^LASILO
ZA SALEZIJANSKO DRUŽINO
DVOMESECNIK LETNIK 71 ŠTEV. 6 (486)
Spoštovani!
Obiskovali smo grobove naših dragih rajnih. Molili smo zanje, prižigali svečke v znamenje naše vere in upanja, da se nekoč pri Bogu vsi srečamo z njimi. S prvo adventno nedeljo bomo začeli tretje leto priprave na jubilejno leto 2000. Razmišljali bomo, kako neizmerno Bog Oče ljubi človeka, tako zelo, da nam je poslal na zemljo najdražji dar -svojega Sina. I/ imenu vseh sodelavcev vam želim doživete in milosti polne priprave na praznike božičnih skrivnosti, v letu 1999 pa močnega zaupanja v Očetovo ljubezen.
BRALCEM
SALEZIJANSKEGA
VESTNIKA
Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK« RAKOVNIŠKA 6« p.p.2404 1001 LJUBLJANA telefon: 061/127 30 28
• dvomesečnik • 6/1998, letnik 71 (štev. 486) • Glasilo za salezijansko družino • Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani • Ureja uredniški odbor* Glavni urednik: Janez Potočnik • Grafična priprava: Založba Salve, Ljubljana • Lektorira: Stanislav Duh • Tisk: Tiskarna Ljubljana • ISSN 0353-0477 • www.salve.si/vestnik
Oratorij '98
'i Najini in naši otroci ••...'• •		-V	20
Mladi Korošci obiskali misijonsko deželo	pm WjJil K	<22-23	
Diakonska posvečenja treh salezijancev	r'	1	! 25
Prve zaobljube petih salezijancev
Sedmeri darovi Duha
Gusti Horvat -misijonar v srcu Afrike
Sotrudnicallinkalršič
• Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo Salezijanski vestnik šteje med publikacije, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. St.: 415-107/92 mb z dne 12.5.1992.
INŠPEKTORJEVA BESEDA
mag. Stanislav Hočevar
SODRŽAVLJANI SVETIH
Cenjene bralke In dragi bralci!
Tega veličastnega sporočila Božje besede ne navajam zaradi orumenelega listja na drevju in meseca novembra. Resda nas spomin na rajne, še posebej pa seveda praznik vseh svetih uvajata v razmišljanje o življenju po smrti. Vendar meni gre v tem sporočilu za življenje zdaj in tukaj. Rad bi sebi in nam vsem prebudil zavest o veličini našega življenjskega poslanstva.
Salezijanski družini je Bog naklonil velike osebnosti. Med drugimi recimo tudi bi. Filipa Ri-naldija, ki je umrl 5. decembra 1931, Slovenijo pa obiskal leta 1926. Mnogim našim sobratom je postal pravi kažipot duhovnosti in apostolske plemenitosti.
Ta čokata in navidezno nedejavna osebnost žari od znotraj. Do 21. leta svojega življenja se upira don Bosku, da bi stopil na pot duhovnega poklica. Nima se vrednega za kaj takega.
Ko dokončno uzre Očetovo voljo, se vsa njegova notranjost vname. Komaj je posvečen vdu-hovnika, že prevzame službo predstojnika krajevne skupnosti in zatem nalogo ustanovitelja salezijancev v Španiji. Kot po nekem čudežu število članov in ustanov hitro raste. Takoj v začetku se sreča z močno ženo, salezijansko so-trudnico Dorotejo Cho-piteo (izg. Čopitejo). Po značaju sta si dvoje nasprotij: ona hitra in neugnana v svojih stališčih, on miren in do konca spokojen. Pri sotrudnici se kaže volja do ustanavljanja, pri Filipu pa izžareva milost, ki dela vse novo. Milost, ki se ji je Filip Ri-naldi - prava monferat-
"Potemtakem niste več tujci in priseljenci, temveč sodržavljani svetih in domačini pri Bogu" (Ef2,19).
ska korenina - dal dobesedno prežeti, je poslej prepajalatudi to nenavadno "močno ženo". Tudi ona je zdaj kandidatka za oltar.
Tretji don Boskov naslednik bi. Filip Rinal-di je v sebi ves čas na poseben način okušal poklic za slavo v nebesih. Dano mu je bilo razumeti, da je to dokončen človekov poklic: biti sodržavljan svetih, biti domačin na nebeških dvorih. Go-tovosttega poklica in te zanesljive prihodnosti ga je delala zelo mirnega in vedno milostno izžare-vajočega. Ta bodoči poklic je sijal iz njegovih oči in povsod topil led sovraštva, brezbrižnosti, za-grenjenosti in obupa. Njegov pogled, ki seje bolj mudil med svetimi državljani in Božjimi domačini, je na zemlji odkrival docela nove možnosti. Tako je v težkih časih prebujal ozračje veselja In ljubezni, klical v življenje nove apostolske skupine in na izviren način povezoval posamezne skupine salezijanske družine.
Ko salezljanci obhajamo svoj inšpektorial-ni zbor z udarnim vodilom "naša žarišča" (in pri tem mislimo na naše krajevne skupnosti), se dobro zavedamo, da se bo to zgodilo, če bomo živeli iz zavesti, da smo državljani svetih in domačini pri Bogu.
Prepričan sem, da za Cerkev na Slovenskem in ves naš narod ni nič bolj pomembnega kakor dostojanstveno živeti zdaj in tukaj poklic "državljana svetih in domačina pri Bogu". Tega nam navsezadnje ne more preprečiti noben zakon in noben minister.
In blaženi Filip naj nam pri tem pomaga.
Vs
-yiS NOVEMBER-DECEMBER 907
RAZSTAVA SLIK tCIRILA JERIČA, SOB
V drugi polovici septembra je bila v Galeriji Družina ob letošnjem redovniškem dnevu razstava izbranih del salezijanskega pomočnika Cirila Jeriča (*1925- Melinci, f1996-Ljubljana). Pripravil jo je mi-norit p. Andrej Kropej, ki je v zgibanki takole predstavil njegova dela: «Brat Ciril je zapustil obsežen slikarski opus... Iz krajin, tihožitij in portretov veje tenkočuten opazovalec narave in človeka, iz del s simbolno - religiozno vsebino iskalec odgovorov na človekovo iskanje Božjega ... Pri srcu so mu bili široki horizonti, pogledi skozi drevje, a vedno od daleč, kakor da bi hotel zajeti prostor prek meja vidnega. Na slikah s simbolično svetopisemsko vsebino je skušal približati človekovo hrepenenje po ljubezni, Božji in človeški, po neskončnosti in večnosti, po nebeškem.«
OBISK PRIJATELJEV IZ PARIZA
Avgusta je minilo leto, odkar je nas mlade v Parizu zbral papež Janez Pavel II. na 12. svetovnem dnevu mladih. Vtem času so nas mlade udeležence sa-lezijanskeskupine (SMP1) obiskali naši lanskoletni gostitelji v Parizu. Sprejeli smo jih na Rakovniku, popeljali na Primorsko (postojnska jama in Lipica), se sprehodili po Ljubljani in obiskali g. nadškofa (nasliki), nadaljevali pot v Logarsko dolino ter nazadnje občudovali lepote Gorenjske. Prijateljstvo, ki je bilo porojeno v Parizu, se nadaljuje in poglablja. Prepričani smo, da ga ne more razdreti ne razdalja ne jezik.	UrošPušnik
-yiS NOVEMBER-DECEMBER 4
V nedeljo 6. septembra nas je pet albanskih novincev pred vrhovnim predstojnikom J. E. Vecchijem ffiJSf izreklo svoj prvi DA Gospodu in don Bosku v salez-ijanski družbi. Slovesnost smo obhajali v skadrski stolnici ob navzočnosti tamkajšnjega nadškofa in metropolita A. Massafra. Na zaobljube smo se pripravljali eno leto, ki pa ni bilo vedno posuto z rožami. Naš magister Rudi Borštnik je izrazil veliko zadovoljstvo, daje smel biti orodje v Božjih rokah pri vzgoji novincev. A/a sliki: pet slavljencev, med njimi vrhovni predstojnik J.E.Vecchi, nadškof Massafra, novi barski nadškof salezijanecZeph Gashi in magister Rudi Borštnik.Op. uredništva: dva med njimi, dvojčka Albert in Robert Jakaj, sta se vključila v salezijansko skupnost na Rakovniku, kjer obiskujeta predavanja nateološki fakulteti.	Robert Jakaj
p PRVE ZAOBLJUBE PETIH ALBANCEV
V	KRAJIH SV. FRANČIŠKA ŠALEŠKEGA
Slovenski salezijanci smo ses tem velikanom 16./ 17. st., svetnikom dobrohotne ljubeznivosti, piscem Fi-loteje in Teotima, zavetnikom našedružbe, od bliže srečali zadnji teden vseptembru. Obiskali smo dve Marijini božjepotni svetišči (Monte Berico pri Vicenzi in La SalettevosrčjuAlp na višini 1850 m) in Veliko kartuzijo (začetki i n sred išče kartuzijanov). Največ časa smo namenili krajem Fr. Šaleškega: Annecy, Thorens, Ženeva. Napotidomovsmobilideležnigostolubjasobrata Štefana Pintariča v Sionu (Švica) in sklenili romanje v Bresci - rojstnem kraju papeža Pavla VI.	JaP
S KALINE POČITNICE
Veliko stvari smo zapisali v zgibanko, ki smo jo pripravljali že v maju pripravili za počitnice. Kaj vse smo počeli med počitnicami? Tam, kjer je ponavadi v svojemrecinem delu med šolskim letom Bus veselja (Nove Jarše, Domžale in Fužine), tam smo pripravili enotedenski oratorij z naslovomBaja kartako. Preostalih nekaj dni, ki so še ostali v juliju, smo z nekaterimi izmed njih odšli nataborvOsilnico. Šest nepozabnih dni nas še vedno povezuje in kar ne moremo dočakati tistih zimskih počitnic, ko se bomo na našemzimovanju zopet videli nekje v hribih.
JUBILEJNI MARIJANSKI SHOD
Ob prazniku Malegašmarnaso letos 13. septembra obhajali naOpčinah jubilejni 50. marijanski shod, ki je bil potrditev ljubezni, preprostosti in vernosti slovenskega ljudstva. Shod je potekal pod geslom:/Wa-rija, razlij svoj sveti blagoslov na našo zemljo in naš krov: da bomo narod Jezusov. Udeležilosegajeveč tisoč predvsem slovenskih vernikov s Tržaškega in Goriškega. Med romarje je prišel tudi tržaški Škof E. Ravignani. Shod je bil krona na srečanja, molitve in slovesnosti ob romanju kipafatimske Matere Božje v maju (na sliki). V spomin na 50. letni jubilej marijan-skih shodov so izdali bogato ilustrirano knjigo z naslovom »50 let pod varstvom Matere Božje«, vzadnjem obdobju pa so obnovili U.Marijanišče, ki bo pomenilo še večjo duhovno oporo tržaškim Slovencem.
El
V	KLOŠTER SE VRAČA ŽIVLJENJE
Prlekija, Pomurje!... Nekaj poletnih počitnic sem preživela v teh dragih krajih. Moja prva pot zjutraj je
-yiS NOVEMBER-DECEMBER 5
mzm
IZ SALEZIJANSKEGA SVETA
ZELIMLJE-KURESCEK
bila k sv. maši v bližnjo cerkev v Veržeju. Maševalje spoštovani Martin Maroša, goreč duhovnik ter dober človek. O tem govorijo njegove spoštljivo opravljene maše in tudi njegova poezija.
V tem času je v Veržeju potekal tudioraton)' - Veselo srce. Okrog šestdeset ljubkih otrok je sestavljalo veselo druščino. Lepo jihje bilo videti. Razdeljeni so bili v skupine in vsaka si je izbrala svoje ime. Z njimi seje trudilo deset prijaznih animatorjev. Dneve so jim napolnjevale razne dejavnosti. V dramski delavnici so spoznavali in dramatizirali zgodbo o porednem Mihu, ki pa je pozneje postal dober in vesel fant. Otroci sami so oblikovali in molili prisrčne molitve. V likovni delavnici so izdelali grad, cvetlice, živali, modelirali so iz gline, barvali kamenčke. Z delom seje prepletala pesem ob spremljavi kitarista Mateja. Imeli so celo svojo himno in jambor. Skupaj so odšli na kopanje, izvedli so igre brez meja, priredili piknik in prav za konec poromali v Tumišče. Ves teden so bili deležni najboljšega zgleda za življenje v prijateljstvu z Bogom in ljudmi.
Vse, kar so se naučili in izdelali, so na zaključni prireditvi predstavili staršem. Zadovoljni so bili starši in otroci. Staršem ni bilo žal, da so svoje drage otroke zaupali dobrim vzgojiteljem. Na prireditvi so bili pohvaljeni vsi, ki so pripomogli, daje oratorij lepo uspel.Na koncu se je župnik R Maršič vsem lepo zahvalil ter izrazil upanje, da je bil letošnji oratorij lepa reklama za prihodnje leto.	Jelica Slavič
•	URUGVAJ: Združenje Mama Marjeta. V Urugvaju je leta 1989 gospa C. Lasarte, mati salezljanskega duhovnika in misijonarja v Angoli, povezala starše salezijancev in hčera Marije Pomočnice v združenje, ki mu je dala ime "Združenje Mama Marjeta". Namen je podpiranje poklicev z molitvijo, ki jo je naročil še Jezus: "Prosite Gospoda žetve" in kakorje delal don Bosko. Imajo občasna srečanja, da se spoznajo in se pogovarjajo o poklicih svojih sinov in hčera. Njihov cilj jetudi podpirati in vključevati bolne in ostarele starše; prinašati tolažbo in podporo tistim staršem, ki ne morejo v polnosti sprejeti poklica svojih otrok; prositi za tiste starše, ki so že pri Očetu, začenši z mamo Marjeto, materjo prvega salezijanca.
•	ITALIJA: Kako preprečiti samomore mladih? Ob pogledu na toliko samomorov mladih v svojem okolju (Benetke) je profesorica A. Castagna, bivša gojenka HMP in salezijanska sotrudnica, ponudila šolskemu ravnatelju, kjer poučuje, svoj prosti čas za reševanje problemov mladih zunaj šolskega časa. Veliko jih prihaja k njej: odkriva pojave nestrpnosti, rasizma in mamil. Potem jih pripravi za pogovore s profesorji raznih šol. Postala je članica družinske posvetovalnice, ki skuša spraviti v stik razprte družine. Med dijaki opravlja raziskave o njihovem položaju in težavah. Iz vsega tega je nastal načrt "Veliki trg -Piazza grande", kjer s prostovoljci iščejo mlade, ki so potrebni pomoči, in jih skušajo spraviti nazaj na pravo pot.
