu, tudi kjer delajo krivice drugim!
Fašizem je vodil v Julijski krajini pospešeno politiko raznarodovanja Slovencev in Hrvatov z namenom, da nas iztrebi s te zemlje. O grozotnem preganjanju, ki smo ga pod fašizmom prestali, ve pač ves svet, saj se je končno odločil stopiti v našo obrambo potem, ko je fašizem napadel z orožjem celo našo matično domovino.
Vendar je fašizmu uspelo, da j^ .spremenil na tisoče slovanskih priimkov in deloma ubil narodno zavest vsaj v nekaterih primerih pri naši mlajši generaciji, ki jo je nasilno iztrgal iz naše družine in jo prisilno vzgajal v duhu protislovan-stva. Tako je v mnogih primerih vnesel v dušo naših ljudi neko narodno mlačnost, ki jo je zakrivil 'strah pred stalnimi grožnjami s konfinacijami in aretacijami!
Sami imamo priliko opazovati, da kakih dobrih 60 odst. istrskih izseljencev, to je »ezulov«, nosijo slovanske priimke in govorijo ali vsaj znajo govoriti hrvatski jezik. Ni čuda, da se je jugoslovanska o-tolast v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja odločila, da se morajo vpisati v slovenske šole vsi otroci, ki nosijo slovanski priimek.
Italijani stalno, čeprav jezuitsko, ■krivično trdijo, da je italijanstvo Trsta ogroženo od strani Slovanov, Oni dobro vedo eno: da se Slovani pač prebujajo in dramijo ter otresajo strahu, ki jim ga je italijanski fašizem nasilno zasidral v duše. Ne gre za to, da bi Slovani raz-naiodovali, ker imajo ta monopol le Italijani! Italijane je le strah, da se Slovani otresejo strahu, ki so ga oni sejali, in prebude iz nacionalne mlačnosti. Zato tudi ovirajo mirni in pravični razvoj naših šol v coni A in jih zatirajo na Goriškem. V videmski krajini pa jih sploh niti odpreti nočejo!
Na Goriškem so prepovedali o-.biskovanje slovenskih šol vsem slovenskim optantom in vsem o-trokom mešanega zakona, kjer je oče Italijan. Nadalje so z grožnjami prestrašili slovenske starše v Ločniku in Gradiščuti, ker so zahtevali slovensko šolo. V Krminu so kar čez noč ukinili slovenski razred. Otrokom iz doline Nadiže prepovedujejo vstop v slovenske osnovne šole v Gorici, kot je razvidno iz poročila v »Demokraciji« od preteklega in od tega tedna. O-rožniki in c^o sodniki kličejo slovenske starše iz doline Nadiže in Tera na zasliševanje, ker so poslali svoje otroke na slovenske srednje šole v Gorico, in jih na vse načine silijo, da te svoje otroke prepišejo na italijanske šole, za kar jim obljubljajo vse mogoče ugodnosti. Letos so prepovedali tudi šolanje tujih državljanov, na primer Jugoslovanov, na slovenskih šolah v Gorici. O drugih vrstah pritiskov »Demokracija« itak sproti poroča,
Zaradi teh krivic smo že parkrat napisali, da bi morala Jugoslavija zavzeti primerne protiukrepe z namenom, da opozori italijanske odgovorne kroge, da je pač najbolje in v korist obeh držav, da se šola spoštuje. Pa nismo dobili nobenegfc odmeva!
Ukrep jugoslovanskih oblastev, da se morajo šolati v slovanskih šolah vsi otroci, ki nosijo slovanski priimek, pozdravljamo kot pametno in nujno sredstvo proti nasilnemu raznarodovanju našega življa, ki ga Italijani stalno izvajajo. Stojimo pač na stališču, da morajo obvezno vsi slovenski otroci v slovenske šole, italijanski pa v italijanske. In če je prišlo do tega, so pač krivi Italijani sami, ki za časa fašizma in žal še danes raznarodujejo slovanske manjšine in ovirajo šolanje Slovencev v lastnem jeziku! »Bastardnost« baj6 obsoja sam De Gesperi, in v italijanskih vrstah na Goriškem in v Trstu je velikansko število »bastardov«, ki so navadno puhlih glav, hkrati pa najholj zagrizeni šovinisti. Toda Italijani prepovedujejo, da se italijanski otroci na Goriškem šolajo na slovenskih zavodih, ne prepovedujejo pa, da se slovenski otroci šolajo na italijanskih. Se silijo jih k temu z vsem pritiskom!
Poleg tega se slovenski učenci in dijaki na Goriškem in v Trstu •učijo tudi italijanščine. Nikjer na, italijanskih šolah pa ne poučujejo) slovenščine!
Zdai pa poglejmo, kaj je napisal »Giornale di Trieste« od 22. 10, 1952, štev. 1806, da bomo še bolj razumeli vso hinavščino zadeve kot take:
Pod naslovi: »Ostuden titinski rasizem v Istri. Otroci s silo prisiljeni obiskovati hrvatske šole. Oblika priimka odločuje«, piše »Giornale di Trieste« sledeče: »Jugoslovanske oblasti so letos prepovedale več sto italijanskim otrokom iz cone B vpis v šole z italijanskim učnim jezikom. Jugoslovanska komunistična partija in vojaška uprava sta ukazali šolskim ravnateljstvom, da morajo zavreči prošnje otrok, čigar priimki so slovanskega izvora. Zaradi tega je bilo mnogo otrok italijanske narodnosti s silo vpisanih v slovenske ali hrvatske šole samo zato, ker po neovrgljivem mnenju raznih ljudskih odborov njihovi priimki niso jasne in neizpodbitne italijanske oblike.
Na drugi strani pa ni vpis in o-bisk slovenskih šol podvržen nobeni omejitvi in jih lahko obiskujejo tudi pristni italijanski otroci. Namen tega ukrepa je: raznarodovanje novih generacij in ohranitev slovenskih šol v krajih, kjer nimajo nobenega razloga za svoj obstoj.«
IZ DOBERDOBA
Hntiko-delaiisliii zveza h jubileju dr. Sfiligoja
Spoštovani g. doktor Sfiligoj!
Kmečka-delavska zveza iz Doberdoba Vam za Vašo petdesetletnico iskreno čestita in kliče še na mnoga leta v zdravju in veselju v okviru Vaše družine ter želi, da bi se čimprej uresničile Vaše želje, ki so obenem naše in želje vsakega zavednega Slovenca odnosno delovnega človeka, ki ni zaslepljen od lažnjive propagande! V Vas vidimo vsi demokratični Slovenci moža, ki za svoje ideale ni klonil pod črnim nasiljem, kar nam trdno jamči, da ne boste klonili pod nobeno drugo diktaturo.
Na mnoga leta!
Predsednik:	Tajnik:
Karol Cernic Evgen Frandolič
Končno je družba SELVEG pričela tudi z delom za napeljavo e-lektrične luči v Jamlje. Z delom bi družba sicer lahko začela že takoj, ko je končala z napeljavo luči na Poljane, ker ji je županstvo že takrat nakazalo predujem na račun stroškov. Bojimo se namreč, da se bo delo zavleklo zaradi vremenskih neprilik v tej jeseni in v bližnji zimi. Vsekakor smo zadovoljni, da dobijo Jamlje luč.
Pred kratkim je županstvo prejelo od pokrajinskega urada nakazilo štiri sto tisoč lir kot prispevek za izboljšanje in obzidavo kraških pašnikov. Znesek bo seveda razdeljen lastnikom pašnikov po kriteriju potrebe in nujnosti.
Od pristojne deželne oblasti je županstvo prejelo ukaz, da se mora zasuti luža pri Vižintinih v Dolu, ki je vedno služila za napajanje živine. Morda je voda za živino slaba, vendar želijo prizadeti krajevni živinorejci, naj bi luže ne zasuli, ker bi jim ta voda lahko služila vsaj za namakanje vrtov. Glede tega imajo prav in pričakujejo, da bo županstvo posredovalo, da se luža ohrani. V ostalem pa tipajo, da jim bo županstvo nudilo prevoz potrebne vode za živino, kot jim je župan že obljubil, dokler ne raztegnejo vodovoda iz Poljan v Dol.
Kino in šola
V teku letošnjega šolskega leta bo kino zavzel precejšnjo vlogo pri izobrazbi šolske mladine. V načrtu so namreč razna praktična predavanja, ki jih bo kinopredsteva še bolj ponazorila in globoko vtisnila otrokom v spomin. Je to nov sistem vzgoje, ki zasluži vso našo pozornost. Upamo, da bodo tudi naše šole deležne te novosti.
