Ivo Peruzzi:
Motto.
l\azburkano morje je moj idol: neskončno v zlu, brezupno v nadi . . . Le moč njegov ponosni je prestol, ki roka ga boga ne gladi.
Sam!
Zastonj!
Izkrvavelih več minut
srce ovinjeno ne išče;
pobesil orel ni perut,
ko splaval je čez pogorišče.
Brezdomovinec! Sam!
Tja v luč daljav
zamahnil je ponosni krog
in svojo kri je iz višav
na zemljo vsul in bil je bog . . .
Po poti.
iN a levo prostost, na desno mladost, a v sredi pa fantič korakam. Pred mano je noč, a v meni je moč, ker bolnih solz več ne pretakam.
Vi hodite drugi zaripljeni v strah in tiho bojite se zase, a jaz pa se smejem v kipečih solzah in diham življenje le vase.
Tu usta dekliška želeča drhte, tam kupica kratke minute . . . Iz duše hitijo mi ptičke-želje tja v sladke polnoči prečute    . .
..Ljubljanski zvon" XXXIV. 1914. 3.                                                                                      8