•	NEMČIJA: Zobozdravniki za misijone. V Nemčiji je zobozdravnik iz Gottingena povezal vse zobozdravnike za pobudo, da bi pacienti, ki zamenjajo zlate zobe z novimi, prejšnje dali v prid misijonov. Tako so zbrali milijone mark in jih vložili v sanitarno opremo in za šole v misijonih.
•	ITALIJA- RIM: Drugi svetovni shod bivših gojencev. Od 1.
do 6. maja letos je bil v generalni hiši drugi svetovni shod bivših gojencev. Prišlo je 150 zastopnikov z vsega sveta. Izvolili so novo svetovno predsedstvo. 3 za Azijo, 3 za Latinsko Ameriko, 6 pa za Evropo. Za predsednika je bil znova potrjen prof. Antonio Pires.
•	INDIJA: Salezijanci za mater Terezijo. Narodni katehetski in multimedijski center v Kalkutl je 2 meseca po smrti matere Terezije izdal album pesmi vnjen spomin. Pesmi, ki spajajo evropski in indijski slog, govorijo o njenem poklicu (Call within a Call -poklic v poklicu), o njeni skrbi za najbolj uboge (Mothertouched me - Mati se me je dotaknila, ki govori o siroti, o deklici s ceste, o rakastem in o gobavem bolniku). Mati Terezija je s svojim dotikom spremenila njihovo življenje. pripravil Stane Okom
NOČNO ROMANJE MLADIH NA KUREŠČEK
Prvi petek v septembru se je zbralo v Želimljem kakih 250 mladih. Ob začetku novega šolskega leta so se želeli izročiti v varstvo Mariji Kraljici miru in se Gospodu zahvaliti za čudovito poletje, ki jihje obogatilo s tolikimi duhovnimi doživetji. Program v dvorani so ga oblikovali mladi: petje, glasba, recitacije, ples ... Po molitvi opolnoči so po blagoslovu, ki jim gaje podelil predstojnik Stanislav Hočevar, z baklami in ob rahlem rosenju krenili na pot: čaj in nočna molitev na Golem, okrog štirih zjutraj pa maša na Ku-reščku. Tudi v moči tega romanja bo novo šolsko leto za mnoge imelo še globlji smisel.	JaP
-yiS NOVEMBER-DECEMBER 6
JUAN EDMUNDO VECCHI
vrhovni predstojnik
Iz razlage vezila za leto 1998
SEDMERI DAROVI DUHA
Darovi Duha so pravi vzgojni program. Sicer jih ni mogoče razlagati ločeno, vendar si kljub temu oglejmo vsakega posebej.
Dar modrosti nas vodi v odkrivanju dobrote in lepote; usposablja nas, da znamo v njih uživati in se po njih dvigovati k tistemu, ki ju podarja, k Stvarniku. Lepotaje lepota resnice, pa tudi lepota gibov, kretenj, vedenja in načina bivanja, dejanj in umetniških del. Modrost ima tri stopnje: najprej se učimo odkrivati dobro; potem se naučimo vtem dobrem bivati in končno se dvigujemo k Bogu. Modrost pomaga človeku, da razlikuje med dobrim in slabim. Razsvetljuje in usmerja. Je kompas življenja.
Dar razumnosti pomeni brati v globini. To je dar. s katerim s pomočjo razuma in Božje besede globoko in zavestno spoznavamo pomen resničnosti in dogodkov. Dar razumnosti nas uči vstopati v resnico o nas samih, o predlogih in povabilih, o stvareh. To je dar. ki nam v stiku z življenjem in svetom pomaga premagovati površnost in hlastanje; ki nam ob toliko informacijah pomaga odkrivati pravo resnico. Ta dar nas vodi k poglabljanju vere in povezovanju krščanske skrivnosti z življenjem.
Dar sveta pomeni sposobnost razločevanja in izbire, pravilne odločitve in razpoložljivosti v izpolnjevanju tistega, kar smo si izbrali. Kako lep dar proti takojšnjosti, trajni neodločenosti, ki ne dovoljuje življenjskega razvoja: dar, po katerem spoznamo, kaj Bog pričakuje od vsakogar; katera je smer, ki naj jo nastopimo, pot, ki nam pripada!
Dar moči pomeni pogum, vztrajnost, notranjo moč, zmožnost vzdržati vtežavah, vztrajnost v sklepih. Ta dar je bil na binkoštni dan najbolj viden. Apostoli so postali pogumni v govorjenju in pripravljeni na spoprijem s preizkušnjami. Ta dar nas usposablja, da bi bili jasni in od-
ločni v predlogih in vrednotenju; uči nas, da človek prihaja do sadov šele po dolgem prizadevanju; da dolgotrajna zvestoba vsebuje vedno novo in večje veselje.
Dar vednosti pomeni doumeti v ljubezni. Ta dar nas vodi, da spoznavamo iz ljubezni; včasih tega niti ne zmoremo izraziti urejeno in sistematično, a nam pomaga delovati. Je izkušnja in slutnja hkrati. Vednost je ljubeznivost, intenziven in celosten čustveni odnos do oseb in do stvari: srce, ki razume. Uči nas, da je osebo ali delo, ki ga hočemo razumeti, potrebno najprej ljubiti. Seveda nas Duh vodi predvsem k spoznanju Boga prek ljubezni.
Dar pobožnosti je kot navezanost otroka na njegove starše. V Novi zavezi je močno poudarjeno, da nam Duh vliva zavest otroštva, polaga na ustnice sinovske izraze in daje čutiti Boga kot očeta. Pobožnost nas uči verovati, da se vse dogaja v pokorščini Božji volji, ki je do nas polna ljubezni. Vodi nas, da se obračamo na Boga z molitvijo očenaš in nas vabi. da obnovimo ozračje Božje pričujočnosti, da bi Boga občutili blizu in v sebi. povezanega z nami z očetovsko ljubeznijo.
Dar strahu Božjega pomeni občutek za Božjo veličino in svetost. Bog je oče in je dober. Vendar je tudi mogočen, je vladar, stvarnik in Gospod. Naklanja svoje darove, a zahteva, da z njimi odgovorno ravnamo. Vedno odpušča, a se ne da zasmehovati. Ne more postati orodje ne za posameznike ne za mogočnike, ne za kakršnekoli organizacije. Dar strahu Božjega nas spominja tudi na to, da nismo gospodarji nad dobrim in hudim: da je Bog v začetku vsakega bitja, vsakega daru, vsake milosti.
Darovi Svetega Duha nam izostrijo pogled na življenje In na človeško zgodovino, dajejo nam novo zavest o lastnem dostojanstvu in usodi, vodijo nas k spoznanju in uživanju Boga.
-J^NOVEMBER-DECEMBER 7
September. V tem času je rta deželi še posebej lepo. Klopotci oznanjajo, da prihaja jesen, ko se v naravi preliva na tisoče barv in kmetje obirajo sadove zemlje in svojih rok. V malce hladnem septembrskem jutru smo se prostovoljke odpravile na pot. Naš cilj je bil srečanje s sosetsrami na ravni pokrajine, ki jo sestavlja sedem skupin don Boskovih prostovoljk (DBP).
Spomenik matere Marjete
na don Boskova leta v semenišču, do bazilike Marije Pomočnice v Turinu. Dih mi je zastal, ko sem občudovala mogočno cerkev ter razmišljala o veri in neizmernem zaupanju, ki ga je don Bo-sko imel do Marije. Kako velike reči je Marija naredila po don Bo-sku! Le kako bi si mogli drugače razlagati njegove tri lire v žepu ob začetku gradnje tega svetišča? Srce mi je kar samo pelo od veselja. Kaj naj drugega storim, kot da tiho prosim, da bi imele tudi prostovoljke vsaj malo takšne vere, kot jo je imel don Bosko.
Posebno doživetje je bilo ob grobu Janeza Boska in Filipa Ri-naldija, našega ustanovitelja, ter sveta maša v prezbiteriju tega svetišča. V molitvi smo se spomnile naše ustanove in celotne salezi-janske družine ter prosile, da bi bile vedno zveste don Boskove-mu duhu.
Bogu sem hvaležna, da sem smela hoditi po don Boskovih krajih. Marijo prosim, da bi mogla v teh zmedenih časih še globlje zaživeti salezijansko ljubeznivost, potrpežljivost in ponižnost. Goreče molim, da bi bila mati Marjeta kmalu prišteta k blaženim. dr p
M
salezijanska družina
salezijanci • hčere
V BECCHIJU
NAS JE PRIČAKALA MATI MARJETA
Po končanem srečanju s so-sestrami smo nadaljevali pot v Becchi. don Boskov rojstni kraj. Kako lepi so občutki biti v kraju, kjer se je don Bosko rodil, se igral, odraščal, hodil v šolo in pri devetih letih sanjal o svojem poslanstvu. Srce mi je zatrepetalo, ko sem v bližini njegove rojstne hiše zagledala kip matere Marjete. Imela sem občutek, kakor da prihajam domov in me na pragu čaka mati. Ko sem s hvaležnostjo opazovala njihovo hišo, nedaleč stran pa veliko cerkev, so mi prišle na misel besede matere Marjete sinu Janezu: Če boš postal duhovnik in bi po nesreči postal bogat, ne bom prestopila tvojega praga. Da, na zunaj so bili don Boskovi revni, a v notranjosti tako zelo bogati. Don Bosko in mati Marjeta sta drugim zapustila ogromno duhovnega bogastva.
Pot smo nadaljevali mimo Chierija, kjer smo oživljali spomin
H naši pokrajini prevladuje jo prostovoljke iz Italije, in čeprav jezika ne poznamo, nas to ni preveč motilo, kajti duhovna povezanost presega vse. Čutile pa smo, da nas povezuje don Boskov duh in naše skupno poslanstvo posvečenega življenja v svetu.
Na srečanju so skupine poročale o delu v tekočem letu. Mesečne duhovne obnove in druga srečanja nam omogočajo, da poglabljamo svojo duhovnost ter iščemo novih poti, oblik in možnosti za apostolat. Iz poročil je bilo čutiti skrb za poglobljeno duhovno življenje in prizadevanje za zvestobo salezijanskemu duhu. Skupine so veliko razmišljale tudi o pomenu vključevanja v krajevno Cerkev. Naše poslanstvo nas vodi tudi v politiko, kulturo in šolstvo, povsod tja, kjer se zadržujejo mladi in kjer zanje lahko naredimo kaj dobrega in koristnega.
-yiS NOVEMBER-DECEMBER 8
larije Pomočnice • sotrudniki« prostovoljke • bivši gojenci • salezijanci» hčere Marije
ZAZNAMOVALA JE ZAČETKE SLOVENSKEGA POVOJNEGA SOTRUDNIŠTVA
salezijanskemu poslanstvu in veliko prispevala k poživljanju salezi-janskega sotrudništva pri nas in po svetu. Ko je že vedela, da bolezen resno ogroža njeno življenje, je še pohitela med sotrudnike v Zagreb in v Nemčijo. Svojo veliko ljubezen do tega poklica je pokazala še deset dni pred smrtjo, ko je želela biti navzoča na srečanju svoje skupine na Rakovniku. Soočenje z boleznijo in s smrtjo je sprejemala za-vestnovveri. Zdravniku, ki ji je ponudil sredstvo proti bolečinam, je odgovorila: Ne, hvala, ker bi sicer izgubila stik z Bogom, ki ga čutim v trpljenju.
Njena ljubezen do salezijanske družine
Njeno doslednost in zavzetost za Božje kraljestvo ter ljubezen do salezijanske družine lahko zaslutimo tudi iz besed, ki jih je izrekla na srečanju sotrudnikov eno leto pred svojo smrtp-.Salezijanski so-trudnikživi iz Božjega duha. Ljubezen je tista sila, ki nas spodbuja za dobra dela ter osrečuje nas in tiste, s katerimi in za katere delamo. Če pri tem v začetku doživljamo nerazumevanje in nesoglasja, naj nas to ne oplaši. Zamislimo se ob prebiranju don Boskovega življenja, koliko nerazumevanja je moral on pretrpeti. Delal je po Božjih navdihih. Skupaj z nebeško materjo Mari-
*12.12.1938 12.8.1989
Druga svetovna vojna je v marsičem onemogočila salezijansko delo v Sloveniji. Tudi združevanje don Boskovih sotrudnikov je bilo prepovedano. Ponovno so se začeli organizirati po letu 1980. V prvi skupini po vojni organiziranih sotrudnikov je vidno vlogo imela g. Ilinka Iršič, ki je stopila med sotrudnike 1986.
Njeno srečanje z don Boskom
Rodila seje 12.12. 1938 v Ljubljani. Don Boska je spoznala na študijskem potovanju v Turin. Don Bosko jo je navdušil s svojo veliko ljubeznijo do mladih. Ker je poznala glavne evropske jezike, je sodelovala na raznih srečanjih sotrudnikov: najprej vFranciji, potem dvakrat v Belgiji in končno v Rimu na svetovnem kongresu.
Izvoljena
v svetovno konzulto
Na omenjenem kongresu v Rimu je bila izvoljena v svetovno konzulto kot odgovorna za področje severne in srednje Evrope. Od takrat se je še bolj posvečala
jo je vedno vztrajal v dobrih delih, pa čeprav je bilo težko. Danes vidimo, kako bogate sadove je obrodilo njegovo delo po številnih sinovih in hčerah njegove duhovnosti po vsem svetu. Če bomo vztrajali v ljubezni, bodo tudi ljudje okoli nas začutili nov svet, svet, ki ga gradi Jezus, svet ljubezni, ki ga gradi skupaj s svojo materjo Marijo, z vsemi svetniki in vsemi ljudmi, kise mu pridružijo. Vztrajajmo torej v ljubezni vedno, povsod, za vsako ceno, kajti nebeško plačilo in Božje varstvo bosta vedno z nami in Jezus nam bo vedno dal dovolj moči, saj sam pravi: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi; jaz vas bom poživil.«
Njen odhod rojeva sadove
Ob smrti Ilinke Iršič je svojo hvaležnost izrazil tudi vrhovni predstojnik salezijancev E. Vigano v brzojavki inšpektorju S. Hočevarju: Pridružujem se žalosti, ki je doletela inšpektorijo in salezijansko družino v Ljubljani zaradi smrti so-trudnice Ilinke Iršič. S hvaležnostjo za služenje, ki ga je opravljala, zagotavljam molitve za dušo drage pokojnice in prosim Božjega blagoslova za njene domače in člane salezijanske družine.