Večerni tečaji
Tudi letošnjo zimo bomo imeli na Goriškem posebne ljudske večerne tečaje. Slovenci bomo imeli naslednje učiteljice v sledečih vaseh: 1) Standrež - Beltram Lilijana; 2) Pevma - Primožič Hedvika; 3) Doberdob - Geromet Primožič Valburga: 4) Podgora - Reja Silva;
Primer učiteljice Kavs, o kateri sta poročala .»Demokracija« in »Primorski dnevnik«, da je svojevoljno nastopila proti v šolo že vpisanim slovenskim učencem Nadiške doline, jih prijavila ravnatelju, ta pa nadzorniku, ter skupaj s 'tema dvema ocenila naše slovenske učence kot nezadostno vešče svojega materinega jezika, je zelo težek primer kršitve dolžnosti slovenske vzgojiteljice. Ce so namreč bili ti učenci že vpisani v njen razred, pomeni, da je njihovo spričevalo polnoveljavno in zadostno za obiskovanje šole. Druga dolžnost, to je izpopolnitev naobrazbe učencev, pritiče vzgojiteljici, ki ji služba in zakon ukazujeta, da skrbno vzgaja učence v vsakem oziru, saj niso vzgojitelji nameščeni le zaradi svoje osebe in svojih gmotnih življenjskih koristi!
Se danes čakajo odgovor učiteljice Kavs, njenega ravnatelja in njenega nadzornika, da nam pojasnijo, po katerem zakonu so podvrgli omenjene učence izpitu iz slovenščine, kdo jih je imenoval kot člane izpitne komisije in kakšne študijske naslove imajo vsi trije posamezno za izpraševanje v slovenščini? Za učiteljico Kavs ne vemo točno, kakšno šolo je obiskova-
5) Gabrije - Borsini Romana; 6) Ste ver jan - Simčič Roza; Valeri-šče - Boškin Lidija; 8) Sovodnje -Schifo Dora; 9) Jamlje - Bednarik Tatjana; 10) Plešivo - Onesti Vera; 11) Dol - Scarabot Sabina; 12) Jazbine - Sfiligoj Marija in 13) Rupa - Maraž Dora.
Proti sporedu namestitve se prizadete lahko pritožijo do 6. novembra pri Šolskem skrbništvu v Gorici.
Davna dela
Ministrstvo za javna dela je odobrilo načrte za razna dela v gori-ški pokrajini v znesku 465 milijonov lir. Gre predvsem za gradnjo šolskih poslopij, vodovode, kanalizacije in ceste v mestu ter na podeželju. Od vseh imenovanih 46?, milijonov bo samo slovenska sovo-denjska občina deležna borih milijon 417 tisoč lir za električno napeljavo. Ostali dve slovenski občini nista potrebni državne pomoči!...
Čisti donos občinskih podjetij
Na zadnjem zasedanju goriškega občinskega sveta so obravnavali tudi obračun mestnega podjetja za plin, luč in vodo. Po zaključnem obračunu je to podjetje imelo lani čistega dobička točno 6,648.863 lir. Aktivna je bilanca pri luči in plinu, pasivna pa pri vodi. Zaključni račun je pa pozitiven, čeprav znašajo izdatki za nova dela in za razna popravila preko 73 milijonov.
Za izboljšanje zemljišč
Pokrajinsko Kmetijsko nadzorni-štvo je razpisalo natečaj za vse kraške kmete, ki hočejo izboljšati svoja zemljišča. Kdor se hoče natečaja udeležiti, mora nasloviti prošnjo na omenjeno Kmetijsko nadzorništvo do konca novembra. V prošnji mora navesti poleg svojega točnega naslova in vseh osebnih podatkov tudi delo, ki ga namerava. izvršiti, in točen kraj, kjer bo izboljšanje napravil. Najvišja nagrada znaša 40 tisoč, najnižja pa 8 tisoč lir. Vseh nagrad je 37 v skupni vrednosti 400 tisoč Ur. Delo mora biti dokončano do 30. ma-1 ja 1953.
la, da lahko poučuje na šolah s slovenskim učnim jezikom. Za ravnatelja in nadzornika je obče znano, da slovenščine ne obvladata več kot za izvenšolsko površno občevanje, ki nima kaj opraviti s slovenskim slovničnim jezikom. Tega se verjetno zavedata oba in si naše trditve ne vzameta k srcu, onadva, ki zahtevata čisto slovnično slovenščino že pri slovenskih ljud-skošolskih učencih! . . .
Na vsak način vztrajamo, da so vsi trije, učiteljica, ravnatelj in nadzornik, ravnali proti predpisom zakona, vsaj kar se tiče samoime-novanja v izpitno komisijo!
Omenjeni primer dokazuje vso nedoslednost italijanskih šolskih o-blastev, ki jih na Goriškem predstavljata tudi ta ravnatelj in ta nadzornik, ko zahtevata obvladanje dobre slovenščine pri slovenskih otrocih pri vstopu v šolo. Ne zahtevajo pa in ne podvržejo nobenemu izpitu niti italijanskih niti slovenskih otrok, ko gre za vpis v italijanske šole! Znano je, da mnogi slovenski otroci nezavednih ali prestrašenih staršev na Goriškem posečajo italijansko šolo. V videmski pokrajini pa morajo slovenski otroci obiskovati samo italijansko šolo, ker slovenskih viada noče odpreti! Pa vendar u-čiteljice, ravnatelji in nadzorniki ne podvržejo teh naših otrok nobenemu izpitu iz italijanščine! Vemo tudi, da je prav v Gorici uradnik iz slovenske Katoliške knjigarne, Slovenec g. Doktorič, vpisal svojega otroka raje v italijansko kot v slovensko osnovno šolo, pa ga niso podvrgli izpitu iz italijanščine, čeprav je otrok obiskoval slovenski vrtec! Znani slovenski trgovec g. Veri Leban iz Gorice, ki je utrpel kar tri bombne atentate na svoio trgovino, je tudi vpisal svojo hčerko raje v italijanski kot v slovenski vrtec. Ta otrok ne razume italijanščine, pa so ga vseeno sprejeli v laški vrtec!
Ce že imamo Slovenci proti sebi italijanska oblastva, ni rečeno, da se morajo vzgojitelji podvreči njihovim morebitnim krivičnim ukazom, ker obstoja zakon, ki so ga dolžni spoštovati vsi, prav vsi državljani. Zakona ne morejo svojevoljno kršiti niti ravnatelji, niti nadzorniki. In proti kršiteljem zakona ima pravico in dolžnost, da nastopi vsakdo!
To pravilo velja za vse državlja-
Za delavce v Belgiji
Vsi rudarji, kakor tudi delavci drugih strok, ki so delali leta 1950 v Belgiji in so se vrnili domov, i-majo pravico do odpravnine. Zato morajo, če odpravnine še niso prejeli, vložiti do 31. decembra 1952 tozadevno prošnjo na pristojne blagajne Zavodov za socialno skrbstvo. Te naslove in točna navodila za sestavo prošnje lahko dobe na Uradu za delo v ulici Crispi v Gorici in v Vidmu.
Kmečki vozovi
Po zakonski odredbi morajo vsi kmečki vozovi na vprego imeti e-videnčne tablice. Stare morajo kmetovalci zamenjati 7. novimi najkasneje do konca oktobra. Zato naj vsak kmet pohiti pravočasno s to zamenjavo, da ne bo imel neprilik.
Kot sporoča krajevno Združenje ribičev, je od 15. oktobra do 15. januarja prepovedan vsak lov na postrvi.
Jazbine
Ob zaključku lista smo prejeli obširen protest iz Jazbin zaradi zadnje občinske seje v Steverj*nu( Članka nismo hoteli krajšati, zato ga objavmo v celoti prihodnjič.
ne in za vse vzgojitelje obeh narodnosti, italijanske in slovenske. Kaj bi rekli Italijani, če bi nekje v I-stri nastopila italijanska učiteljica proti italijanskim učencem, kot je v Gorici nastopila slovenska učiteljica proti slovenskim? Prav gotovo bi jo obsodili! Imamo torej pravico reči, da zahtevamo vso doslednost i od strani oblastev i od strani vzgojiteljev! Kdor pa se ne čuti dovolj močnega in sposobnega za slovensko šolo, ali ker jo sovraži ali ker mu je samo za kruh, naj raje dosledno in častno prestopi n' italijansko šolo! Toliko upravičeno zahtevajo Italijani od svojih učiteljev, doslednost in častno izvrševanje poklica, toliko upravičeno ■zahtevamo od slovenskih vzgojiteljev mi!
Nekaj staršev
Družinske doklade
Goriška Zveza trgovcev je pripravila nove lestvice za družinske doklade trgovskim nameščencem, ki veljajo za oktober in november t. 1. Tem nameščencem so namreč dvignili za eno točko družinske doklade za omenjeno dobo.
Nekaj misli k igri »Peg> srček moj“
Dijaško društvo »S. Gregorčič« je v soboto 25. t. m. v dvorani bivše »Mladike«, ki so jo nedavno prekrstili, toogve iz kakšnih razlogov, v dvorano »Zlati pajek«, ponovilo veseloigro »Peg, srček moj«.
Izvajanje igre je v splošnem zadovoljilo, le nekateri igralci se niso vživeli v svojo vlogo, k»r je imelo za posledico, da je bilo njihovo podajanje preveč deklama-torsko. Tudi kretanje istih ni bilo prav posrečeno. Ta nedostatek bi režiser prav lahko odstranil, čeprav se je moral poslužiti ljudi, ki niso pokazali posebnih odrskih spo-> sobnosti.