Slovo ob grobu je bilo polno upanja, da zrno, ki smo ga položili v zemljo, ni umrlo, ampak je vzklilo in dozorelo za večno življenje. V upanju, da je tako, se Bogu iskreno zahvaljujemo za ta svetli lik salezijanske sotrudnice, obenem pa prosimo, naj Bog Cerkev in salezijansko družino obdarja z novimi apostolskimi delavci tudi v prihodnje. Ivan Turk, sdb
m^osr

Sv. Frančišek Šaleški
ZAPRI VRATA
O duhovni samoti
Najprej je potrebno, da se na ta ali oni način čez dan večkrat spomniš Božje pričujočnosti. Potem premisli, kaj dela Bog in kaj ti. Spoznala boš, da Bog nenehno gleda nate in da njegove oči z nedoseženo ljubeznijo počivajo na tebi. Zato se začudi in reci: »Zakaj se tudi jaz vedno ne oziram samo nate kakor ti name?!"
Ptice po drevju imajo svoja gnezda, da se včasih vanje umaknejo, in jeleni grmovje in brloge, kamor zbežijo poleti pred vročino, da s v zatišju sence ohladijo in spočijejo. Tako, Filoteja, si morajo tudi naša srca vsak dan določiti in poiskati prostor ali na gori Kalvariji ali v Gospodovih ranah ali kje drugje blizu njega, kamor lahko vsak hip pribežijo, da se sredi dela odpočijejo in razvedrijo kakor v trdnjavi, varni pred vsemi skušnjavami.
Sredi pogovorov in opravkov se pogosto zateči v samoto svojega srca, čeravno imaš opravka med ljudmi. Nihče ti ne more vzeti tvoje duhovne samote, naj bi jih bilo še toliko okrog tebe, ker obdajajo le tvoje telo, ne pa tvojega srca. Tvoje srce je samo, čisto samo s svojim Bogom.
Sv. Katarini Sienski sta oče in mati vzela vse; ni imela ne kraja ne časa, kjer bi molila in premišljevala. Zveličar pa ji je vdihnil misel, naj v notranjosti svoje duše postavi malo molilnico, kamor se bo v duhu zatekala in med delom v tej sveti samoti počivala. Zapirala se je v kamrico svojega srca in tukaj jo je tolažil njen Božji ženin.
Umakni se torej večkrat vase,
Annecy, kjer je sarkofag sv. Frančiška Šaleškega
kjer boš nemoteno in zaupno svojo dušo odkrivala Bogu.
Blaženi Eleazar, grof na južnem Francoskem, je dolgo živel od svoje pobožne in čiste žene Delfine. Poslala je k njemu sla, da poizve o njegovem zdravju. Odgovoril ji je: »Dobro mi je, draga žena. Ce bi me pa rada videla, me išči v srčni rani dobrega Jezusa. Tu prebivam, tu me najdeš. Drugje bi me iskala zaman.«
Filoteja, Ljubljana 1941, str. 77si.

te?
mw

¥SM DRUGI MESEC DON BOS® PRI TEBI DOMA!
Salezijanski vestnik podarjamo tistim, ki ga želijo.
Leta 1877 gaje ustanovil sv.Janez Bosko, v slovenskem jeziku izhaja od leta 1904.
Po don Boskovi zamisli je SV dar vsem (torej zastonj), ki s simpatijo spremljajo salezijansko delo med mladimi in v misijonth. Hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri kritju stroškov.
Ponudite ga svojim sorodnikom in prijateljem. Takoj nam sporočite spremembo naslova.
Naslov SALEZIJANSKI VESTNIK Rakovniška 6 p.p. 2404 1001 LJUBLJANA tel. 061/127-3028 fax 061/127-3040
A
molimo za duhovne poklice i
VSAK DUHOVNI POKLIC SE ROJEVA
IZ BOGOSLUŽJA IN MOLITVE
fred kratkim je v slovenskem prevodu izšel papeški doku vent o duhovnih poklicih z naslovom NOVI DUHOVNI 3OKLICI ZA NOVO EVROPO. Ta kaže na stanje duhovnih 3v v Evropi, obenem pa podaja smernice poklicne pastorale za naprej. V tem pismu vam bom podal nekaj misli iz tega dokumenta, in sicer tisti del, ki govori o pomenu bogoslužja in molitve, ki sta temelj vsakega duhovnega poklica v Cerkvi. Bogoslužje je za vse, ki se ga udeležujejo, nenehen poziv k duhovnemu poklicu. Vsako bogoslužno opravilo je duhovno-poklicnostnl dogodek. V bogoslužnem obhajan ju Božjih skrivnosti prepoznava vernik svojo osebno poklicanost, saj si ne more zatisniti ušes pred Očetovim glasom, ki ga po Sinu in v moči Svetega Duha kliče, naj se sodaruje za odrešenje sveta. Tudi molitev postane pot razločevanja duhovnih poklicev, ne samo zaradi tega, ker je Jezus povabil k molitvi h Gospodarju žetve, ampak ker more vernik zgolj v poslušnosti Bogu odkrivati načrt, ki si ga je Bog zamislil zanj: v premlšljevani skrivnosti odkrije vernik svojo Identiteto, s Kristusom skrito v Bogu (Kol 3,3). Samo molitev more sprostiti tiste drže zaupanja in predanosti, ki so neizogibne, da izrečemo svoj da in da premagamo strahove ter negotovost. Vsak duhovni poklic se rojeva iz klicanja (molitve). Vendar pripada tej razsežnosti tudi osebna izkušnja molitve kot dialoga z Bogom: četudi gre za slavljenje znotraj najbolj skrite celice srca, gre za odnos do tistega očetovstva, od katerega izvira vsak duhovni poklic. Ta razsežnost je še zlasti očitna v izkušnji prvotne Cerkve, katere udje so bili stanovitni v nauku apostolov in občestvu, v lomljenju kruha in molitvah (Apd 2,42). Vsaka odločitev i/ tej skupnosti je bila sad molitve; vsaka izbira, predvsem za misijone, je dozorela vliturglčnem kontekstu (prim. Apd 6,1-7). Te molitvene logike se je skupnost naučila od Jezusa, ki so se mu množice zasmilile, ker so bile Izmučene in razkropljene, kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj je rekel svojim učencem: Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev (Lk 10,2).
Evangeljska ikona Gospodarja žetve vodi v srce pastorale duhovnih poklicev: k molitvi. Molitev, ki zna gledati z evangeljsko modrostjo na svet in na vsakega človeka v stvarnosti njegovih potreb po življenju in odrešenju. Molitev, ki izraža živo upanje v Boga, ki nikoli ne bo dovolil, da bi manjkalo delavcev (Mt 9,38), potrebnih za uresničenje od njega zaupanega poslanstva. (Prim. Cerkveni dokumenti, 76, št. 27)
Dragi mo Iivc i I Želim vam in vsem, za katere molimo, stanovitnost v molitvi, lepo adventno pripravo in radostno božično praznovanje.
Ivan Turk, voditelj molivcev
MOLITVENI NAMENI
NOVEMBER
Pridi, Sveti Duh!
In ozdravi rane vse!
Greh nam je ranil razum, voljo in srce.
Sveti Duh, ozdravi nas dušnih in telesnih ran.
DECEMBER
Pridi, Sveti Duh
Upogni, kar upira se!
Sveti Duh, upogni našo ošabnost, da bomo zmožni sprejeti sporočilo božičnih praznikov.
-J^NOVEMBER-DECEMBER 11
srečanja
GUSTI HOHVAT
¥
Nasmejani Gusti je bil rojen leta 1939 na ravnicah Prekmurja v Lipovcih, župnija Beltinci, Od tod njegova ljubezen do širnih prostranstev krščanstva. Leta 1956 je postal salezijanec, leta 1968 pa duhovnik. Deset let se je po raznih slovenskih župnijah na neki način pripravljal na svoje misijonsko poslanstvo. Letos mineva dvajset let, kar je zaprosil za misijone, čez slabega pol leta (31. marca 1999) pa bo obhajal dvajsetletnico svojega prihoda v osrčje Afrike. Za nekaj časa je prišel na obisk v domovino. Med nami bo do konca novembra.
svojega 12. do 15. leta), se spomnim, kako nam je Janez Jenko po nedeljskem blagoslovu za otroke pripovedoval razne misijonske dogodivščine. Ko sem prišel v semenišče (Reka, Zadar), sem se vedno znašel v misijonskem krožku. V bogoslovju sem končno spoznal kakega misijonarja tudi bolj od blizu, in sicer Jožka Kramarja, ki se je tedaj vrnil iz Burme in je bil nekaj časa na Rakovniku. Njegova bližina, njegov misijonski zanos, njegov zgled in njegove besede ... vse to je napravilo name neizbrisen pečat. Ko se je vrnil v misijone, sem ostal z njim v pisni
Gusti, tvoji spomini na mladost. Kaj te je nagovarjalo za misijonski poklic? Marsikaj: družinska molitev, pobožnost prvih petkov, še posebej pa predvojni misijonski list Zamorček. Pogosto sem ga prebiral. Ko sem bil na Rakovniku (od

navezi, dokler tudi sam nisem odšel za njim, toda na drugo celino, v Afriko. Ko sem »kaplanoval« po slovenskih župnijah, meje ob svojem prvem »misijonskem dopustu« obiskal sobrat Jože Mlinaric. Od tedaj so vse moje misli začele romati v Afriko. Tako sem leta
1978 zaprosil za misijone in pristal v Afriki.
•	Dvajset let je kar lepa misijonska doba. Kaj je najbolj zaznamovalo to obdobje, preden so se začeli vojaški spopadi. Prvo obdobje je gotovo v znamenju »boja s francoščino in jezikom kirundi« ter prvim strahom: komaj sem prišel, že so iz Burun-dija izgnali 70 misijonarjev, nekoliko pozneje pa ubili enega belih očetov. Naslednje leto je bilo zaznamovano z velikimi obiski: papež je obiskal več afriških držav, vrhovni predstojnik salezijancev Vigano pa tudi našo provinco. Na jesen je prišel na obisk tudi g. Len-ček, ta veliki animator slovenskih misijonov. Tretje misijonsko leto so zaznamovali veličastni prazniki za veliko noč: krstil sem 162 odraslih, ki so se štiri leta pripravljali na krst. Obenem sem se začel vse bolj ukvarjati z ekonomijo. To leto sem na en sam dan od ljudi odkupil 60 ton kave. Dlje ko sem bil v misijonih, bolj sem bil njihov in oni vse bolj moji. V letu 83/ 84 so začeli izganjati misijonarje, zatirati Cerkev, prepovedali so versko delovanje. Končno smo morali leta 1987 tudi slovenski misijonarji zapustiti Burundi.
•	In kam po desetih letih misijonarjenja v Burundiju? Najprej na kratek dopust v domovino, potema pa nazaj, v sosednjo Ruando, v župnijo Musha. Tukaj smo začeli razvijati pestro misijonsko delo: ogromno krstov, na stotine birmancev (s škofom smo večkrat birmovali še po trije duhov-
12
-yiS NOVEMBER-DECEMBER 12

niki); pri vsem tem pa prisrčno sodelovanje mladih s petjem, bobni in plesom. Koliko razlogov za veselje! V letu 1990 nas je v Afriki spet obiskal papež, na dekanijski ravni pa so me izvolili za voditelja mladinske pastorale. Prav tega leta so se tudi v Ruandi začeli nemiri, ki so v letu 1994 pripeljali do pravega vojnega stanja. V naši župnijski cerkvi v Mushi sem doživljal vso tragedijo bratomorne vojne, v njej in okrog nje je bilo pobitih 1200 ljudi, povsem nedolžnih. Ruanda je postala prava puščava, iz nje je zbežalo milijone ljudi. Po ruandskih gričih pa je ostalo samih na tisoče sirot in na stotine družin brez očetov. O teh krvavih dogodkih je obširno pisal so-brat misijonar Danilo Lisjak v knjigi Ruadna, črna vest človeštva (knjigo lahko še dobite na uredništvu SV).
• Sedaj si spet v Burundiju, deželi svoje prve »misijonske ljubezni«.
Po prvem izgnanstvu sem zapisal: »Ne rečem, da me izgon iz Burundija ni prizadel. Ni mi žal zaradi sebe, ampak zaradi drage črede. Cerkev v Burundiju nas pogreša in potrebuje. Ko so ljudje zvedeli, da z Jožetom odhajava, so navreli kot šumeči valovi na naše dvorišče in dva dni ob nama vztrajali brez hrane in pijače. Ko sva jih odslavljala, so prosili, da jih pustiva tam, ker da ne želijo nič drugega kot biti z nama še zadnje trenutke in ure.« Da, po nekaj letih sem se vrnil v ljubljeni Burundi. Tokrat smo slovenski salezijan-
ski misijonarji delo zastavili skupaj: Danilo Lisjak, Jože Mlinaric in jaz. Pred slabim letom pa se nam je pridružil še simpatični so-brat pomočnik Vilko Poljanšek.
• Morda še kak misijonski utrinek, ki te v globini srca najbolj nagovarja. Že prve mesece mojega misi-jonarjenja me je globoko nagovorilo bogoslužje med Afričani. Njim se ne mudi, imajo čas, ne gledajo na uro. In kadar je praznik, mora maša trajati - tudi po dve ali tri ure. Ampak to ne zaradi pridige in drugih nagovorov. Maša je dolga zaradi procesij, bobnanja, plesa in petja. Plesali bi celo mašo. Ko začno prepevati pesem, odpojejo vse kitice, pa četudi jih je deset. Se zlasti so zanimivi bojni plesi dečkov pri maši. Zanimivo je pobiranje darov pri maši - k oltarju prihajajo, da se pokažejo, da opozorijo nase - pa četudi bodo dali zelo skromen dar.
V Afriki kruha ne poznajo. Njihova glavna jed sta fižol in banane. Zato tam molimo očenaš drugače kot Slovenci, tam molimo:da/
nam danes našo vsakdanjo hrano. Presenečen sem nad njihovim zaupanjem. V misijonu imamo pravo banko, hranilnico. Ljudje nam zaupajo prihranke. In kadar potrebujejo, pridejo ponje v misijon.
* V prejšnji številki SV smo zapisali, da je bilo v Burundiju spet hudo, kakšno je trenutno stanje? »Uporniki iz gozda« so res napadli področje treh župnij, kjer je tudi naš misijon. Ljudje so se raz-bežali (na nevarnost jih je opozoril naš čuvaj; zaslišal je streljanje in zato je sredi noči začel zvoniti), ker so se bali povračilnih ukrepov redne oblasti, ko uporniki odidejo. Mi pa smo ostali v misijonu. Uporniki nam niso hoteli nič žalega, pa tudi oblast nas je pustila pri miru. Po treh napetih tednih so se stvari umirile, uporniki so odšli, ljudje so se vrnili na svoje domove. Bili so nam nadvse hvaležni, da smo jih prebudili sredi noči in so se lahko pravočasno umaknili pred nevarnostjo. Se tale zanimivost: sobrata »Vilika« (tako mu namreč pravijo Afričani) je tako prevzelo delo v mizarskih delavnicah, da ni slišal nobenega streljanja, ko je v bližini potekal boj med uporniki in redno vojsko.
Dragi bralci Satezijan-skega vestnika, v svojem imenu in imenu drugih treh sobratov vas prisrčno pozdravljam, se zahvaljujem za vse oblike pomoči ¡rt se priporočam še vnaprej.
-J^NOVEMBER-DECEMBER 13
don boskovi spomini
V SRCU BOLEST A NA USTIH PESEM
Poleg prekucijskih posledic je Piemont pretresla še vojna proti Avstriji, kije leta 1849 povzročila tudi zapiranje javnih šol in semenišč, ker so jih rabili za vojašnice. Don Bosko se dogodkom ni upiral z razdiralno silo, ki poraja še več nasilja, niti z veščim prepričevanjem, ki napravija iz ljudi zanesenjake, ampak z bogatejšo vzgojno in izobraževalno ponudbo. Nevarnosti, ki so grozile veri in nravnosti fantov, so terjale od njega še večje napore. Ob večernih šolah so začele delovati tudi dnevne šole, zborovskemu petju pa so dodali še učenje klavirja, orgel in drugih glasbil. Don Bosko je v tem času postal učitelj vokalne in instrumentalne glasbe. Sam pravi, da je dobra volja nadomestila vse. Ko so se upeli najlepši deški glasovi, so začeli sodelovati pri obredih in na prireditvah v Turinu in drugod. Ker do takratni bilo slišati zborov srebrnih glasov z orkestrom, petja sola ...je bila to novost, o kateri so govorili povsod.
¿¡¿¡¡g	i?
IRlItl»	
¡IlliPiJi	
	
1 f	S
ako se je naš skromni oratorij polagoma utrdil, medtem ko so se zgodili hudi pripetljaji, ki so morali spremeniti videz italijanske in morda svetovne politike ...
Tedaj smo - da bi se vsaj tolažili, da smo storili vse, kar smo mogli za ublažitev javne nesreče - najeli vso hišo Pinardi. Najemniki so vreščali, grozili meni, moji materi ter samemu lastniku. Morali smo žrtvovati veliko denarja, vendar smo dosegli, da smo imeli stavbo vso na voljo. Tako je bilo gnezdo zlobe, ki je bilo dvajset let v službi zlodeja, v naših rokah. Obsegalo je ves prostor, kjer je sedaj dvorišče, med cerkvijo Marije Pomočnice in hišo, ki stoji za njo.
Tako smo lahko povečali razrede, razširili cerkev, prostor za razvedrilo je bil podvojen in število fantov se je povečalo na trideset. Toda glavni namen je bil, da bi lahko sprejeli, kakor smo storili, škofijske klerike; lahko rečemo, daje hiša oratori-ja skoraj za dvajset let postala škofijsko semenišče.
Ob koncu leta 1848 so politični dogodki prisilili sv. očeta Pija IX., da je zbežal iz Rima in se zatekel v Gaeto. Ta veliki papež nam je že mnogokrat izkazal dobroto. Ker se je razširila vest, da se je znašel v denarnih stiskah, se je v Turinu odprlo zbiranje prispevkov, ki se je imenovalo Petrov novčič ... Bila je majhna reč, ki smo jo poskusili napraviti prijetno sv. očetu s posvetilom, ki mu je bilo zelo všeč. Svoje zadovoljstvo je pokazal s pismom, ki ga je naslovil na kardinala Antonuccija, tedanjega nuncija v Turinu in sedaj nadškofa v Anconi. Na-
ročil mu je, naj nam pove, kako mu je bil v tolažbo naš dar, še mnogo bolj pa misli, ki so ga spremljale. Na koncu je z apostolskim blagoslovom poslal zavoj 60 ducatov rožnih vencev, ki smo jih slovesno razdelili 20. julija tistega leta ...
Zaradi naraščajočega števila zunanjih fantov, ki so prihajali v oratorij, je bilo treba misliti na drug kraj (poleg Valdocca že drugi oratorij, op. prev.) in ta je bil oratorij sv. Angela varuha v predmestju Vanc-higlia, malo proč od kraja, kjer je zlasti po zaslugi markize Barolo potem zrasla cerkev sv. Julije.
V valdoški oratorij je v tistem času prišel slavnostni obisk, komisija poslancev in drugih odgovornih z ministrstva za notranje zadeve, ki so nas počastili s svojo navzočnostjo. Obiskali so vsakogar in vse v prijateljskem duhu, potem pa so imeli dolgo poročilo v poslanski zbornici. To je spodbudilo dolgo in živahno razpravo, ki se lahko vidi v Piemontskem listu z dne 29. marca 1849. Poslanska zbornica je našim fantom poslala v dar 3000 frankov; Urban Ratazzi, ki je bil takrat notranji minister, je določil vsoto 2.000 frankov ...
Med svojimi gojenci sem končno imel enega, ki sem ga oblekel v kleriško obleko; Aksanij Savio, sedanji ravnatelj Zavetišča, je bil prvi klerik oratorija in je bil preoblečen na koncu oktobra tega leta. (Don Bosko si je tako sam vzgajal mlade sodelavce, od katerih so mnogi postali njegovi duhovni sinovi - sale-zijanci, ki so nadaljevali njegovo delo.)
Pripravil ASS
14
-yiS NOVEMBER-DECEMBER 14

Če ne drugega, vsaj rojstvo lepih spominov na počitnice, kaka nova izkušnja, novo spoznanje. Teh nekaj trenutkov so se naše poti združile v eno - skupno pot. Priložnosti za utrjevanje prijateljskih vezi je bilo več kot dovolj. To smo na poseben način začutili tudi v mariborski stolnici, na grobu A. M. Slomška. Naša srca so povezale nitke prijateljstva in veselja. V skupnem bivanju, še posebej pa pri obeh mašah, ki sta ju darovala salezijanca Ciril Slapšak in Janez Potočnik, smo začutili povezanost z Njim. Spoznali smo, da nikdar, prav nikoli, tudi v tistih najbolj temnih in samotnih dneh nismo sami; z nami ostaja On. ki je naša luč, On, ki je naše veselje in upanje.
Ostajajo spomini. In eden od spominov na letošnji oratorij je tudi srce, ki je še posebej zaznamovalo naše druženje. In to srce polagamo na oltar Njemu, ki vodi naše korake skozi življenje in ki jih je usmeril v skupno hojo kratkih a lepih dni oratorija. Življenje in skupne trenutke smo strnili v to nitko z vozlom, ki vodi do srca vsakega izmed nas. Naše poti so še kratke, vozel oz. srečanje majhno, vendar vseeno pomembno za -upamo - dolgo pot.
Marta in Irena, oratorij v Čemšeniku
č/teccutfe
Julijska vročina se je sprevrgla v poletno nevihto, vendar nas dež ni ohladil. Kljub temu je v naših srcih zagorela lučka, ki gori tudi še sedaj, ko je oratorij daleč za nami. Tri dni so se razlegali vriski veselja, smeha, petja ... okrog cerkve Marije Vnebovzete v Čemšeniku. V naši župniji se kaj podobnega zgodi le redkokdaj, zato so bili otroci še toliko bolj zadovoljni. Za večino od njih je bilo to prvo srečanje z oratorijem. In bilo je videti, da je bilo za nekatere res majhno rojstvo.
Je vsako srečanje majhno rojstvo: rojstvo lučke, ki trajno sveti, rojstvo nitke, ki trajno veže. Vsak od nas svojo pot potuje. Vsako pot tisoč lučk osvetljuje. Vsako srce tisoč nitk povezuje. Nihče ne hodi po tem svetu sam.
V Stični so zaključek oratorija naznaniti -baloni 7
Morali bi doživeti to veselje v srcih nad 3000 otrok (tja do 220 v Šenčurju na Gorenjskem). Zaupen bi bil vaš pogled v prihodnost, ko bi doživeli delavnost in notranje zadovoljstvo nad šesto mladih animatorjev (tja do 40-v Železnikih oz. 50 -na Rakovniku).
Zganili so se odrasli v 42 župnijah, saj so zaslutili, da gre za »vretje« pristnega življenja. Miha Magone, don Boskov gojenec, jih je s svojo življenjsko zgodbo nagovarjal dan za dnem.
Ivančna
Kranj
Don Boskova karizma ljubezni do mladih je v te župnije »pljuskala« prek zavzetih mladih salezijancev, sester Hčera Marija Pomočnice in nekaterih mladih in manj mladih laikov, ki so se razdajali do konca. Mavrična srca, ki so sijala na prsih tisočev otrok, jih bodo še in še spominjala na te nepozabne dni in jih vabila k veselju, prijateljstvu, zaupanju ter ljubezni do bližnjih in do Gospoda.
BledinGorje.Srceletošnjegaoratorijaje bilo tudi letos obhajanje zakramenta sprave. Kot Miha smo si očistili srca, da so postala zares vesela. Bog daj, da bi posejano seme raslo še naprej.
Ig. Čarodejev obisk/e bil pika na i našega letošnjega oratorijal
IvančnaGorica.OtrocI so mi sredi počitnic naoratorijuprinesližarekotroške razposajenosti in odprtosti. Prosim Gospoda, da bi ohranili to veselo srce skozi vse leto in ga delili z drugimi. (Animatorka)
Kranj. Ja, Peter (bogoslovec) nam je v času oratorija vlival dobro voljo, moč, veselje ter nam dajal zgled, da smo lahko tudi mi z nasmeškom vzgajali otroke in jim prinašali vrednote, ki smo jih odkrivali v Mihovem življenju.
Logatec.Posebnost letošnjega oratorija je bil»Živko«, naščasopis, ki gaje izdelovala novinarska delavnica. Za sklep smo staršem predstavili naš teden z vso mogočo moderno tehnologijo: mobitel, računalnik, faks... Murska Sobota, l/se jim je bilo zanimivo. Vrhunec oratorija pa je bil izlet v Ribnico na Pohorje in v mariborsko stolnico na grob A. M. Slomška. LedvadnizatemsoizRima sporočili, da bo Slomšek razglašen za blaženega. Novico smo tako sprejeli še z večjim veseljem.
Od ranči. Šest veselih src sester oz. voditeljic. 130 veselih src otrok in mladine. Pa veliko hvaležnih src staršev. Inne nazadnje: veselih je bilo tudi tistih osem odranskih vernikov, ki so pred 32 leti izgubili svojaživljenjaob gradnji cerkve, na vrhu katere je postavljen križ, obdan z osmimi srci. (Lkml)
Pušča. Ob koncu so nam otroci rekli: »Vi ne veste, kakojenaPuščidosadno (dolgočasno), ko vas ni!« (Urška Ferko) Rakovnik. Vsak konec tedna (tukajje trajal oratorij3tedne) so otroci na zaključni prireditvi staršem pokazali, kaj so ustvarili, jim zapeli in zaigrali kako igro. Starši so se množično udeležili prireditve in ploskali svojim otrokom.
Sodražica.Počutilismosekotdoma.saj smo spoznavali, kaj pomeni vzgoja z ljubeznijo ob molitvi, delu, igri inv skupinah. Ko slišiš moliti sto otrok in vidiš, kako resno delajo vse, kar je na programu, ti srce nehote veselo zaigra, da vzklikneš: resnično, don Bosko še živil
Stična. Ob koncu smo na vrvico pritrdili trak slovenske zastave in listek z raznimi sporočili, npr. »Imejmo se radi!« Ipd., in potem balone s sporočili vsi hkrati spustili v zrak in veter jih je odnesel bogve kam. Gotovo se je vsaj kdo razveselil našega sporočila. Šenčur. Prejela sem veliko več, kot sem pričakovala. I\la oratorijusem v otrocih, ki so mi bili zaupani, začutila, kako me na povsem preprost način nagovarja Gospod. Šmartno pri Liti ji. Še posebej na vdušena in zaskrbljena je bila naša Sonja, šef administracije, preskrbe in kuhinje. Zapomnili si jo bomo po »20-kilogramskih lubenicah«, s katerimi nas je osveževala v vročih dneh. Zadnji dan smo naše veselje s
Rakovnik
Sklepno srečanje animatorjev oratorija '98 na Rakovniku
Zadnjo avgustovsko soboto so se, kot že nekajkrat, zbrali animatorji poletnih oratorijev. Kakih 120 jih je prišlo, in sicer iz več kot dvajsetih župnij: da bi se srečali in si povedali, kako je bilo na njihovem oratoriju. Predvsem pa so se želeli zahvaliti Gospodu, ki jim je z oratorijem v otrocih in v premnogih čudovitih doživetjih podaril toliko bogastva, iz katerega bodo črpali moči, poguma in veselja do življenja v letu, kijih čaka, še več, za življenje, ki ga odslej živijo še bolj zavzeto in veselo.
pesmijo vred ponesli ostarelim v domu Tišje Trebnje. Lepo smo se imeli. Eden izmed otrok je celo dejal, da so bili ti dne vi najlepši v njegovem življenju doslej. To nas ob vezuje, da organiziramo oratorij tudi prihodnje leto. Trstenik. l/se, kar se je dogajalo, je bilo novo. zanimivo, navdušujoče, veselo in presenetljivo. Nepozabna je bila sklepna maša v nedeljo. Čudovita je bilatudi sklepna slovesnostsstarši, pa čeprav je vmes kar štirikratdeževalo. Bogu smo hvaležni za te čudovite štiri dni veselja in sreče.
Vuzenica - Radlje. Srca naših otrok so se skoraj tri tedne veselila na Št. Primožu na Pohorju. Smeh, zabava, molitev, pa tudi spanje in hrana, so bile točke, ki so nas povezovale, čez vse pa ljubezen. Žalna.Sobotazvečer. Sklepna prireditev. V dvorani tiha, nežna glasba. Na odruzagorijo svečke velikega srca. Pesem Jezus moj, ljubim te. V naša srca prihaja mir, toplina, ljubezen-Njega, ki nas ljubi.
Železni ki. Ko si pogledal to razigrano množico otrok in voditeljev, nisi mogel kaj. da se ne bi začel igrati tudi sam. Res, bili smo deležni Božje milosti, saj se je Bog cel teden igral z nami. Prisluhnil je molitvam otroških src in voditeljev.