O izgovorjavi bi lahko rekli, da je bila še kar dobra. Ni pa bilo enotnosti v naglašanju in od časa do časa smo slišali izraze, kot n. pr. »lih toliko« ali pa »za kupiti«, ki niso pravzaprav dopustni niti v ljudski igri, kaj pa šele dijakom, k! bi morali povsod, a še posebno na odru paziti, da bi bila njihova govorica res lepa.
Res lep jezik je namreč v čast dijakom samim, šoli, katero obiskujejo, in narodu, ki se kljub tisočletnemu zatiranju noče odreči svoji govorici. Zato naj se naše di-jaštvo potrudi, da bo v bodoče nudilo javnosti kaj res dovršenega, ker od njega upravičeno lahko zahtevamo, da nam pokaže to. česar je zmožno.
šanje spet prišlo v ospredje. Zato se človek zaskrbljeno vprašuje, kdaj bo Koroška z njeno Gospo-svetq in knežjim kamnom, simbor lom slovenske svobodoljubnosti in demokratične misli, končno vključena tja, kamor tudi zgodovinsko spada: med svobodne Slovence.
Želeli bi, da bi marljivo in tiho klubovo delovanje bilo v prid širši goriški javnosti. Zato naj klub vsaj na svoja predavanja to javnost povabi.
Smrt ugledne in zaslužne učiteljice
V zgodnjih urah v soboto1 25. t. m. je umrla v Gorici v bolnici pri Rdeči hiši gospa Štefanija Brajši roj. Leban, soproga g. dr. Stojana Brajše.
Blaga pokojnica je bila ugledna slovenska učiteljica in vzorna vzgojiteljica. Do ukinitve slovenskih šol je pod fašizmom službovala na slovenskih šolah v Italiji, nato pa v Jugoslaviji, kamor je šla s svojo družino v prostovoljno emigracijo.
Po vojni se je z družino vrnila semkaj in poučevala v Trstu pri Sv. Jakobu in na Katinari, splošno spoštovana in čislana kot strokovno naobražena učiteljica. Pokojnica je bila rojena v Podgori pri Gorici, kjer je zadnja leta tudi stanovala in kjer so jo v nedeljo, 27. t. m., tudi pokopali ob veliki udeležbi domačinov .ter družinskih prijateljev in znancev.
Ob priliki te težke izgube izrekamo g. dr. Stojanu Brajši in njegovi družini ter vsem sorodnikom blage pokojnice naše iskreno sožalje!
Radio Trst II
306,1 m ali 9S0 kc-sek
NEDELJA, 9. nov.: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Oddaja za najmlajše. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. — 16.00 Koncert ruskih balalajk. — 18.00 Novice iz delavskega sveta. — 18.05 Parada evropskih godb. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 21.30 Izbrana lirika.
22.00 Gounod: FAUST. 1. in 2. dej.
PONEDELJEK, 3. nov.: 9.00 Slovenski motivi. — 10.00 Predavanje. — 13.30 Kulturni obzornik.
20.00 Koncert tenorista Renata Kodermaca. — 21.00 Književnost in umetnost. —	22.00 Gounod: FAUST, 3. dej.
TOREK, 4. nov.:	10.00 Richard
Strauss: Koncert za oboo in orkester. — 13.00 Glasba po željah.
16.00 Čajkovski: Hrestač. — 18.15 Koncert pianistke Damijane Bratuž. —- 19.00 Kraji in ljudje. -
20.00 Koncert tenorista Dušana Pertota. — 20.30 Aktualnosti.
21.00 Dramatizirana povest.
SREDA, 5. nov.: 13.30 Kulturni obzornik. ■— 19.00 Zdravniški ve-dež. — 20.30 Sola in vzgoja. —
21.00 Vokalni kvartet. — 22.00 Dvorak: Simfonija št. 5.
ČETRTEK, 6. nov.: 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder. — 23.00 Zmerni ritmi,
PETEK, 7. nov.: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Dvorak: Koncert za čelo in orkester. — 19.00 O-sebnosti in usode. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Iz angleških koncertnih dvoran.
SOBOTA, 8. nov.:	13.00 Šramel
kvintet in pevski duet. ■— 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Pogovor z ženo. — 21.00 Malo za šalo - malo zares. — 22.26 Večerne melodije.
ZAHVALA
Družini Brajša in Leban iz Podgore pri Gorici se najiskre-neje zahvaljujeta čč. duhovščini, gg. zdravnikom v glavni bolnišnici v Trstu in pri Rdeči hiši v Gorici, vsem kolegicam in kolegom naše nepozabne soproge, matere in sestre
Štefanije Brajša, poj- Leban
podgorskim pevcem ter vsem ostalim, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti ali ji kakor koli pomagali v njeni težki bolezni.
V Podgori, dne 27. okt. 1952.
Družini BRAJSA in LEBAN
■   ■    1  .....................................
Vsakovrstno pohištvo:
SPALNICE, JEDILNICE, KUHINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA.	Gormons	prov.	Gorici
Tovarna pohiitva
Tel. 32
IZ DOBERDOBA
Električna luč v Jamlje
Nakazilo za izboljšanje pašnikov. ]ama za napajanje živine v Dolu
RIKO MALALAN
obu|a spomine v Zfloniku
Predzadnjo nedeljo se je leteči .komunistični prvak Riko Malalan zatekel v Zgonik, da bi zgoniškim .komunistom osvežil nekaj spominov iz svojega lanskega moskovskega potovanja — v čast in hvalo XIX. kongresa VKP/b.
Na doigo in široko je debelušni komunistični apostol namakal svoj ■ .okrogli obraz ob naporih slavospevov in prilizovanj svojemu vrhovnemu gospodarju Stalinu. Seveda niso pozabili na koncu poslati o -četu socializma vdanostnega pisma.
Po končanih naporih pa je Riko Malalan pri kozarčku novega vina bolj sam zase razmišljal o svoji lanskoletni moskovski pustolovščini. Spomnil se je bogato napolnjenih stolpcev boljševiškega tiska, ki pridiga sovjetskim državljanom o pohujšljivostih zahodnega sveta. In vendar mu ni bilo težko dognati, da se skrajno previdni boljševiški državljan pri prebiranju buržuj-skega razkošja na Zahodu skrivnostno muza, saj noč in dan sam doživlja podobna razkošja v srcu sovjetske domovine. Ce dobro premislim, tako si je dejal dobrodušni Riko Malalan, se nova boljševi-ška elita najmanj tako zabava v -moskovskem hotelu »Metropol« in številnih nočnih lokalih, kakor v New Yorku v »Storku« ali »Wal-dorf-Astoria« hotelu, ali če hočete v »Excelsioru« v Trstu.
Pravzaprav, tako je razmišljal naš Riko, je razlika samo v tem, da so moskovske cene neprimerno višje od ameriških. Saj so mu pravili v Moskvi — seveda strogo zaupno — da se v »Aragvi« ali v »Arraratu« — ali v »Baku« ^ dveh lahko večerja ali kosi in plača -45.000 do 60.000 lir. Da, da, tovariši. to sta dve mesečni plači delavca v Trstu, tri plače pa v Moskvi. ■Sašlik, priljubljena ovčja pečenka, st?ne 5.250 lir. Krožnik boršča (po, naše mineštre) pa 4.750 lir.
Seveda naš Riko ni bil deležen povabila na boršč ali šašlik v »Baku«, čeprav so mu govorili v Trstu, da ga ima Moskva v veliki ča^ sli. Je namreč tudi v Moskvi tako, da sme v te lokale samo tisti, ki nosi debelo partijsko listnico. Pri Riku je sicer res vse okroglo, listnica pa je vedno kumerna. Na veliko pišejo, da je vsakemu vstop dovoljen (saj tudi na Zahodu ni( drugače). Riko se je spomnil tudi ■zaupljivega prišepetovanja nekega radijskega uslužbenca v Moskvi, ki mu je zaupal, da je dolga let# hranil in si celo pritrgoval od ust samo zato, da bi si enkrat v enem teh lokalov ogledal najmogočnejše prvake in najlepše ženske sovjetske domovine. Ta mu je tudi povedal, da so tovarišice zakrite v posebnih ložah in da so stalni gostje v »Arraratu«:	»prestolonaslednik«
Malenkov, vrhovni policaj Berija in Stalinov sin Vasilij. Vse tri veličine se rade vrtijo okrog gledaliških zvezd gledališča Boljšoj.
Ko je naš Riko prav pošteno napel možgane, je ugotovil, da so med prominentnimi in bogatimi gosti v Moskvi le neke razlike. K najvišji kategoriji spadajo boljševiški vršaci, ki jim sploh ni treba plačevati računov v teh lokalih. Na košček papirja se podpišejo in stvar je u-rejena. Stalin je namreč v novejšem času poskrbel, da državne banke otvarjajo vrhunski hierarhiji odprte račune. Ti rdeči zvezdniki lahko neomejeno razpolagajo z državnim denarjem v svoje zasebne in zabavne namene. Se več, Stalin je poskrbel tudi za čas, ko so banke zaprte. Pobotnica se lahko ob vsaki dnevni ali nočni uri vnovči na vsaki postaji MVD. To je vsekakor — tako je razmišljal naš Riko — prava socializacij^ konzuma, čeprav omejena na nekaj tisoč glav, med katere pa verjetno našega Rika ne bodo nikoli uvr-
stili. Ta zadnja misel ga je ob kozarcu novega vina spravila v trpko sentimentalnost.