KAJ JAZ VEM ...
cej časa. Nekaj pa jih živi v internatu. So kar zadovoljne, ker imajo več časa za učenje, samo navaditi se je treba. Vse je odvisno od tega, kakšne so cimre (sostanovalke). Če je kakazafežena, lahko vse pokvari. Dve sta rekli, da hodita v gimnazijo. "So na gimnazijah zelo zahtevni?" "Če se učiš, ni nobenih problemov. Prvo leto mi je bilo malo težje, ker ti je vse novo in se ne znaš učiti. Zdaj, koimamvseprofesorjepoštudirane, kar gre." "Si kdaj pomislila, da bi šla v cerkveno gimnazijo?" "Ne, to pa res ne. Nisem tip za take šole." "Kakšna je po tvojem ta šola?" "Kaj jaz vem, tam so menda taki, ki bodo šli za župnike ali za nune!" "Kje si pa to slišala?" "Ne vem. Pravijotako. Menda moraš tam veliko moliti pa hoditi k verouku!" "A ja?" sem se delal radovednega. "Ti ne bi bila za to, da bi bil verouk v šoli?" "Samo še tega se manjka! Imamo že drugih predmetov dovolj in preveč. Saj sem hodila do birme." "In če bi imeli predmet kjer bi se pogovarjali o življenjskih vprašanjih, o smislu življenja, o odgovorni ljubezni, o družini, spoštovanju človeka, o verujočih in neverujočih, o naši veri in o drugih verstvih, o različno mislečih ... bi takega imela?" "To je nekaj drugega. To bi bilo najbrž zanimivo. Ker ni nikoli časa za taka vprašanja, da bi jih predebatiralil" "No, vidiš, za tak predmet se zavzema Cerkev, da bi bil v šoli, ne pa za verouk, kakršnega imaš v glavi, ko si hodila v osnovno šolo. Tak predmet imajo tudi v cerkvenih gimnazijah. Veš, tam so čisto normalni mladi ljudje, fantje in dekleta. Vprašanje, če se bo kdo od njih odločil za duhovnika ali redovnico. Seveda se ob vstopu v tako gimnazijo zahtevajo določene kvalitete kandidata
Prijetno nedeljsko popoldne. Po deževnih dneh je končno posijalo jesensko sonce. Jasnina neba in čudovite barve dreves človeka tako vlečejo v naravo, da ne moreš zdržati v stanovanju. Kratek sprehod s kolesom prav dobro de. Zato sem se odpravil. Brezdoločenega cilja sem se znašel med bloki. Skupinica mladih deklet je sedela na klopci in se živahno pogovarjala. Kaj vse je že morala prenesti ta zdelana klopca! Kaj vse poslušat. Bilo bi za romane! Čeprav nisem imel namena, da bi se zaustavljal, sem vendarle čutil, da jih moram vsaj pozdraviti. Nekatere od njih so komaj zapustile osnovnošolske klopi. Priložnost tudi za povabilo k mladinskemu verouku.
"Pozdravljene! Ste kot martinčki prilezle na sonček." 'Ja, kar fino je. Notri v stanovanju je tako zoprno. Stalno čepiš za knjigami in niti ne veš, kaj se dogaja zunaj," je pohitela najzgovornejša. "Vas je šola že pritisnila!" "Oh, pretiravajo. Sploh ti ne dajo dihati. Jaz vse prelagam na vikend. Zdajle bi morala brati knjigo, pa se mi ne da. Tako je dolgočasna, da me sploh ne zanima. Če se bo dalo, bom vsebino kar preplonkala", je še nadaljevala zgovornejša. "Vse pa nimate toliko učenja!" "Kako da ne. Toliko sicer ne, imam pa zato vmes še prakso!" se je branila ena od njih, ki obiskuje poklicno šolo. Pripovedovale so, v kakšno šolo hodijo in kar tekomovale so, katera bo prikazala hujše in bolj zategle profesorje. O njih so imele veliko povedati predvsem tiste iz prvega letnika, ki so še polne začetnih vtisov. Starejše so se že navadile in vsebina njihovih pogovorov ni več zgolj šola in profesorji, razen, če je zanimivega obnašanja.
"Se vozite v šolo?" me je zanimalo. Večina jih je odgovorila, da se vozijo. Nekatere morajo vstati sorazmerno zgodaj. Vožnja jim pobere kar pre-
-J^NOVEMBER-DECEMBER 19
Družina Škrabanja
Srečali smo se ob pripravi na oratorij, ki so ga želeli izpeljati v svoji župniji Šmartno pri Litiji. Kljub - ali pa prav zaradi tega - štirim otrokom se je mami Alenka ob podpori moža Braneta odločila, da je med počitnicami treba storiti kaj za otroke njihovega kraja. Radovedno so to njeno delo spremljali njuni sinovi: enajstletni Samo, devetletni Aljaž in petletna Damjan in Domen. Starejša dva že obiskujeta osnovno šolo, najmlajša dvojčka pa uživata svoje brezskrbne dni v varstvu pri starih starših v neposredni bližini svojega doma.
NAJIN
ASI OTROCI
glede učnega uspeha, obnašanja in tudi pogledov na življenje! Kakega prav problematičnega tudi ne moreš vzeti. To je gimnazija in ne prevzgojni zavod!" 'Kakšne uspehe dosegajo?" je postala radovedna. "Kolikor mi je znano, zelo dobre. Saj imajo tudi dobre pogoje. Vzemimo gimnazijo Želimlje. Tam živi v domu kar 2/3 dijakov. Imajo več časa za učenje kot tisti, ki se vozijo. Saj vidiš, koliko časa gre za vožnjo. Med seboj se bolj poznajo, lahko marsikaj uresničijo na kulturnem (priprava akademij, iger ...), športnem (skupni treningi in nastopi) ali na vzgojnem (sodelovanje pri srečanjih za mlade...) področju." "Ampak žurirati pa ne morejo!" "Kdo pa žurira med tednom! Za vikende pa gredo tako vsi domov!" "To je pa tudi res!" "Še vedno mi ni jasno, odkod take napačne informacije." 'Jaz ne vem. Tako pravijo." "Če bi bilo tako slabo, potem ne bi bilo toliko kandidatov za vpis v te šole. Kaj je res vse tako slabo, kar je verskega ali cerkvenega? Kako to. da so vas upali vaši starši poslati k verouku. če je vse tako črno! To so predsodki, ki vam jih je nekdo vcepil vglavo. Na verouk, upam, nimate tako črnih spomjnov!" "Oh, ne. Bilo je prav fino. Še najlepše pa je bilo, ko smo se podili pred veroukom po dvorišču. Saj sploh ni bilo hudo. Jaz bi k takemu verouku še hodila." "Ravno prav. Imaš priložnost. Še vedno imamo mladinska verska srečanja. Samo da vas ni zraven. Pridite. Morda bomoizmo-drovali še kakšno modro!" sem izkoristil priložnost. Malo smo še klepetali, nakar sem odšel. One pa so drobile naprej. Ni težko ugotoviti o čem.
Ciril Slapšak
• Biti skrben oče, dobra mati... veliko sta se ukvarjala z vprašanjem, kako vzgajati otroke, kako z otroki preživljati prosti čas.
Z vprašanjem o kvalitetnejšem in koristno ustvarjalnem preživljanju prostega časa najinih otrok, predvsem med počitnicami, sva se z možem srečala ob pogovorih in v iskanju dobrih spodbud - tako za naju kot starša in vzgojitelja in posredno za najine otroke.
Kje in kako iskati dobre spodbude za odgovorno starševstvo v skrbi za dobro vzgojo lastnih otrok in obenem okolja, v katerega se odpravljamo? Starši se ob delu in (pre)zaposlenosti srečujemo s temi vprašanji že. ko moramo konkretno delovati, zato se včasih soočamo z reševanjem problemov tudi po »gasilsko«. Vsaka pomoč pri našem vzgojnem delu je zato v veliko podporo in hvaležna sem, da morem prejemati mnogo dobrega prav v Cerkvi in župniji, ki iima pripadam.
-yiS NOVEMBER-DECEMBER 20
Molitev h Kraljici miru na Kureščku
O Marija, ti, ki si skrbno poslušala Božjo postavo ter tako postala Odrešenikova mati in Kraljica miru: ozri se na osa ljudstva sveta. Kakor si goreče molila na začetkih Cerkve, tako nam tudi danes izprosiživo zaupanje v tvojega Sina, iskreno medsebojno spoštovanje, velikodušno ljubezen do vseh in željo sodelovati pri Božjih načrtih. Tvoji materinski ljubezni priporočamo vse naše slovenske družine doma in po svetu. Izprosi jim dar zvestobe, miru in ljubezni. Kotdobrohotna tolažnica vsehpreizkušanih in mogočna pomočnica kristjanov zaceli vse skeleče rane našega naroda, da bomo živeli v popolnem sožitju in spravi. Daj, da bomo v vsem izpolnjevali zapovedi tvojega Sina in tako gradili nov svet pravičnosti, svobode in ljubezni. Amen.
-J^NOVEMBER-DECEMBER 21
Sama čutim, da je moja vloga nepogrešljiva - da sem otrokom zgled in spodbuda pri njihovem odkrivanju sveta in vrednot, ki os-mišljajo naše bivanje.
Močna želja, ki se je izrazila ob prvem srečanju dveh mam na vlaku in ideja obenem, da je možnost in ponudba za naše potrebe, se je prelila od želje in ideje do uresničitve, od lanskega novembra do letošnjega avgusta, ko je bil v Šmartnem pri Litiji orato-rij '98 - Veselo srce.
Don Boskova ideja je oživela in se uresničila v dejanjih v dneh, ko je neutrudnih trideset animatorjev srečevalo in osrečevalo sto otrok iz naše župnije in okolice. Aktivno dogajanje v urah druženja ob zgodbi o Mihu Ma-goneju, prepevanju pesmi, v molitvi, skozi pogovor o vrednotah, v ustvarjalnih delavnicah in ob sproščujočih igrah in norčijah, je srca, ki so dajala ali prejemala, napolnjevalo z veseljem, ki odmeva v nas.
Mnogo drobnih stvari v pripravi na oratorij in mnogo sreče-
vanj z mnogimi navdušenimi za sodelovanje in pomoč ali za udeležbo na nečem čisto novem. In ves čas z istim žarom iskra veselja ob zavedanju - storiti kaj dobrega za naše otroke.
Vzgajajte mladino - za vsako dobro in plemenito dejanje je potreben trud in otroci so že v pripravah čutili, da gre za nekaj velikega. V stopnjevanem vznemirjenem pričakovanju so zaživeli z oratorijem, tako da je postal del naše družine. Bilo je tako intenzivno, da moremo doživetja in spodbude ohranjati in doživljati še med letom z mislijo na naslednji oratorij. Dosti naporov in dela, vendar veliko več veselja in lepih doživetij, saj v spominu in v naših srcih ostaja predvsem slednje, ko ob ponovnem srečevanju oživi v srcih iskra veselja, ki smo jo prižgali med letošnjimi počitnicami.
Bogu hvala za vse navdihe Svetega Duha in plemenita dejanja.
Alenka Skrabanja z družino
»nujnega«, sprejeli va
misijoni
KOROŠKA -ANGOLA
MLADI KOROŠCI OBISKALI MISIJONSKO DEŽELO
Med pripravo na misijonsko tombolo se je lani med mladimi porodila zamisel, da bi izkupiček osebno izročili sestram, ki delujejo kot misijonarke v Angoli. Sestra Zvonka Mikec, ki od leta 1991 deluje v Angoli, je z navdušenjem sprejela našo željo in podpirala našo pripravo na obisk misijonskega centra v Kakuaku, nedaleč od glavnega mesta države.
sprejele, so nam razložile, da hodijo maloštevilni bogati Angolan-ci nabavljat v Južno Afriko in doma to »blago« drago prodajajo.
Med vožnjo v skupnost sester HMP smo zaslutili, da živijo ljudje zaradi državljanske vojne v težkih
šivanje. Poleg šolskega centra so sestre zgradile tudi mladinsko središče oz. oratorij, kjer se mladi lahko zbirajo. Z navdušenjem smo opazovali, kako otroci pojejo, plešejo in se igrajo. Sčasoma smo se tudi mi vključevali. Po igri ena od sester pove poučno zgodbo. Nato se razdelijo v razne skupine, kjer štrikajo, igrajo nogomet, košarko, se učijo angleščine in kuhanja. Mi smo teden dni vodili skupino, ki se je ukvarjala z ročnim
28. julija smo se odpravili (Marija Škof, Tone Starman, Ber-nardka Škof, Silvo Marko, Michel Stern, Bernardka Pruntsch, Hanzej Rosenzopf) na dolgo potovanje. Na poletu iz Johannes-burga v Luando smo imeli občutek, da potujemo z veliko družino. Potniki so se med seboj kar dobro poznali. Ko smo pristali, smo videli številne zaboje z zmrznjenim mesom in ogromne kovčke. Sestre, ki so nas prisrčno
življenjskih pogojih. Elektrika je sicer poceni, vendar je pogosto ni. Luknjaste ceste onemogočajo varno in hitro vožnjo. Manjkajoča kanalizacija in pitna voda sta vir mnogih bolezni.
Potem, ko smo naslednji dan izročili sestram 167.000 ATS, računalnik in zdravila, smo začeli spoznavati misijonsko delo sester. Vodijo otroški vrtec, štiriletno osnovno šolo, ponujajo razne tečaje za strojepisje, računalništvo in
delom. Z domačimi voditelji, z gestami in s pomočjo italijanščine ter angleščine smo jim uspeli razložiti, da bomo delali »volnene miške«. Z velikim zagonom so otroci pričeli z delom. Š ponosom so si ob koncu obesili miške okrog vratu in zdrveli k našemu fotografu.
Po uradnem programu smo se sproščeno pogovarjali z voditelji posameznih skupin, ki so želeli zvedeti kaj več o nas samih, o naši deželi in kaj mi mislimo o njihovi Angoli. Posebej nas je navdušila nedeljska maša, še zlasti njihovo petje in ploskanje Bogu v čast. Vsi so bili lepo oblečeni. Njihova obleka je v živih barvah. Videli smo, da je tradicionalna obleka afriške ženske iz treh kosov blaga: enega uporabljajo za krilo, drugega za plašč, s tretjim si pokrijejo glavo.
Z mnogimi lepimi doživetji, a tudi s takimi, ki so nas pretresla,
-yiS NOVEMBER-DECEMBER 22
smo se 14. avgusta poslovili od sester in od deklet, ki se pripravljajo na redovno življenje. Navezali smo stike, spoznavali njihov način življenja in vere, delili z njimi del svojega življenja. Nagovorili so nas in nas spodbudili, da mislimo nanje in zanje molimo in jih tudi denarno podpiramo. Zato bomo tudi letos organizirali misijonsko tombolo ...