Nekaj pa je prav posebno zanimivega v teh moskovskih nočnih lokalih, se je spomnil Riko. Tu je res doma piava romantika,- saj je vse tako lepo opremljeno v strogem kavkaškem slogu in z vsem preskrbljeno, kar si rdeča boljše-viška duša zaželi. V največji zimi dobi rdeči mogočnik najbolj izbrano sadje in najdragocenejšo zelenjavo. Vse to prevažajo pridni ruski letalci iz južnih pokrajin. O-gromne silnice, od katerih je največja Stalinova last, skrbijo za vse naslade človeškega življenja bolj-ševiških milijonarjev.
Res ni posebnih razlik med razkošjem na Vzhodu' in razkošjem na Zahodu, je preudarjal g. Riko. Ampak če še prav dobro premislimo, vendar moskovski nočni lokali ne morejo konkurirati z Zahodom. Zenska moda, na tej boljše-viška gospoda šepa. Celo najvišji, .sovjetski razkošniki si le redkokdaj dovolijo, da bi svojim sovjetskim miljenkam postregli s pariškimi ali dunajskimi modeli.
»Ne, ženske v sovjetski domovini res niso dobro oblečene, niti o-biskovalke nočnih lokalov, še manj pa njihove tovarišice na cestah in ulicah!« S to zadnjo ugotovitvijo je Riko Malalan zaključil svoj zgo-niški obisk in z lanskoletnimi spomini proslavil sam zase XIX. kongres VKP/b.
Stalin pripravlja nove prevare
Stalinove izjave na MoskovJkem 1 ske fronte«, kakršne
kongresu Komunistične partije Sovjetske unije in še posebno njegova poslanica z dne 17. t. m. dokazujejo, da se Sovjetska zveza prav nič ne sramuje,.še manj pa odreka naj-nesramnejšemu vmešavanju v notranje razmere posameznih držav in narodov. Nasprotno, navodila pričajo, da je vsako komunistično poudarjanje nacionalnih interesov in celž^ podpiranje nacionalnih šovinizmov samo preračunan manever, ki naj komunistom omogoči, da se s prevaro povzpnejo na o-blast.
Stalinova poslanica dokazuje, med ostalim, sledeča nedvomna dejstva:
1) Posamezne komunistične stranke ne uživajo prav nobene samostojnosti, temveč so podvržene neposrednemu vodstvu, disciplini in pokorščini do Moskve;
2) Borba posameznih komunističnih strank v zahodnem svetu za povišanje delavskih plač in izboljšanje delavskih pogojev ni i-skrena, temveč je to samo politični manever, ki naj omogoči tem strankam, da pritegnejo v sovjetski tabor nove pristaše:
3) Posamezne komunistične stranke so prav tako kakor bivša Hitlerjeva peta kolona vedno pripravljene žrtvovati svoje narodne koristi, kakor koli bi to zahtevali sovjetski imperialistični in osvajalni načrti.
To je bistvo Stalinove poslanice, ki poziva komunistične partije zahodnega sveta, naj se združijo z drugimi strankami v nove »Ljud-
smo imeli v Evropi že pred drugo svetovno vojno, in ki so ponekod tako 11-spešno pomagale komunistom, da so lahko razširili svoj vpliv. V tem pa moramo videti tudi grenko priznanje lastne slabosti. Stalinova navodila namreč kažejo, da komunisti priznavajo, da sami ne morejo več pritegniti toliko ljudi, da bi z njihovo pomočjo lahko sami izbojevali zmago. Zato se znova poslužujejo prevare, vabijo neobve-ščene in lahkoverne kaline, naj se iim pridružijo v razne zveze, katere bodo pa seveda spoštovali samo dokler jim bodo koristile. Kaj čaka komunistične zaveznike, pa je pokazala usoda vseh takih .trabantov v državah »ljudske demokracije«. Ko je črnec opravil svojo dolžnost, ie bil obglavljen!
Nova taktika komunistov, ki bodo zdaj spet skušali izpodkopavati moč posameznih držav in posebno obrambne napore zahodnega sveta s prikritim rovarjenjem, ne pa več z odkritimi napadi, je samo logično nadaljevanje tiste poti, kakršno je nakazal Stalin v članku, ki ga je objavil v reviji »Boljševik«, in med njene žrtve spadajo tudi zastopniki borbenega komunističnega krila, ki so bili likvidirani v francoski komunistični partiji. Komunistična taktika želi namreč spet uspavati svoje nasprotnike, uspavati zagovornike svobode, da bi jih tako uspešneje in laže uničila.
Evropa bo dokazala svojo zrelost. če tej taktiki ne bo nasedla.
SLOVENSKI KMET
in finančna bremena
Ko so uvajali v naših krajih nov, katastrski zakon in novo klasifikacijo zemljišč, so opozarjali — v kolikor je to bilo sploh mogoče pod fašizmom — da bi morali poveriti ta dela tehnikom, geometrom in cenilcem, domačinom, ki poznajo posebne razmere naših večinoma kraških zemljišč, ne pa ljudem iz drugih italijanskih pokrajin, kajti ti tehniki so pač poznali rodovitnost in dohodke zemljišč v Italiji, ne pa pri nas. Zemlje v Furlaniji, v Benečiji, v padanski nižini ne moremo primerjati z našo, zemljo! 'Niso pa upoštevali teh predlogov in zgodilo se je, da so bila zemljišča v naših krajih kla-sificirana više, kot je to odgovarjalo njihovi rodovitnosti, zaradi česar je bilo zato obdavčenje našega kmeta sorazmerno višje kot ob-> davčenje kmetov v Italiji.
Danes je prišlo na kmetsko prebivalstvo še večje zlo, previsoka odmera pre no sn inskih pristojbin in taks. Ni dovolj, da so med vojno ogromno zvišane prenosne takse o-stale, n. pr. za prodaje, nespremenjene, in da danes znaša ta taksa za prenos in vknjižbo okrog 14 odstotkov.
Ker so zemljiške knjige v neredu. je prebivalstvo prisiljeno pogosto urejevati zemljiškoknjižno stanje s tožbami za priposestvova-nje 'zaradi več kot 30-letne posesti. In tudi v teh primerih zahteva finančna oblast, da lastnik plača
IZ ZUNANJEGA SVETA
Pretekli teden so po vsem svetu slavili obletnico ustanovitve Združenih narodov.
Na proslavah so imeli pomembne govore razni državni prvaki, tako tudi bivši najvišji zaveznišk', poveljnik general Eisenhower. ki je dejal:	»Voditelji	svobodnega
sveta so pred sedmimi leti v svetli zarji miru ustanovili novo organizacijo za vzajemno varnost v svetu — Združene narode. Navdih za ustanovitev te organizacije je dala vera v bodočnost svobode in posvetili so jo cilju, da morajo vse države imeti enako in nedotakljivo pravico do miru in neodvisnosti.«
Toda takoj nato je moral Eisen-hower sam v nadaljevanju svojega govora priznati, »da se je dan miru kmalu stemnil«. Dovolj je, da pogledamo po svetu in takoj vidimo, kako neznansko so se človeški odnosi zmedli, kako globoki so spori, ki razdvajajo in dušijo današnji svet.
* * *
Poseben bonbonček za razne zastopnike na skupščini Združenih narodov, namreč za take, ki mislijo z lastno glavo in so o tem, kar, se po svetu dogaja, vsaj približno obveščeni, je moral biti tudi govor jugoslovanskega zastopnika Vladimirja Dedijerja, ki se je v, torek oglasil k besedi v posebnem odboru Glavne skupščine za socialne, človečanske in prosvetne zadeve. Govorili so namreč o svobodi obveščanja in Dedijer je ob tej priliki razdelil med zastopnike nekaj izvodov praškega lista »Rude, Pravo« in moskovske »Pravde«. O-ba lista sta si bila izredno podobna in Dedijer je obtožil Sovjetsko zvezo, da je napravila iz vzhodnoevropskega tiska in radijskega obveščanja le golo ponavljanje tega, kar prinaša moskovska »Pravda«. To pa je proti načelom, izraženim v Listini človečanskih pravic, po ka-
terih morata biti obveščanje in tisk svobodna.
Seveda je Dedijer ob tej priliki najbrž popolnoma pozabil na razmere v svoji lastni domovini, Jugoslaviji, za katero velja prav ista fraza, kakršno je on uporabil na račun Sovjetske zveze, ko je dejal, da »takega uniformiranja ni bilo že od Metternicha in od Svete A-liance«. Tega so se zavedali .tudi mnogi zastopniki in zato so poslušali lep in ognjevit, toda farizejski Dedijerjev govor s kaj mešanimi občutki.
♦ * *
Ko smo že pri Združenih državah, si oglejmo še, kaj pravijo napovedovalci o rezultatih bližnjih predsedniških volitev, ki bodo dne 4. novembra.
Kakor pri prejšnjih volitvah, tako bodo po mnenju vseh ocenjevalcev tudi pri sedanjih odločali glasovi tzv. neodvisnežev, t. j. takih ljudi, ki se šele v zadnjem trenutku odločijo, komu bodo dali svoj glas in niso strankarsko opredeljeni. Po cenitvi predstavljajo ti volivci približno 16 odstotkov vseh volilnih upravičencev in znani Gallupov zavod za ugotavljanje javnega mnenja trdi, da jih je med njimi še zdaj, par dni pred volitvami, skoro tretjina takih, ki ne vedo, za koga bodo glasovali. Po ugotovitvah tega zavoda se deli mnenje »neodvisnežev« takole:
Za Eisenhowerja za Stevensona neodločenih
48 odstotkov 22 odstotkov 30 odstotkov
Ko so jih pa vprašali, za koga bi glasovali, če bi bile volitve na
isti dan, ko so bili vprašani, so se izjavili:
Za Eisenhowerja	54	odstotkov
za Stevensona	25	odstotkov
neodločeni	21	odstotkov
Toda če bi razdelili neodvisne iglasove približno tako, kakor so se potem dokončno razdelili pri zadnjih predsedniških volitvah, ko so spravili na laž vsa predvidenja, potem bi kazalo, da morajo pri volitvah 4. novembra dobiti:
Republikanci (Eisenhower) 58 odst. Demokrati (Stevenson) 42 odst.
Seveda je to samo splošna slika in položaj v raznih federalnih državah se močno razlikuje. Končno besedo bodo pa na volilni dan izrekli volivci sami. Mnogi namreč še vedno trdijo, da bo vkljub več* jim simpatijam, ki jih uživa Eisen-hower, in vkljub temu, da on po vseh statistikah še vedno vodi, bo končno vendarle zmagal Stevenson. za katerega bodo glasovale delavske množice. Da ne bodo volitve osmešile tudi ta predvidevanja?
* * *
Medtem ko se po ostalem svetu vojskujejo, prepirajo, razgovarjajo ali pa pripravljajo na volitve, se v Evropi kakor začarani vrtimo o-krog francosko - nemškega vprašanja.
Najbolj boleča, toda ne edina sporna točka je saarsko vprašanje, t. j. bodočnost pokrajine, ki je mednarodnopravno še vedno del Nemčije. Francija ima to pokrajini samo vojaško zasedeno, a jo je vkljub temu gospodarsko priključila ter vodi v njej tako politiko, da se nemške stranke iz protesta ne bodo udeležile volitev, ki bodo proti koncu novembra. Bonska vlada je zastonj poizkušala doseči, da bi bile te volitve odložene in potem, ko je že izgledalo, da sta se Adenauer in Pariz o tem sporazumela, je kratko obvestilo v soboto
naznanilo, da so zaenkrat vse nade padle v vodo. Zdaj zahodnonem-ška vlada izjavlja, da ne bo priznala na takih volitvah izvoljene saarske skupščine za zakonito.
Dodajmo k temu še velik francoski strah pred nemško oborožitvijo in francosko zahtevo, da nemški generali ne smejo imeti dostopa v Glavni stan evropske vojske, pa bomo videli, kakšne težkoče so se v zadnjih dneh pojavile pred voditelji evropske obrambne skupnosti. Nedvomno je, da se Nemci francoskim stališčem, po katerem »naj dajo samo vojake in nič več« nikakor ne bodo pomirili. Nemcev je malo preveč, da bi hoteli biti navadna topovska hrana!
Toda Francija, ki krvavi v Indo-kini, kjer so njene sile spet v zelo težkem položaju, ki ima težkoče v Severni Afriki, nikakor ne mara gledati stvari take, kot so. Pri tem je ne moti dejstvo, da se je dober del članic Združenih narodov, med njimi tudi Združene države, izrekle za mednarodno razpravo o tuniški zadevi. Francija bi še vedno hotela igrati v Evropi o. no vodilno vlogo, kakršno je imela v preteklosti, se pa pri tem ne vpraša, če je zato sploh še sposobna. 2alostno pa je, da ji tega tudi nihče ne upa odkrito razložiti Morda bodo to napravile Združene države po predsedniških volitvah, toda dokler se to ne zgodi, stojimo pred resnico, da Francija ne more postaviti na noge take vojaške sile, kakršno bi rada imela, na drugi strani pa onemogoča, da bi manjkajoče prispevali drugi. S tem zavira tako zaželeni napredek in ja-čanje Zahoda, na drugi strani pa priliva olje na žerjavico, ki jo raz7 pihujejo nekateri bivši SS-ovsk* ■nemški generali, ki skušajo prepričati nemško javnost, da pri demokratičnem Zahodu nikdar ne bo naletela na razumevanje in dolžno upoštevanje.
takse od priposestvovanega zemljišča, kakor bi ga bil zdaj kupil. To postopanje je nepravično, ker pridobitev s priposestvovanjem nima
kupoprodajo nič opraviti.
Toda najbolj je slovenski kmet prizadet po pretirano visokih cenah, ki jih finančni cenilni urad Trstu (tehnični urad) določa v primeru prehoda lastnine od lastnika na lastnika. Ta urad se ne o-zira na to, če je zemljišče bolj ali manj plodno, če je dobro ali slabo obdelano, če so trte mlade ali stare itd. Zato so v splošnem cene, ki jih ta urad določa, po enkrat, celo dva- in večkrat višje kot resnična kupna vrednost zemljišča.
To se najbolj občuti pri delilnih pogodbah slovenskih kmetov. Odkar je bila 1. 1929 odpravljena ustna oporoka po avstrijskem zakonu, malokateri posestnik dela o-poroko. Zato ga nasledijo vsi otroci z enakimi deli. Ker so pa posestva skoro vedno zaradi premajhnega obsega nedeljiva, odstopijo mlajši bratje in sestre svoje dele enemu dediču; to delajo z delilno pogodbo. Vmes pride finančna o-blast, ki take pogodbe obdavčuje kot navadne kupne pogodbe s skoro 14 odstotnimi pristojbinami. Toda pri tem je najhuje, da finančni tehnični urad pri ugotavljanju vrednosti zemljišč postopa kakor bi šlo za špekulativne kupne pogodbe in pretirava s cenami. Pripetilo se je tudi, da je ta finančni urad celo pri sodnijskih delitvah, ko je bila vrednost razdeljenih zemljišč določena od sodnega tehničnega svetovalca, ki je razdelil zemljišča med stranke na podlagi sodno določene vrednosti, zvišala vrednost zemljišč kar za 10-krat in spremenila vrednost posameznih delov, kakor bi bila od sodnije izvedena sodna delitev krivična.
Tako postopanje finančnega tehničnega urada zasluži najstrožjo kritiko. Zato je dolžnost Zavezniške vojaške uprave, da napravi konec takemu preobremenjevanju naših kmetov in da primerna navodila finančnemu uradu glede u-gotavljanja vrednosti kmečkih zem-ljiši, zlasti ko gre za podedovanje, za delitve med sorodniki in za pri-posestvovanje.
Dviganje potopljenih ladij
v Jugoslaviji
Jugoslovanski potapljači so stalno na delu. Pri Zlarinu dvigajo potopljeni parnik »Karadjordje«, ki ga bodo predelali v splitskih ladjedelnicah in preimenovali v »Mornarja«. V Boki Kotorski namerava dvigniti iz morja 4.000-tonsko križarko »Franz Joseph«, ki leži v globini 43 m. V Raši leži neka trgovska ladja, katero bodo tudi skušali potegniti iz morja.
KNJIGE
'Uprava lista ima na prodaj naslednje knjige:
Vinko B e 1 i č i č : »Slovenska lirska pesem«, cena 350 lir, za študente 300 lir.
‘France Prešeren: »Krst pri Savici«, cena 250 lir.
Dimitrij J e r u c : »Večerne pesmi«, zbirka, cena 400 lir.
Ferry B U k v 1 č :	»Brezdomci«.
roman, cena 800 lir, za. študente 600 lir.
Ivan J o n t e z : »Jutro brez sonca«, roman, cena 600 lir.
Bogomir C o k e 1 j :	»Zgodovin-
ski razvoj Trsta«, brošura, cena 60 lir.
Ivan Ahčin: »Ob jubilejut, cena 350 lir.
»HmiaHiiiiiimHiiiiiiiimirnniHiTiirairaniiniiuiiitiiiDiHiiiimiiiimiiHmiit
IIIRintlinnillllll!Ullllt!llfll1ltlllltlllllll!lli:illlll!)!l!IUi:illtllllilttllllllU!l!mimiHlllllKIIIHHIIIHIIIimilllllllH!!UlllttlHlllHU
Pod okriljem Glasbene matice v Trstu je pevski zbor Radia Zagreb prvič gostoval v Trstu in imel v Avditoriju dva koncerta, in sicer 4. in 5. oktobra. Zbor je sestavljen približno iz 40 izbranih in poklicnih pevk in pevcev. Vodi ga hrvatski skladatelj Slavko Zlatic.
Spored je bil sestavljen iz dveh ■delov.. V prvem delu smo slišali šest skladb iz 16. stoletja domačih in tujih mojstrov polifonije in še dve skladbi, ki nista v nobeni zvezi s prejšnjimi skladbami.