Hanzej M. Rosenzopf
Gotovo že veste, da je Angola letos postala za Slovenijo center pozornosti. Z vašo pomočjo in MIVO bom v naslednjih dneh prejela avto, ki je bil požegnan v Sentrupertu (op. ur.: glej sliko, v tem času je s. Zvonka že dobila Mivin avto). Saj nimam besed, da bi se zahvalila. Poseben stik pa se je to poletje navezal tudi s Koroško, bolj natančno z župnijo Št. Primož. Mladi te župnije so se skupaj sHanzejem M. Rosenzopfom ob misijonskih tombolah tako navdušili, da so se odločili sami spoznati misijonske kraje in delo ter izročiti sad njihovega prizadevanja (op. ur.: glej naslednji članek). Upam in močno želim, da bi se ta misijonska izkušnja še večkrat ponovila oz. obrodila bogate sadove v mladih, ki so že prišli in bila v spodbudo še za druge.
s. Zvonka Mikec
NA LETO
2000
¿2 0 0 V zadnjem času se veliko govori o pripravi na leto 2000. Ze kar nekaj časa se vprašujem, kaj naj bi ta priprava sploh pomenila. Kako, kdaj in zakaj naje se pričnem pripravljati na to leto?
Po daljšem razmisleku pridem do ugotovitve, da je to pravzaprav priprava na naslednje tisočletje in ne na leto 2000, ki verjetno ne bo bistveno drugačno kot letošnje in naslednje.
Z mislimi se nato preselim v tretje tisočletje. Le kako naj vem, kako bo takrat in na kaj naj se pripravim? Poskušam razmišljati v tej smeri: znanost bo napredovala, vse več dela bodo opravili roboti, bolj kot delo z lastnimi rokami bo pomemben dostop do pravih informacij ... Začutim, da nisem na pravi poti, saj še vedno ne slutim odgovora na zastavljeno vprašanje. Pomislim, da moram morda vso stvar začeti malo bolj osebno, mogoče ... da, mogoče kar pri sebi.
Naslednje tisočletje bo zame pomenilo vstop med odrasle, zrele ljudi. Poskrbeti bom morala za svojo gospodarsko neodvisnost in samostojnost na vseh področjih življenja. V tem tisočletju bodo moji starši ostareli. Vloge se bodo zamenjale in onadva bosta potrebovala mojo pomoč. Bo prva misel dom za ostarele ali bom sposobna storiti kaj več? Pa tudi na brata ne smem pozabiti. O družinskih zadevah se bova morala skupaj pogovoriti. Uspelo nama bo le, če bova vseskozi v dobrih odnosih.
To bo tudi čas življenjskih odločitev. Samskost ali poroka, družina ali poklicna kariera ...? Tretje tisočletje bo zame tudi tisočletje slovesa. Posloviti se bo treba od staršev, tet in stricev, sosedov, prijateljev ... Nepreklicno pa bo tretje tisočletje terjalo tudi moje slovo od zemeljskega življenja. V celi večnosti je Bog verjetno prav naslednje tisočletje določil za čas, ko me bo poklical k sebi.
Priprava na leto 2000 torej ne pomeni le živčno odštevanje dnevov, premišljevanje o tem, kako in kje bomo takrat preživeli silvestrsko noč, ali celo o tem, kaj bomo takrat jedli in pili. Pomeni pa vzgojo samega sebe za velikodušnost, življenjski optimizem, pripravljenost za pomoč, predvsem pa za odprto sprejemanje Božje volje, kakršna že bo.	D.D.
Pripis uredništva: Kaj pa moja in tvoja priprava na leto 2000? Ce želiš, lahko tudi ti, ki prebiraš te vrstice, zapišeš svoje razmišljanje o tem velikem jubileju.
■^Snovember-december 23
praznovanja
■ g. f B J
JNIU
-yiS NOVEMBER-DECEMBER 24
PRAVIČNOST IN MIR Grb nadškofa Zefa Gashija
Na obletnico don Boskovega rojstva 16. avgusta 1998 so v ra-kovniškem svetišču Marije Pomočnice tri mlade sestre pred vso Cerkvijo izrekle svoj DA Bogu in mladim kot salezijanke - za vedno. Luč njihovega življenja se je prižgala že pred 27 oz. 28 leti: zas. Ljudmilo Anžič v župniji Ljubljana Rudnik, za s. Mimico Oblak v župniji Sevnica in za s. Marijo Imper! v župniji Loka pri Zidanem Mostu. Vse tri so zaslišale Božji glas že v osnovni šoli in mu sledile po končanem 8. razredu. Po sedmih letih študija in priprav na redovno življenje so leta 1992 izpovedali prve zaobljube, po šestih
V samem središču krščanstva, v baziliki sv. Petra v Vatikanu, je kardinal Tomko 19. septembra s škofoma soposvečeval-cema posvetil novega barskega nadškofa in primasa Srbije sobra-ta Zefa Gashija, člana ljubljanske inšpektorije sv. Cirila in Metoda. Slavja so se poleg omenjenih udeležili še jugoslovanski nuncij, sedaj že upokojeni barski nadškof, drugi škofje, njegovi mnogi rojaki ter sobratje salezijanci iz Slovenije. Obred je potekal v latinskem jeziku, Božji besedi smo
prisluhnili v albanščini, kardina-lovemu nagovoru pa v italijanščini. Ni manjkalo niti slovenske besede: slovenski sobratje smo pri bogoslužnem slavju pod vodstvom dr. Štefana Ferenčaka poleg latinske maše zapeli tudi več slovenskih ter nekaj staroslovan-skih pesmi. Praznovanje smo nadaljevali pri skupni agape v sale-zijanskem zavodu Gerini. Novemu škofu želimo pri njegovem odgovornem poslanstvu obilo Božjega blagoslova in Marijinega varstva.	Marko S.
letih življenja v raznih skupnostih v Sloveniji in Italiji pa 16. avgusta letos večne zaobljube. V imenu Cerkve jih je sprejela v Družbo hčera Marije Pomočnice inšpektorica s. Brigita Zelič. Voditelj bogoslužja, salezijanski inšpektor g. Stanislav Hočevar jim je med obredom izročil gorečo svečo ter jih nagovoril s svetopisemskimi besedami: »Vi ste luč sveta!« In one že opravljajo to poslanstvo: s. Ljudmila odhaja v misijone na daljni vzhod, s. Mimica prinaša Božjo luč mladim Rimljanom, s. Marija pa najmlajšim ter njihovem staršem v župnijskem vrtcu v Murski Soboti.
Molimo zanje in za vse člane velike salezijanske družine, da bi Kristusova luč vse bolj žarela v naših srcih in srcih vseh, ki so nam zaupani. s. Marija Imperl
JAKOB TRČEK, LOGATEC
MIRAN SAJOVIC, TEHARJE
JANEZ DRNOVŠEK, RAKOVNIK
DIAKONSKA POSVECENJA TREH SALEZIJANCEV
V diakona je bil posvečen na angelsko nedeljo (6. septembra), in sicer kar v svoji rojstni župnij v Dol. I .ogatcu. V tej župniji je v zadnjih letih lepo število duhovnih poklicev, kar je gotovo sad dolgotrajne in zavzete molitve za duhovne poklice mnogih Logat čanov. Na ta pomenljiv praznik se je župnija pripravljala s trid-nevnico. Jakoba je v diakona posvetil škof Jožef Kvas ter spregovoril o pomenu diakon-ske službe. Evharistično bogoslužje je s svojim petjem oblikoval domači otroški pevski zbor. Slavje se je nadaljevalo popoldne. ko so mladi za otroke pripravili oratorij in se z njimi pripravili na večerno pobož-nost. Vodil jo je novoposvečeni diakon in prvič podelil evhari-stični blagoslov.
Na praznik Marijinega rojstva je teharska župnija doživela lep praznik. Salezijanec Miran Sajovic je med svojimi rojaki, tam. kjer je prvič srečal Kristusa in se z njim srečeval pri sveti maši, prejel diakon-sko posvečenie po rokah mariborskega škofa dr. Franca Kramber-gerja. V pridigi je g. škof zbrane nagovoril najprej z mislijo o nebeški Materi, nato pa je razložil pomen in naloge diakona danes. Še prav posebej je spomnil na neporočenost. ki je Božii dar in je zaradi pastoralnega delovanja potrebna tudidanes. Sam obred je v polni cerkvi potekal v veliki zbranosti in sodelovanju vseh. Po sveti maši pa se je praznične) ozračje preneslo še pred cerkev in v veroučne učilnice. Naj novemu diakonu toliko teharskih žrtev izprosi obilo Božjega blagoslova na njegovo duhovniško pot.	SiM
IZPOVED REDOVNISTVA
Na praznik Marijinega rojstva letos ie Marko kot mlad salezijanec pomočnik v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku obljubil svojo zvestobo za vedno v saleziianski družbi.
V pridigi je Tone Dolgan, letošnji novomašnik. izrekel tele pomenljive besede: »Marko bo danes pogumno izpovedal zaobljube uboštva. pokorščine in čistosti kot preroško alternativo družbi, ki jo zanima predvsem
Zadnjo nedeljo v mesecu oktobru je iztekajoče se leto Svetega Duha pustilo neizbrisen pečat na mladem salezijancu Janezu Drnovšku. V svetišču Marije Pomočnice ie bil posvečen veliakona. Zanimiva je bila njegova pot: izučil se je. pet let ie že bil zaposlen, veliko delal z bolnimi in invalidi, nekega dne pa ga je povsem prevzel don Boskov obraz, tako da se ie poglobil še v njegovo življenje in se odločil zani. Trenutno ie v Zelimljem vzgojitelj mladih in v velikem pričakovanju se pripravlja na dan. ko bo lahko kot duhovnik stopi med mlade.
denar, samozadostnost, oblast in lastni užitek ... Marko se je odločil za poklic salezijanca pomočnika. Hvaležen sem mu za pogum za to izbiro.
Če pomislimo že samo na težavnost, ko je treba na razna vprašanja odgovarjati in razlagati. da si lahko posvečen Bogu. pa nisi duhovnik. Drugače kot duhovnik bo moral Marko iskati stik z ljudmi in mladi-

MARKO SUHOVERSNIK, SDB
Vs
NOVFVIRhR-DECEH/BER
25
JANEZ VIDIC
salezijanski duhovnik
* 7.8.1936116.9.1998
18. septembra letos smo se na šen-truperškem pokopališču poslovili od dolgoletnega župnika, salezijanca Janeza Vidica. Več kot četrt stoletja je s svojim prizadevnim delom, molitvijo in žrtvijo opravljal duhovniško službo v župniji Sentrupert na Dolenjskem. Prav zato se je ob slovesu zbrala ob njem
brezštevilna množica faranov, znancev od blizu in daleč, prijateljev, rojakov in sorodnikov.
Ze na večer pred pogrebom smo pokojnika ob spremstvu ključarjev šen-truperških cerkva ter dekanijskih duhovnikov pospremili še zadnjič v župnijsko cerkev, kjer je mašo zadušnico vodil tukajšnji dekan, mirenski župnik g. Janez Petek. Njegova misel kot iskrenega in dolgoletnega prijatelja je izzvenela kot zahvala rajnemu za vse dobro, kar je storil predvsem za povezanost in sodelovanje med duhovniki. Za njegovo skrb pri materialni in duhovni obnovi župnije pa mu je izrazil globoko hvaležnost v imenu ključarjev g. Peter Kurent.
Na dan pogreba so se mnogi v ti-hoti in spoštljivosti ustavili ob krsti rajnega in s tem izrazili svojo bolečino ob izgubi prijatelja in župnika. Sv. mašo je vodil pomožni škof g. Jožef Kvas ob navzočnosti arhidiakonag. Prestorja, dekana g. Petka, salezijanskega inšpektorja g ^Hočevarja in številnih duhovnikov. Župnijska cerkev je bila znatno premajhna, da bi sprejela vse, ki bi želeli vstopiti. Z ubranim petjem so sodelovali tudi domači mešani zbor, otroški zbor in sobratje salezijanci.
Gospod škof je v svojem nagovoru poudaril pomen in vlogo prizadevnosti rajnega Janeza za blagor župnije in celotne krajevne Cerkve. Ob zaključku svete daritve paje salezijanski inšpektor g. Hočevar opisal župnikovo življenjsko pot, ki je bila zaznamovana z njegovim redovniškim in duhovniškim pričevanjem. Zahvalo in slovo od iskrenega sodelavca v Božjem vinogradu je izrazil tudi dekan g. Janez Petek, mladi pa so se mu pridružili s prisrčnim Bog lo-naj, ki smo ga tolikokrat slišali iz ust pokojnega župnika Janeza.
Brat Jože pa se je v imenu sorodnikov znal zahvaliti vsem, ki so v času bolezni (potem, ko je izgubil ledvice in obe nogi) skrbeli za rajnega, v prvi vrsti gospodinja Pepca in sobrat Mirko. Rajnemu župniku so se prišli poklonit tudi mnogi iz njegove rojstne župnije, iz Be-snice, kar je z besedo zahvale izrazil tudi ključar svojemu rojaku.
Faran Jože Ramovš je v imenu župnije lepo povzel župnikovo prizadevnost in življenjsko delo: Vaša daritev na Božjem oltarju in oltarju vašega trpljenja je tako končana, mi pa smo prepričani, da že uživate za svojo življenjsko daritev večno plačilo pri Njem, ki ste mu zvesto služili. Ker je pokojni bil nekoč tudi župnik in oskrbnik doma za bolnike na Trsteniku na Gorenjskem, se muje za njegov mladostni polet pri delu za duše zahvalil še sedanji trsteniški župnik g. Franc Levstek.
Dolg pogrebni sprevod seje nato odvil proti vaškemu pokopališču ob prepevanju psalma Usmili se me, Bog. Preden smo rajnega župnika položili k poslednjemu počitku, muje izrekel svoje priznanje tudi g. Franc Bartolj, predsednik krajevne skupnosti, ki je podčrtal njegovo dobroto in iskrenost pri povezovanju ljudi prav prek ohranjevanja kulturne dediščine kraja. Rojak dr. Jože Ramovš pa je z njemu svojsko besedo obujal spomine na prijateljevanja in srečanja s pokojnim.
Ob odprtem grobu pa je kaplan Mirko nazadnje še izrekel zahvalo tistim, ki so zadnja leta bedeli nad zdravstvenim stanjem rajnega župnika: osebnemu zdravniku dr. Kranjcu, zdravstvenemu domu Trebnje, lekarnam Mokronog, Trebnje, Mirnain Novo mesto, kliničnemu centru v Ljubljani z oddelkom nefro, primariju dr. Koseljevi z osebjem.
Dan slovesa od župnika je bil torej dan upanja v vstajenje, ali kot je bilo med drugim povedano: ... upanje na neminljivo Veliko noč nas tolaži, da je naše slovo le začasno in naše življenje le romanje proti cilju ... Tudi besede Svetega pisma (iz Jobove knjige) so nas v tem potrjevale: Jaz vem, da moj Rešitelj živi in moje oči ga bodo videle, sos
JOŽE KRAMER
salezijanski duhovnik
*30.6.1935t 10.9.1998
w
Pravnadan, ko vsa Cerkev na Slovenskem v glavnih Marijinih svetiščih moli za nove poklice, izročamo zemlji od hude bolezni izčrpano zemeljsko telo sobrata Jožeta Kramerja. Rad in z
# . I
i «
n§
-yiS NOVEMBER-DECEMBER 26
veseljem je bil don Boskov sin, s pravo notranjo radostjo je živel duhovništvo in za srebrni jubilej duhovniškega poslanstva odhaja za vedno od nas in vstopa v skrivnost nebeškega bogoslužja.
Bil je član župnijske skupnosti sv. Petra pod Svetimi gorami. Tu je zagledal luč sveta 30. junija 1935. Jože je že kot otrok globoko doživljal vero. S tem razpoloženjem je hodil v osnovno šolo v domačem kraju, sodeloval pri bogoslužju in tiho upal na duhovniški poklic. Leta 1963je kot 28-letni fant odšel v sa-lezijansko malo semenišče v Križevce na Hrvaškem. Ob odhodu je dejal svoji materi: Mama, zame ni druge sreče, skrbi me le zate! Na praznik Marijinega vnebovzetja 1965 je vstopil vnoviciat in ga na don Boskov rojstni dan 16. avgusta 1966 dokončal s prvimi zaobljubami. Takoj po končani gimnaziji seje vpisal na teološko fakulteto v Ljubljani. Leta 1969 je napravil večne zaobljube. Na god apostolov Petra in Pavla 29. junija 1973 je prejel duhovniško posve-čenje. Jožeta je ves pokoncilski čas vodil preudaren notranji čut o svetosti duhovniškega poklica. Takoj po posveče-nju se je vključeval v župnijsko pastora-lo. Na Igu pri Ljubljani je ostal do leta 1981, ko se je preselil v Skocjan na Dolenjskem in bil posebej odgovoren za župnijo sv. Matija na Bučki. Po svojih najboljših močeh je duhovno krepil to župnijo s tako čudovito cerkvijo, a s tako v drugi svetovni vojni preizkušenim ljudstvom. Leta 1986 se je preselil v župnijo svetega Janeza Krstnika na Razbor nad Loko pri Zidanem mostu. V enajstih letih pastirovanja je s pomočjo zavzetih vernikov marsikaj postoril. Leta 1997 se je preselil v župnijo Zabukovje nad Sevnico. Tu gaje v drugi polovici pastoralnega leta onemogočila zahrbtna bolezen. Odšel je na Trstenik in po hudi bolezni v četrtek 10. septembra po večernem ave zaprl zemeljske oči.
Jože je bil tihega, mirnega in vedrega značaja. Navzven skorajda od-tegnjen mnogemu vsakodnevnemu početju, notranje pa srečen, zelo zadovoljen na svojem mestu, nenehno se smehljajoč Božji navzočnosti in njegovi previdnosti. Če gaje hotel kdo vznemiriti v njegovi spokojnosti, bi mu on podaril le še lepši pomirjajoči nasmeh. Vendar se je zelo veselil prave pastoralne dejavnosti. Ves je bil v vlogi dušnega pastirja. Skrbel je za cerkvena stav-
bišča in z veliko pozornostjo je spremljal bolne in preizkušane farane. Rad in natančno se je udeleževal vseh salezi-janskih, dekanijskih in škofijskih srečanj, študijskih dni in duhovnih vaj. V času bolezni je sprejel vse mogoče oblike zdravljenja, samo da bi mogel čimprej med svoje vernike. Ko je ugotovil, da ga Bog kliče na drugačno pot, jo je vdano sprejel. Goreče je v hudi bolezni obhajal evharistijo in se ljubeče zahvaljeval za vsak obisk. Iz njegovih ust ni nikoli nihče slišal besedice razočaranja ali godrnjanja. Njegova drža v bolezni je vse napolnjevala z občudovanjem.
Jože, jaz, tvoj sopotnik v duhovniš-tvu, te prosim: izprosi nam s svojo daritvijo novih duhovnih poklicev, ki se bodo tako kot ti veselili te najvišje oblike pastoralne ljubezni. Počivaj v miru in z velikim nasmehom srca in duha obhajaj zdaj nebeško gostijo!
inšpektor Stanislav Hočevar
■ g K Bogu so odšli ^ po plačilo
naročniki Salezijanskega vestnika, člani Mašnezveze in molivci za duhovne poklice
Belina Fanika, Celje Blatnik Pavla. Ravne na Kor. Horvat Helena. Bogojina Hribernik Marija. Šmartno pri SG Juvančič Karolina. Hotič Kramer Jože. salez duhovnik Malbašič Olga, Beograd Močivnik Karel. Boštanj Nabergoj Blaž. dijak ŠG Vipava Prah lončka. Rogaška Slatina Platovnjak Antonija. Brezje Resman Marjana, Begunje na Gor. Seitl Pavla. Muta Štros Angelca. Srednja vas Šturman Cilka. Škofije Trpin Fanči. Idrija Tul Zora. Škofije Vidic Janez, salez. duhovnik Zupančič Frančiška. Sostro
MARJANA RESMAN
4. septembra 1998 smo se v župniji Begunje na Gorenjskem poslovili od molivke za duhovne poklice in poverje-nice Salezijanskega vestnika. Pogreb je opravil dekan Martin Erklavc ob navzočnosti salezijanca Ivana Turka, voditelja molivcev za duhovne poklice. Rajna Marjana je bila rojena v številni družini v župniji Rovte. Bila je najmlajša, trinajsta. Tudi sama je ljubila življenje in ga podarila sedmim otrokom. Bila je velika žena v svetopisemskem pomenu. Vsak dan je bila pri sv. maši. Skoraj vse življenje je opravljala pobožnost prvih petkov, zato ni čudno, dajo je Jezus poklical k sebi ravno za prvi petek. Kar nekaj let paje bila zelo preizkušana. Ko je zvedela za resnost bolezni, jo je sprejela kot Gospodov dar. Verovala je, dase prihaja dan, ko bo šla domov, kjer bo uživala radost nebes. Kot dolgoletni molivki za duhovne poklice, članici mašne zveze in poverjenici SV se iskreno zahvaljujemo za njeno plemenito poslanstvo. Ko so ji začele moči pešati, je poskrbela za novo poverjenico, z molitvijo za duhovne poklica pa bo, kakor mi je zatrdila, nadaljevala v večnosti.	it
FANI BELINA
V92. letu starosti se je tiho poslovila članica mašne zveze, sotrudnica in salezijanska dobrotnica Fani iz Ločice ob Savinji. Mladost je zaradi prezgodnje smrti matere preživela pri tujih ljudeh. Bila je gospodinja pri Vestovih, po vojni pa odlična kuharica v šoli v Celju (v nacionalizirani stavbi salez. ml. doma). Bila je skrbna, gospodarna, do sebe zahtevna, zelo nadarjena in načitana. S salezi-janci seje srečala po Mirku Žerjavu. Ob prebiranju Salezijanskega vestnika jije priraslo k srcu delo za mlade v Zelimljem in ga velikodušno podprla tako na duhovnem kot materialenim področju, saj je za gradnjo te ustanove namenila denar od prodane hiše.Zadnja leta je pre-živelavCelju, desetdni pred odhodom v večnost pa se je preselila v dom Marije in Marte v Logatec, kjer je v popolni vdanosti v Božjo voljo sklenila svoje zemeljsko popotovanje. Na celjskem pokopališču čaka dan poveličanja. Bog naj ji bo bogat plačnik za vse, salezijanci in člani mašne zveze pa jo vključujemo v svoje molitve.	Slavko Pajk
-J^NOVEMBER-DECEMBER 27
:
V SKLAD GIMNAZIJE ZELIMLJE STE DAROVALI:
Belak I., Bizjak A.. Cankar Š.. Cukjati j T., Čadež C., Devetak s. A., Dolenšek Vodei J., Družina Tršan, Ferjančič F., Grašič N. 3x, j Grčar I . Grom M . Jakopič Z.Jerič M Jer- i šič i.. Jeršin D., Jesenko M , Kahne V., Ka-j pus A. Knap A-, Kosi M., Kosmač J.. Kova čič T. Krajnik M.. Kralj A . Kranjc T, Kum prej U.. Kunstek J Legat A. 2x, Lekan A.. \ Likar A . Luin B. 2x. Marolt N . Meseček A .. Magode J . Novak R . Občina Škofljica. Pa- j i kiš F. Potočnik M. Prhavc J . Punčak A.. Re- i panšek V., Skornšek M 2x, Srebernjak F., i Sifrer M.. Škrabec J. 2x, Špes I., Štebih M.. { I Švigelj-PerkoJ..TomšičM.,ZadravecT.,Za-j lokar M 2x. Zelič K . Zoran M Zorko I., Zor- ] j ko K., Zupančič M.. Žagar M.. Železnik C., i j Žgajner in več neimenovanih dobrotnikov, j ' molilcev za duhovne poklice in bralcev Sa-1 ' lezijanskega vestnika. Vsem darovalcem! iskrena hvala in Bog povrni
KAKO PRISPEVATI V SKLAD GIMNAZIJE ZELIMLJE?
i Svoje prispevke v Sklad lahko izročite osebno ali j | nakažete na naslov: j Salezijanski zavod : Želimtje46.1291 Škofljica : Številkažiroračuna: 50100-620-133 ; sklic na štev: 05 1010115-1580175 i : Nova Ljubljanska banka d.d.
Pri nakazilih na žiro račun navedite oznako i j 'Gimnazija'
V naši šoli in domu je na pragu jeseni znova vzvalovilo življenje. Šolanje je začela že osma generacija prvoletnikov iz vse Slovenije. Letos je bil vpis v novo šolsko leto še posebej težaven, saj se je prijavilo veliko več mladih, kot jih lahko sprejmemo. Kakor nam je žal, da nismo mogli sprejeti prav vseh. tako smo veseli, da so se mnogim uresničile mladostne sanje in pričakovanja. Gimnazijo Želimlje obiskuje letos 206 dijakov in dijakinj, od tega 58 prvošolcev.
Za nami je letošnja matura, ki je na naši šoli je potekala zelo mirno in urejeno. Veselje ob novici, da so prav vsi naši maturanti uspešno opravili maturo, je bilo neizmerno, tako za dijake kot za profesorje. Štirje maturanti (od skupno 40-ih, vsak deseti) so dosegli nad 30 točk in se v družbi najboljših udeležili sprejetja pri predsedniku države na Brdu, maturitetno spričevalo pa jim je izročil minister za šolstvo in šport v ljubljanskem Cankarjevem domu.
Razveseljivo je. da so se trije maturanti odločili za duhovni poklic. Eden je vstopil v ljubljansko bogoslovje. dva pa v noviciat redovnih bratov minoritov. Odkar obstaja Gimnazija Želimlje se vsako leto nekaj naših dijakov odloči za duhovni poklic. To je pomemben prispevek šole in doma k življenju in rasti Cerkve na Slovenskem.
Mnogi, ki že več let spremljate in podpirate našo ustanovo v Želimljem, ste se verjetno začudili trditvi v Pastirskem pismu slovenskih škofov ob začetku šolskega leta. kjer je rečeno, da smo salezijanci v Želimljem delo izgradnje in prenove uspešno opravili". Mnogi nas sprašujete, ali je to res in če sedaj ne potrebujemo več vaše pomoči. Res je le to. da smo dokončali gradbena dela. S tem pa naše delo ni končano. Čaka nas urejanje in opremljanje mnogih prostorov. Nanovo moramo urediti zunanja igrišča in okolico ter izdelati čistilno napravo, kar je kar velik finančni zalogaj. Kar nas najbolj bremeni, so dolgovi in odprti računi. Teh je še zelo veliko. Odplačevali jih bomo še nekaj let Zato smo hvaležni vsem, ki nas ne nehate podpirati tudi materialno, z darovi, s posojili ali z organiziranjem raznih akcij v korist Gimnazije Želimlje. Verjemite, dasamoz denarjem. ki nam ga namenja država, brez pomoči dobrih ljudi, naša ustanova ne bi mogla živeti
Naša posebna skrb bo v naslednjih mesecih namenjena dokončni ureditvi knjižnice s čitalnico ter hišne kapele. Izbiro novega prostora za hišno kapelo je narekovala značilna sa-lezijanska duhovnost, ki je predvsem duhovnost mladih. Don Bosko. ki je poznal dušo mladega človeka, je začutil. da je srčika te duhovnosti osebno prijateljstvo z Jezusom. Resnično prijateljstvo pa potrebuje osebno bližino in pogosta srečanja. Da bi mladim omogočili pogost stik z Jezusom, je v salezijanskih domovih kapela postav-Ijenav stičišče vseh poti. Potvšolo. na igrišče, v jedilnico naj bi vedno vodila mimo vrat kapele, ki so nenehno vabilo: Vstopi in za trenutek postoj! Pozdravi
Jezusa in obnovi svoj odnos z njim! To je duhovnost pogostih kratkih obiskov Jezusa v tabernaklju in iskrenega pri-jateljstvaz Jezusom, ki je oblikovala sv. Dominika Savia in mnoge druge fante ob don Bosku. Nova kapela ima že predviden prostor. Potrebna je le še pri-mernaoprema. Upamo, dabomospo-močjo dobrih ljudi kmalu odprli njena vrata mladim, ki v svoji mladostni negotovosti iščejo to, kar je resnično in dokončno. V želji, da bi še naprej skupno delali za blagor mladine in tako gradili boljši svet, vam zagotavljamo vsakodnevni spomin in molitev.
Lojze Dobravec

SVETISCE KRALJICE MIRU IN ROMARSKI DOM
Kurešček je 833 m visok hrib južno od Ljubljane. Poleg Šmarne gore in Ahaca nad Turjakom
zaznamuje sredino nekdanje Kranjske dežele. Z njegovega vrha se odpira zelo lep razgled na velik del Slovenije.