Prva skladba je bil motet »Ca-nite et psallite« iz zbirke »Sacrae Cantiones« Dalmatinca iz Šibenika, Ivana Lukačiča. Ta skladatelj se je šolal v Italiji in se po študiju vrnil v domovino, kjer je vršil službo kapelnika v Splitu nad trideset let. Ta motet je pisan v strogem polifonskem stilu in kontrapunktu ter ima svojo harmonsko podlago v spremljevalnem instrumentu. Solist in pevski zbor se izmenično vrstita. Njegove skladbe je odkril muzikolog dr. Dragan Plamenae.
Tej točki je sledil motet »Ecce ■quomodo moritur lustus« Slovenca
KONCERT pevskega zbora Radia Zagreb
Jakoba Gallus-Petelina. Ta skladatelj je bolj globok in samostojen v glasbeni zamisli v primerjavi z Lukačičem. Umrl je v tujini, čaščen in znan po vsej Evropi.
Nato so sledili tuji madregalisti nizozemske in italijanske šole. Slišali smo »II bianco e dolce cigno« Nizozemca Jakoba Arcqadelta in »Olla, che belTecho« Orlanda di Lassa, največjega flamskega skladatelja tiste dobe.
Iz italijanske šole sta bila zastopana Carto Gesualdo da Venosa z madrigalom »Moro lasso« An Clau-dio Monteverdi s »QueH’augellin«. Claudio Monteverdi se že razlikuje od ostalih madregalistov, ker se oddaljuje od strogega polifonskega sloga, prehaja k jasnejši melodiki in uvaja kromatiko. Njegov madrigal se že približuje kantati. Nato je sledila vedra in sveža canzone-ta »Regata veneziana« od Gioac-china Rossinija. Prvi del sporeda je zaključila pesem »Jutro« Vatro-slava Lisinskega. najpomembnej-
šega skladatelja iz hrvatske prepo-rodne dobe. V tej pesmi že diha narodni izraz.
V drugem delu sporeda so bili zastopani še živeči jugoslovanski sodobni skladatelji, razen Mokranj-ca, ki je umrl v začetku prve svetovne vojne. Prva točka tega dela sporeda je bila skladba »Oče naš Hlapca Jerneja« od tržaškega rojaka Karla Pahorja, zdaj profesorja glasbe v Ljubljani. Ta skladba je recitativna, tožeča pesem, koralne oblike z dramatskimi akcenti. ki včasih zaidejo v patetičnost. Prvotno je bila skladba pisana za moški zbor, a jo je skladatelj po vojni preuredil za mešan zbor in smo jo tudi kot tako slišali. Tržačan Karel Pahor je bil posredni Ostrčev učenec in strasten zagovornik in pobornik atonalne glasbe.
V	tej skladbi pa je popolnoma odvrgel nauke svojega učitelja in zašel v nasprotni tabor.
Druga točka je bil »Punt« od znanega tržaškega skladatelja Ubalda
Vrabca. »Punt« je uglasben na Gradnikov tekst, sestavljen iz dveh sonetov. Ubald Vrabec išče za svoje glasbeno ustvarjanje tekste dramatične vsebine, ki so v posredni ali neposredni zvezi z narodno o-svobodilno borbo. Skladatelj postavlja na solidno basovsko osnovo — Basso ostinato — polifonsko strukturo, ki se prepleta v višjih glasovih tako, da pride harmonsko, ritmično in tonsko do dramatskih učinkov, ki pa niso vedno dovolj močni, da bi vzbudili v poslušalcu odgovarjajoče notranje doživetje. Samo »a capella« brez orkestralne soudeležbe skladatelju ne bo vedno uspelo doseči zaželenega namena.
V	ostalih točkah so bili zastopani sodobni hrvatski skladatelji: Josip Slavenski (»Voda zvira« - motiv iz Medžimurja), Ivan Brkanovič (»Bokeljsko kolo«), Ivan Matetič-Ronjgov (»Čače moj« - žalostinka iz Istre), Slavko Zlatič (»Varija-cije na narodnu temu«). Izmed teh sta dve istrski temi, Jakob Goto-
vac a) »Jedan mali brodič«, b) »O-mili mi«, Boris Papandopulo (»Kad igra kolo«) in kot dodatek Odak Krsto (»Dremlje mi se«) ter Srb Stevo Mokranjac (»XV. Rukovet«).
Sodobni hrvatski skladatelji bogato zajemajo iz neizčrpne folklorne zakladnice, narodne lirike, pol-nosrčne toplote in mehkobe, ki ne potrebuje mnogo pisanih not. Razumljivo je, da so pevci prav te pesmi, ki so najbolj razumljive in srcu najbližje, podali z dovršeno fineso in toploto.
Najbolj zanimiva skladba tega večera pa je bila žalostinka »Čače moj«, zgrajena na istrski lestvici. Istrska narodna pesem zaradi svojevrstnih intervalov zveni za naše uho nekoliko nenavadno. Istrski motivi, ki so najbolj izvirni v evropski narodni folklori, zahtevajo še mnogo študiranja in analiziranja ter z, vztrajnim preučevanjem nam bo le uspelo omogočiti pravilno harmonizacijo. Velike zasluge za preučevanje istrske pesmi ima
muzikolog Frane Kuhac in Istran Matko Brajša Rasan. Toda Mate-tič-Ronjgov pa je od vseh najbolj originalen in je najbolj blizu istrski narodni pesmi. Bodoče skladatelje čaka izredna naloga, ustvarjati velika pomembna orkestralna dela Liszta, Brahmsa, Bartok«, ki bi spoznal svet, kakor je spoznal dela Liszta, Brahmsa, Beloka. ki so uporabljali za svoja dela ogrske motive.
Od srbske narodne pesmi smo slišali Mokranjčev »XV. Rukovet«. zbirko srbsko-makedonskih napevov, bogato na narodni melodiki, katero je skladatelj obogatil z dinamičnimi in ritmičnimi kontrasti.
Zagrebški radijski pevski zbor je komorno telo resnično visoke kvalitete. Glasovno je izenačen: vsak glas je šolan in glasovi različnih timbrov se čudovito zlivajo v en glas. Glasovi solistov so tako izbrani, da odgovarjajo po barvi in dikciji vsebini skladbe. Vokalizacija je jasna in čista, interpretacija brezhibna, kar je zasluga odličnega in zelo sposobnega pevovodje, Slavka Zlatiča.
Dr. Franjo Delak
Stran 4.
D E MO K K A C 1 J A
Leto VI. - Stev. 44
MALO POUKA
kominformističnim šolarčkom
Nabrežina, 29. oktobra 1952
Pozabljivi šolarčki pri »Delu« sprašujejo v predzadnji številki svojega bogatega kremeljskega propagandnega pamfleta, pod naslovom »Žalostna zgodovina«, koliko in katere države je SZ napadla in osvojila v 35 letih svojega obstoja. Ker se vprašanje nanaša na govor predsednika SDZ v Nabrežini dne 12. t. m. in ker je zelo verjetno, da dr. Asjneletto ne prebira kremeljskih prospektov v slovenščini, bom po spominu naštel nekaj junaških imperialističnih pridobitev ba-tjuške Stalina.
Miroljubna SZ je napadla, gg. pozabljivci, po vrstnem redu:
1. Naravnost v hrbet svojo sosedo Poljsko (sept. 1939) in si po drugi svetovni vojni osvojila dobro polovico njenega ozemlja i nad 15,5 milijonov prebivalcev in si s pomočjo rdečih bataljonov podredila vso državo.
2. Napadla je Finsko 1. 1940 in si po voj-ni osvojila prav malo manj kot polovico finskega državnega o-zemlja (Karelija).
3. Septembra 1939 si je najprej nasilno prisvojila litvansko okrožje Vilno, naslednje leto pa celotno Litvo.
4. Leta 1940 si ie nasilno prisvojila samostojno državo Estonijo.
5. Istega leta in na isti način tudi Latvijo.
6. Leta 1940 je skupno s hitlerjevsko Nemčijo nasilno zbarantala Besarabijo, s koncem vojne pa si je prilastila še Bukovino, del Moldavije ter vso romunsko državo vključila v svoj izkoriščevalski gospodarski in nasilniški socialni u-stnoj.
7. Isto se je zgodilo s pomočjo rdeče vojske in NKVD izvedencev v. Bolgarijo.
8. Enaka usoda je doletela sosedno Madžarsko.
9. Od Češkoslovaške si je nasilno prilastila Podkarpatje in leta 1948 z nasiljem podredila vso državo svojim lastnim agentom.
10. Ista usoda je po milosti Kremlja doletela Jugoslavijo.
11. Prav tako se je zgodilo z Albanijo.
12. V letih 1945-48 je nagnala satelite na Grčijo, kjer so jo pa pošteno udarili po grabežjjivih prstih.
Poleg tega polnega ducata evropskih držav lahko prištevamo k napadom in osvojitvam tudi Vzhodno Nemčijo in Avstrijo.
Od 12 napadenih držav so gg. pozabljivci, po Stalinovem apetitu izginile v boljševiški imperialistični malhi kar tri samostojne drža ve. Dve državi sta po istem apetitu izgubili po polovico svojega državnega ozemlja.
V Aziji pa je Stalin spravil v svojo maliho:
1. Velik del Mongolije.
2. Del Mandžurije.
3. Tann Tuvo.
4. Severno Korejo.
5. Južno Korejo.
6. S sovjetskim orožjem in sovjetskimi vojaškimi svetovalci je Stalin postavil na oblast na Kitajskem svoje plačance.
7. Zanetil je komunistični upor v Indokini.
8. S pomočjo svojih kitajskih u-.službencev se je polastil tibetanske države.
9. Zanetil je upor v Indoneziji.
V Evropi in Aziji je potemtakem Sovjetska zveza napadla in si v eni ali drugi obliki osvojila nič manj kot 21 držav. Tudi XIX. kongres boljševiške partije v Moskvi se je teh podvigov hrupno spomnil in obljubil .nadaljne osvojitve.
Solarčki pri »Delu« še dolgo ne bodo zgrajeni komunisti, kajti zgrajenemu komunistu neprevidne in nesmiselne besede ne smejo u-hajati iz ust.
Kronist
Občinska seja u flabrežini
Pretekli ponedeljek 27. t. m. se je občinski svet v Nabrežini ponovno sestal k redni seji.
Takoj po prečitanju zapisnika je župan podal kratko poročilo o razgovorih, katere je imel z ravnateljem za javna dela pri ZVU, dr. Caffarellijem, bodisi v sredo pri njegovem obisku v Nabrežini, kakor v soboto v njegovem uradu v Trstu. Pri tem je ugotovil, da so nadaljna dela pri šoLi v Nabrežini, že bila oddana podjetjem za inštalacije in mizarska dela. Priprave za šolo v Sempolaju pa so že pri koncu in bodo v najkrajšem času dela oddana. Tudi načrti in proračuni za obnovo štirih porušenih hiš v Praprotu, Trnovci in v Mavhi-njah so v teku. Glede šole v Seslja-nu je župan poročal, da je imel sestanek z nekaterimi vaščani iz Sesljana, na katerem so se domenili, da bi bila najboljša rešitev prostora za to šolo v gozdiču na graščinskem zemljišču v Sesljanu. Zaradi tega je župan sporočil, da se bo občinski odbor obrnil do graščinske uprave za tozadevni nakup potrebnega zemljišča. Nato je župan sporočil, da mu je ravnatelj za iavna dela naročil, naj se mu predloži do prihodnje srede, 29. t. m., predlog za gospodarski načrt
štev. 11, zato prosi občinski svet, naj bi danes najprej razpravljali o tem, ker je 'zadeva nujna. Svetovalci so županov predlog soglasno sprejeli.
Nato je župan prečital predloge ožjega odbora, ki se nanašajo na nujne in obvezne postavke, ki naj bi prišle kot prve v gospodarski načrt. Med temi je šola v Nabrežini, za katero je potreben znesek
8.000.000 lir za dokončno gradnjo, prav tako za šolo v Sempolaju 3,200.000 lir, za šolo v Sesljanu
10.000.000 lir, katere so še potrebni
Shofoua kapela in naše šale
Zadnje čase je med slovenskimi .polago, ne -bi bilo zadosti! Pa za-
verniki v Skednju veliko razbur- radi tega ni opaziti po Skednju In
jenja in ogorčenja proti župniku in škofu zlasti med ženskami.
Se celo v »Primorski dnevnik« so 'poslali ogorčen dopis.
Moralo se je torej zgoditi nekaj strašnega in za Slovence nekaj poraznega! Kaj neki?
Skof je dal v svoji vili v Skednju, ki jo tam imenujejo »škofija«, preurediti hišno kapelo v stanovanjsko sobo in jo dal na razpolago dvema novoporočencema, namreč svojemu šoferju in njegovi ženi, ker nista imela drugega stanovanja. To je ves dogodek, ki nima za škedenjske Slovence prav nobenega pomena, še manj pa pomeni, za škedenjske Slovence kako škodo, nesrečo ali krivico. Pa je tudi zadeva, ki pravzaprav nikogar nič ne briga. Ali je to prav ali ne, je to škofova stvar, saj je končno on gospodar hiše. To bi utegnilo biti nadležno in neugodno edino za dr. Ukmarja, ki tam stanuje, za vse druge pa je zadeva nepomembna.
Res je, da bi škof verjetno ne dal tiste sobe na -razpolago kakemu Slovencu. Prav pa bi bilo, če bi škof dal tisto sobo na razpolago kakemu škedenjskemu Slovencu ali Slovenki, ki svoje otroke pošilja v laško šolo . . . Toda komu, ko jih je preveč? Ce bi dal takim »Slovencem« celo »škofijo« na raz-
Pred nastopi »Miniaturnega teatra“ ruskih beguncev vTrstu
Slovenci v Trstu imamo vsak dan opravka z begunskim vprašanjem bodisi v tej ali oni obliki. Toda ruski beguci so nam vseeno preskrbeli za presenečenje.
Ne glede na žalostne razmere v, taboriščih, ki ubijajo človeku včasih celo veselje do življenja — spričo životarjenja, ki se zdi, da je izgubilo ves smisel, in ob katerem se čuti človek kot prava nasedlina življenja — so si ohranili toliko poguma in vedrosti, da so si organizirali lastno gledališče, ki so mu nadeli posrečeno ime »Miniaturni teater«. V njem se je zbralo nekaj poklicnih igralcev, ki so prišli z večjih gledališč v Jugoslaviji — nekateri med njimi so se izoblikovali celo v praški skupini Hudo-žestvenega teatra — in nekaj nadarjenih diletantov, ki niso prej nikoli nastopili. Režiser Ostrovski je znal ustvariti iz teh različnih u-metniških elementov dokaj povezano skupino in ji vtisniti svojski pečat » grotesknega gledališča «. Krajše odrske slike, ki jih uprizarjajo, so namreč v glavnem posrečene groteske. Skupino so obogatile nekatere nadarjene plesalke, med katerimi je omeniti zlasti Tatjano Akinfjevo, ki je nastopala v baletni družini beograjskega narodnega gledališča ter je bila ena najboljših mladih plesalk tega gledališča. V Trstu je že postala znana s svojo baletno šolo pod okriljem Slovenskega dobrodelnega društva.
V taborišču pri Sv. Soboti so si napravili primitiven oder, ki pa ie kljub temu stal mnogo dela, in na njem so uprizorili v kulturnem o-eiru zapuščenim boffiincptn rrp-
cej predstav, med njimi celo neko Nušičevo komedijo. Zato jih vse taborišče dobro pozna in ljubi. Sredi poletja so dali pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne matice eno predstavo tudi v Avditoriju in takrat smo imeli tudi drugi spoznati to simpatično skupino in izvedeti za njihovo nenavadno prizadevanje, ki zares zasluži vso po zornost tudi v javnosti.
V kratkem — 8. novembra —- bodo spet nastopili v Avditoriju prav tako pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne matice, še prej Da bodo dali nekaj predstav na raznih odrih slovenske okolice, zelo verjetno najprej na Proseku, v Nabrežini in morda v Bazovici. Predvajali bodo pester spored značilnih grotesknih slik, živih slik, ba letnih in pevskih točk. Posebno zanimivi pa bodo ruski folklorni plesi in glasba. Kaj takega v teh krajih nimamo priložnosti mnogokrat videti. Zato opozarjamo prebivalstvo omenjenih krajev na nastop »Miniaturnega teatra«, prav tako pa tudi tržaško slovensko javnost na njihov nastop v Avditoriju dne 8. novembra.
Natančnejši spored in čas ter kraj nastopov bomo še naznanili.
OB VESELIH IN ŽALOSTNIH PRILIKAH SPOMNITE SE REVNEGA SLOVENSKEGA OTROKA IN PODPIRAJTE SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO!
Prodaja vstopnic
Vstopnice za predstavo Miniaturnega teatra, ki bo 8. novembra v Avditoriju ZVU ob 20.30, dobite) na sedežu SPM, v Machiavellijevi ulici 22-11 (tel. 62-75), v trgovini Lupša, ulica Coroneo - vogal ulica Rismondo in v mirodilnici Schei-
m*« v
vsej njegovi fari, ki sega na Ko lonkovec in skoraj do Zavelj, nobenega zgražanja, jeze in godrnjanja. To pa je res sramota, nezaslišana sramota, drugače kot »kapelica« v škedenjski »škofiji«, ki Slovencem ne koristi in ne škoduje ter je čisto vseeno, če je ali je ni! Pa ne samo sramota, ampak to je velik zločin nad slovenstvom! Ne samo, da ne pošiljajo slovenskih o-t-rok v slovensko šolo, ampak jih celo iz slovenskega vrtca in slovenske šole prepisujejo na laške šole!
Pravijo, da so letos v Skednju na laški šoli kar štirje oddelki za prvi razred, medtem ko je na slovenski šoli komaj za silo en sam oddelek. Pa zaradi tega ni v Skednju čisto nič razburjenja in ogorčenja!