Nekoč
Na tem hribu je že v 15. stoletju stala Marijina cerkvica. V času turških vpadov je bila okoličanom zavetišče in obramba pred napadalci. Preprosta Marijina cerkvica je slovela zaradi posebne vrste češčenja Matere Božje. Legende, ki jih je ohranil Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689), govorijo, da je Marija na Kureščku posebej priprošnjica za mir v družinah in skupnostih. Ljudska vernost jo je zato poimenovala Kraljica miru. V začetku 18. stoletja so cerkvico prezidali in ji dali baročni videz, leta 1749 pa so prizidali še zunanjo kapelo. Leta 1940 je ljubljanski škof G. Rožman vernike Ljubljane in okolice povabil na spokorno romanje h Kraljici miru na Kurešček. Tedaj so tisoči vernikov obljubili, da bodo vsako leto romali na ta kraj in molili za mir. Obljubo so izpolnili samo enkrat, in to že sredi vojne leta 1941. Vihra 2. svetovne vojne je zelo prizadela tudi cerkev na Kureščku, ki je oblastniki niso dovolili popravljati. Tako je tudi milostni kip Kraljice miru moral v »begunstvo«, zavetje je našel v župnijski cerkvi v Želimljem.
Oživljanje romanj in
obnova cerkve
Zanimivo: prav iz Želimljega so mnogi osnovnošolski fantje (že konec šestdesetih let), kamor so prihajali na duhovne vaje, s svojimi duhovnimi voditelji vedno znova peš poromali na Kurešček in sredi ruševin ali ob cerkvi darovali sv. mašo ali prejemali zakrament sprave. Leta 1986 so na Kurešček v organizirani skupini prvič poromali mladi v okviru salezijanske mladinske pastorale in povsem spontano začeli čistiti notranjost porušenega svetišča.
Leta 1990 se je začelo vse glasneje govoriti, kako Marija sama vabi k obnovi molitve na Kureščku. Ljudje so začeli prihajati in moliti v vse večjem številu. Zbirali so darove in marca 1991 so se začela obnovitvena dela, ki so bila končana 30. avgusta 1992. Milostni kip Kraljice miru so želi-meljski župljani skupaj s tamkajšnjo skupnostjo salezijancev pripeljali nazaj v njeno obnovljeno svetišče. Cerkev je v zadnji letih dobila še zvonove, orgle, slike, zgrajena je bila tudi lična kapelica za maševanje na prostem.
:
Nedaleč pod cerkvijo je stal planinski dom. Že pred 2. svetovno vojno so ga postavili in namenili romarjem in turistom. Med vojno so ga požgali italijanski vojaki. Leta 1961 so na pogorišču zgradili gostišče. Stavba je bila v družbeni lasti. Upravniki so se pogosto menjavali. Dom je doživljal vsemogoče usode. Stavba je začela propadati.
Ko pa je bila na Kureščku obnovljena cerkev in je začelo prihajati vse več romarjev, se je pokazala potreba po zavetišču za romarje. S posojili in darovi prijateljev Kraljice miru je bil dom odkupljen in temeljito prenovljen. Ob peti obletnici blagoslovitve obnovljene cerkve Marije Kraljice miru na Kureščku (avgusta 1997) je ljubljanski nadškof v pokoju dr. Alojzij Šuštar blagoslovil ta dom duhovnih vaj in romarski dom. Dom že služi svojemu namenu. Nikakor ni več namenjen samo turistom (kot povojna leta), ampak predvsem romarjem, ki najdejo v njem prijeten prostor za okrep-čilo in počitek ter raznim skupinam mladih in odraslih, ki prirejajo razna srečanja, duhovne obnove in duhovne vaje.
Za svetišče in romarski dom je odgovoren g. Tone Košir, sa-lezijanec.
informacije dobite na naslov: Anton Košir, Ig 85, M292 Ig pri Ljubljani, ¡tel 061/662135.
-J^NOVEMBER-DECEMBER 29
m>
^pmOGOVOR Z BRALCI
•	DUHOVNE VAJE NA KUREŠČKU
Junija sem bila s prijateljicami na duhovnih vajah. Lepo sta nas sprejela Ivan Turk in Anton Košir. Najprej smo pohitele k cerkvici Kraljice miru, da bi se ji zahvalile za uslišane prošnje ter pred njo znova položile svoje težave ter prošnje. Molili smo za naše družine in za mlade, da bi spoznali, ali jih Bog kliče v duhovni poklic, in da bi tisti, ki jih kliče, ta klic zveseljem sprejeli ter pogumno stopili na pot. Duhove vaje so res potrebne slehernemu. Če se jih le morete udeležiti, vam jlhtoplo priporočam. Duša se umiri, prav tako telo; dobimo pa tudi novih moči za premagovanje težav v življenju, da laže nosimo svoj križ in da ne godrnjamo, kako je pretežak; saj Bog že ve, koliko zmoremo. Mnogo lepih misli, spodbudnih besed in lepih zgledov nam je položil na srce voditelj duhovnih vaj g. Ivan Turk. Poskušale jih bomo ohraniti v svojemu srcu in jih izročiti tudi drugim.
Frančiška Bela]
•	Pri vašem delu vam želim obilo Božjega blagoslova in pomoči ter Marijinega varstva. Sv. Janez Bosko naj izprosi vaši družbi še mnogo duhovnih poklicev, ki so nam tako potrebni. Tudi vi prosite za našo župnijo, nimamo duhovnih poklicev, suša je pri nas. Ker sem redna poslušalka radia Ognjišče, sem slišala dve osmrtnici za dva salezijanska duhovnika, in to v teku enega tedna. To me je kar malo zabolelo pri srcu, zakaj, o Gospod, ko pa je tako pomanjkanje duhovnih poklicev. Ali ni bil g. Vidic tisti, ki so ga na praznik lurške Matere Marije pripeljali v Ljubljano na klinični center in je potem vodil somaševanje, sicer na vozičku? (op. urednika: res je, to je bil g. Vidic). Se še spominjam pogovora po maši... V Vestnlku sem našla članke o Veržeju, še mi je v spominu tista lepa slika Marije dobrega sveta in še ena lepa slika je bila nad vrati v zakristijo o malem Janezu Bosku pri devetih letih - tiste prve sanje, kako stojita ob njem neznani Gospod in Gospa in Janezek vprašuje: Kdo ste vi, da mi ukazujete tako nemogoče reči. In Gospod mu je odgovoril: Jaz sem sin tiste, katero te je tvoja mati naučila pozdravljati trikrat na dan. Mislim, da bi v današnjih časih marsikak otrok pri verouku ne znal odgovoriti, koga trikrat na dan pozdravljamo .. .Naj naš škof Slomšek izprosi današnjim staršem obilje luči svete vere. Bog daj, da bi vaše delo obrodilo stoterne sadove.
Marija Matjašec
•	Z veseljem sem spet prejel Salezijan-ski vestnik in ga skrbno prebiram. Hvala tudi za podobice Dominika Savia in Janeza Boska. Tako srčno sem si želel dobiti sliko sv. Dominika, sedaj se mi je končno izpolnila ta moja želja. Namreč, zelo rad se spominjam svojih otroških let. Nanaši zemlji je namreč križ, mimo katerega hodijo otroci v šolo, ljudje ob nedeljah k maši. Spominjam se moža, ime mu je bilo Dominik, ki je snel klobuk, se pokrižal In molil (tudi rožni venec) vselej, kadar je šel k maši ali po opravkih. Gotovo je že zveličan in srečen pri Bogu v nebesih.
Franci Pušnik
•	Pozdrav vsem. Najlepša hvala tistim, ki so zaslužni za to, da je Salezijanski vestnik prišel tudi v moje roke. V Nemčiji živim že od leta 1969 in zelo vesela sem, da od časa do časa prejmem vaš Vestnik, ki mi pomeni košček mojih korenin in domovine. Kadar pridem v Slovenijo, rada obiš-čem cerkev na Brezjah in upam, da boste morda kdaj našli kak kotiček v reviji tudi za predstavitev tega čudovitega koščka dežele. Marija Cernigoj Diehi
•	Prisrčna hvalaza Vestnik, v njem je toliko lepega, da človeka res osreči in razve-
KLIC
l istič stvari bi rada povedala, preden bom umrla. Pa vem. da jih ne bom nikdar mogla povedati vseh. Preden bom zatisnila za vedno svoje oči, bom zaklicala k tebi. Prijatelj moj, in ti rekla, da sem ti hvaležna, ker si bil vedno z menoj! Moj klic se bo dvignil k tebi, Prijatelj moj: vem, tla ga boš slišal, vem, da ga ne boš mogel preslišati, glasen bo! Povedala ti bom, da sem ti hvaležna, da sem se vedno trudila biti blizu tebi. ki me nisi hotel nikdar pustiti same.
Metka Avsenik
seli. Ko razmišljam o vašem poslanstvu, sem zelo hvaležna Bogu, da je poklical toliko svoj ih bratov in sester v Kristusu, ki tako požrtvovalno in z veliko ljubeznijo vzgajate mlade, nas starejše pa krepite in nam vlivate upanje, da vsa mladina ni na robu nesmisla. Vedno se z molitvijo obračam k Devici Mariji, da bi prosila svojega Sina za tiste, ki so prepričani, da ni Boga, da so sami gospodarji na tem svetu. Pride pa čas, ko ne vidijo več smiselnosti svojega življenja. Mnogi odgovorni pa si zatiskajo oči in ne priznavajo, kako sejejo strup v mlada srca. Kaj vse prikazujejo TV ekrani! Ne moremo drugo kot: Bog, prizanesi nam, kertako grešimo. Nič nam ni več sveto... Bog naj blagoslavlja vaše delo, vaše poslanstvo, da bi ljudje, mladi spoznali srečo: kjer je vera, tam prebiva Bog, kdor pa zaupa v Boga, mu Bog pomaga, da mu vse pripomore k dobremu.
Ivanka Marflok
• ODKRILA SEM LJUBEZEN
Na Uskovnlci (tedenski izobraževalno-du-hovni program za mlade) je bilo čudovito. To bi rada še komu povedala, zato vam pošiljam ta prispevek.
Sedim v travi in misli se sprehajajo nekje v globinah srca. Prebujajo se spomini... Bilo je pred štirinajstimi dnevi, ko sem prav tako sedela nekje v naravi in premišljevala - imela sem »puščavo« (ena ura za osebno premišljevanje). Bila sem na Uskovnlci. Gospod, ko pomislim na tisti teden, ne morem reči drugega kot hvala. Hvala za možnost, da sem lahko prišla med te nasmejane obraze. Hvala za to, da sem se jim lahko zaupala. Hvala ti, da si mi pokazal moje mesto, in najlepša hvala, da sem našla to mesto sredi med njimi. Mislim na prizor, ko smo po kulturnem večeru zapuščali šotor. Neki fant se je približal nastopajočemu, stisnil mu je roko, rekoč: »Ej, bil si super!« in ga močno stisnil v objem. Meni so se ulile solze jeze in žalosti: Ti ljudje tukaj nosijo toliko ljubezni v srcu! In tako zlahka jo delijo med svoje prijatelje! Zakaj jaz ne zmorem tega, Gospod?! Nenadoma pa me je sprelete-lo: našla sem ljubezen v ljudeh! Če sem zmogla to, potem zmorem najti tudi ljubezen v sebi. Odkrila sem ljubezen, Gospod! Veš, Gospod, na Uskovnici smo se pogovarjali tudi o Svetem pismu. Danes sem prvič v življenju sama prebrala odlomek iz Svetega pisma.
K. P.
-J^NOVEMBER-DECEMBER 30
5OBVESTILA
PROGRAMI SALEZIJANSKE MLADINSKE PASTORALE
DUHOVNE VAJE
ZA SREDNJEŠOLCE
1.	ŽELIMLJE, 27.-29. november. Začetek ob 19.00. Prijave Peter Pole.
2.	TRSTENIK, 11 .-13. december. Začetek ob 19.00. Prijave Janez Potočnik.
ZA MINISTRANTE (12-17 LET)
TRSTENIK, 13.-15. november. Začetek ob 19.00. Prijave Janez Potočnik.
ZA ŠTUDENTE IN MLADE V POKLICIH.
KOPRIVNIK. 20.-22. november. Začetek ob 19.00. Prijave Martin Lisec.
UVAJANJE V MOLITEV
RAZNI DRUGI PROGRAMI
ZA NAJSTNICE, DEKLETA 6.-8. RAZREDA
SV. PRIMOŽ NA POHORJU, 13.-15. november. Prijave s. Ivanka Berčan.
GOSPODINJSKI TEČAJ
1.	BLED, 20.-22. november, za srednješolke (možnost OIV). Začetek ob 19.00.
2.	BLED, 15.-17. januar,
za študentke in dekleta v poklicih.
Prijave s. Damjana Tramte.
DEKLE, POSTANI, KAR SI
BLED, 4.-6. december. Možnost OIV. Prijave s. Damjana Tramte.
BLED, 27.-29. november. Začetek ob 19.00. Prijave s. Ivanka Berčan.
NOVOLETNE DUHOVNE VAJE
BLED, 30.december 1. Januar. Začetek ob 12.00. Prijave s. Ivanka Berčan.
Vsak prvi četrtek v mesecu ob 18,30na RAKOVNIKU
MLADINSKA MASA
I*
5. november 3. december 7. januar
Salezijanska mladinska pastorala
GOSPODINJSKA SOBOTA
LJ. GORNJI TRG, 12. december. Od 9.00-17.00. Prijave s. Damjana Tramte.
SILVESTROVANJE ZA MLADE
VERŽEJ, 30. december -1. januar.
Začetek ob 19.00.
Prijave in informacije Rafko Pinosa.
V pripravi na leto 2000 vabljeni k
ADORACIJI
vsak četrtek od 17.30 do 18.20 v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku. Salezijanci
s. Ivanka Berčan
Partizanska 6,4260 Bled, tel. 064/741 -075 Peter Pole
Želimlje 46,1291 Škofljica, tel. 061/1702-115 JanezPotočnik
Rakovniška6, Ljubljana, tel. 061 /1273-028,1273-039 Martin Lisec
Rakovniška6,1108 Ljubljana, tel. 061 /127-14-19 Rafo Pinosa
Rakovniška6,1108 Ljubljana, tel. 061 /127-13-77 s. Damjana Tramte
Gornji trg 21,1000 Ljubljana, tel. 061 /1259-204
ŽELIMLJE: NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA:
061/170 21 00
_J
i®
založba, trgovina, priprava za tisk, video p.p. 2404 • 1001 Ljubljana • tel.: 061/127-30-86
MARIJANSKI KOLEDAR
Letos prihaja z Marijino življensko zgodbo, kot so jo videli slikarji 17., 18. in 19. stoletja.
MATI IN ENAJST OTROK
Knjiga je zapis v ohrabritev mnogim, ki se čutijo nazadnjaške, ko se trudijo za krščansko družinsko življenje. Bila je živ primer nauka Cerkve o družini. Osem njenih otrok se je odločilo za duhovni poklic. "Bila sem vendar čisto navadna žena in mati."
Cena: 1.050 SIT
mmmmm
7
salve