Ko so pokopali pok. slov. učitelja in glasbenika Venturinija, se je nabralo na pokopališču venko število škedenjskih Slovenk. Med njimi je bilo ve* takih, ki so bile njegove učenke, ker je bil pok. Venturini svojčas učitelj pri Sv. Jakobu. Pa mislite, da so se kaj /menile z« pokojnega Venturinija, da bi na primer zmolile očenaš zanj? Kaj še, jezno in razburjeno so si privile in obirale škofa ter župnika zaradi -tiste »kapele« v škedenjski »škofiji«. Ce bi pok. Venturini moge! vstati iz groba, -bi jih nagnal in nahrulil, da naj rajši vzgajajo svoje otroke v slovenskem duhu. ne pa da v družini žlobudrajo laško in pošiljajo svoje otroke v laške šole.
Pravijo, da je letos v tržaški občini na slovenskih 'šolah nekaj razredov manj ko lani. Tako je torej več učiteljskih moči brez službe. Kdo jih je vrgel na cesto? Italijani? Ne, ampak Slovenci sami, ki ne-pošiljajo svojih Otrok v slovenske šole! Kdo bo uničil slovenske šole v Trstu? Italijanski iredentarji in nacionalisti? Ne, čeprav bi jih radi. Uničili jih bodo Slovenci sami, ker pošiljajo svoje toroke v laške šole! To laški šovinisti dobro vedo, zato pa prirejajo tak lov na slovenske otroke. In kratkovidni in nezavedni Slovenci jih poslušajo in jemljejo svoje otroke iz slovenskih šol ter jih "vpisujejo'v laške. Tako rušijo slovensko šolo in so ■pravi izdajalci slovenske stvari in slovenskega rodu. To je žalostno in hkratu zločinsko! Nad tem bi se morali vsi škedenjski Slovenci zgražati in to obsojati, o tem bi se morali vneto pogovarjati. To je važno in odločilno, drugače kot pa tista »kapelica« v škedenjski »škofiji«, od katere nima slovenska stvar nobene koristi in ne škode ter je popolnoma brezpomembno če je v njej kak »ezul« ali pa ga ni.
Vendar v žalostno tolažbo nezavednim in neodločnim škedennj-skim Slovencem in Slovenkam moramo žal povedati, da se tudi dru god, v Barkovljah, pri Sv. Ivanu, v Rojanu in povsod v mestu najdejo še enaki »Slovenci«, ki pošiljajo svoje otroke v laško šolo. Pa tudi vsi taki pravijo: »Bog varuj, da b' prišla Italija spet v Trst!« Kaj se res ne zavedajo, da s takim ravnanjem sami kličejo Italijo in tako pomagajo laškim iredentar-jem in šovinistom?
poleg že prej določenih 4 milijonov, .ter 550.000 lir za cerkvene potrebe v Nabrežini kot dodatni znesek za nakup zemljišča za nabre-žinsko športno igrišče. Slednjič še 1,750.000 lir za preureditev starega šolskega poslopja v Sempolaju in 2,000.000 lir za popravila občinskih stavb.
Te postavke — je naglasil župan, — so izredno nujne in predlaga občinskemu svetu, naj jih vključijo kot prve predloge v gospodarski načrt.
Nato so 'začeli obširno razpravo o nadaljnih predlogih, v katero so posegli skoro vsi svetovalci.
Zupan je zatem podal še dodatne predloge ožjega odbora, in sicer o napravi električne luči na postajo in pristanišče v Devinu, javno razsvetljavo v delu Sv. Križa, ki spada pod Nabrežino, napeljavi telefona v Sempolaj in Mavhinje, dokončnih delih za ureditev pokopališča v Sesljanu, ureditev, vodne napeljave v Sesljanu, asfaltiranje ceste iz Vižovelj v Mavhinje ter ureditev poti, vodovoda in drugih del v Devinu.
Pogovor o demokraciji
Dinarski upokojenec, ki se redno sprehaja po »Primorskem dnevniku« od vasi do vasi, ne more pozabiti svojega veličastnega govora v sesljanski jami ob prisotnosti nekaj Tržačanov in par avtobusov iz Koprščine in Goriške. Verjetno je njegova slava le prehitro zbledela, pa bi rad napravil primerno reprizo.
■Honorarni vrstičar »Primorskega dnevnika« se je moral seveda po svoji službeni dolžnosti prilagoditi obrekovalni liniji OF in je ob pomanjkanju duhovitosti nanovo pogrel natolcevanja in zavestna podtikanja, čisto v duhu kremeljskih naukov, proti nabrežinskemu županu.
Dinarski upokojenec, pomnite enkrat za vselej, da je sovraštvo do Jugoslavije -splamtelo prav v tisti druščini nekdanjih titovskih nameščencev, ki jih je lansko leto Bsbič pognal na cesto. Ali se vam ne zdi, da bi se to sovraštvo znalo ponoviti, ko bo Babičev naslednik, Italijan Eugenio Laurenti, pognal nove slovenske titovske uslužbence na cesto? Priznati pa vam moramo vsekakor nekaj političnega talenta, ko pozivate župana Terčona, da bi bil moral možato podati ostavko na mesto župana, če so ga v to prisilili svetovalci OF. Seve-
da bi tak rebus kokurzni OF izvrstno poslužil v njenih naporih, da se po čeških komunističnih vzgledih poiasti nabrežinske občine. 'Ubogi Beneš je mrtev in v -tem oziru ni našel dedičev, dragi gospod dinarski upokojenec. O demokraciji pa je bolje, da te besede niti ne izrečete.
V neki naši gostilni je v nedeljo preprost kmet iz Cerovelj izrekel tole misel: »Rad bi videl tistega odvetnika dr. Skerka, ki meri okrog 2 metra, če bi v Ljubljani na shodu KP opletal svoj jezik tako, kakor dela to v občinskem svetu v 'Nabrežini; mislim, da bi se v Ljubljani njegova dolžina skrčila na dobrih 30 cm, poslušalci pa bi gotovo mislili, da je kraški gospod gotovo gluhonem!«
Za danes naj to zadostuje.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jel Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
sprejema od 9 - 12 in od 17 - 19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813
Tečaj angleščine
V torek 4. novembra ob 18. uri se začne v prostorih SPM v ulici Machiavelli 22-11 tečaj angleškega jezika (konverzacija).
Baletna in ritmična šola
Kakor vsako leto, bo tudi letos odprlo Slovensko dobrodelno društvo v Trstu baletno šolo s tečajem za ritmično telovadbo.
Vpisovanje na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11 dnevno od 16. do 18. ure.
Krojna šola
Slovensko dobrodelno društvo obvešča gospe in gospodične, ki se zanimajo za krojno šolo, da -se pouk prične z 10. novembrom 1952. Vpisuje se dnevno od 16. do 18. ure na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11.
Matura v Trstu
Iz seznama letošnjih maturantov v Trstu, ki smo ga objavili v predzadnji številki, sta pomotoma izpadla Janez KACIN in Bogdan SFILIGOJ.
Dr. N. GIGLIA
Zobozdravnik - kirurg Proteze in zdravljenje z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci)
Krojaška delavnica za dame in moške
odlikovana na Milanski razstavi
Leopold Podpornih
trst - ULICA ORIANI št. 9-11
Ima na zalogi blago za obleke oseh orst po ugodnih cenah
M i z b p i i I Kmetovalci f podjetnih ®
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
Vlala
R S T
Sonnino, 2 4
Odlični dežni plašči, ki po eleganci modelov in kakovosti blaga ter solidnosti izdelave odgovarjajo vsaki zahtevi tako glede barve kot odpornosti
V tem je razlog, zakaj morete v naši zalogi najti bogato izbiro vseh vrst in barv izvirnih LODNOV in POVRŠNIKOV za moške in ženske po cenah, ki so resnično zmerne
Dežni plašči
iz čistega mako za moške
Dežni plašči iz svile
za ženske in moške
Dvolični dežni plašči za ženske v solidnih barvah
Plašči za ženske
iz čiste volne
Dežni plašči iz
7.800 iir> 12.500 lin
13.800 up
IS.000 lir
plašči	ifi
posebnega nylona	|jr
Iflagazzinl nei Corsc
TRST, KORZO I
SLOVENSKE POTNIŠKE AGENCIJE
TRHHSmunDIBL
OSKRBIJO :
vozne karte za ladje in avione, denarna nakazila in pakete, prevode, emigracijo itd.
Pišite ali nas obiščite,
govorimo stooensko * Se priporočamo
AGENCIJE:
Genova - ITALIJA, Via Balbi 38 Caracas - VENEZUELA, Pasaje Capitolio 16 Toronto • KANADA, 258 College St.
Montreal - KANADA, 2098 St, Catherine St. West
Velika izbira vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog, najboljših znamk - Električne hladilnice in hladilnice na led - Najlepši darilni predmeti, servisi iz porcelana, umetniške keramike, stekla in kristali
Prvovrstni posrebreni pribor in z nerjavečega jetiia - Vse za gostiine, bare, dom in iiuhinjo
SBI?** t
pri tordki
Plačilne
olajšave
KERŽE
TRST - Trg Sv. Ivana I
(Piazza S. Giovanni) - Tel. 50-19