primorski utp B ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper g SEPTEMBER 2001 leto 7 številka 91 cena 150 SIT / Poštnina plačana pn pošti 6320 Portorož / Rs» Fileji KODGIT ____________= IZHAJA 15. V MEBECU »ROČA Živilska industrija d.d.. Industrijska cesta 21, 6310 Izola ZA LEPŠE BIVANJE ZAPORNIKOVIMI Kdo bo v piranu je bila odlična bolnišnica3] Slovenka leta? DROGA PREJELA OKOLJSKI CERTIFIKAT srn 4 (V LUCIJI ZAPIRAJO LOKALE a« Pobratenje Pirana z Indianapolisom Obisk 8-članske piranske delegacije v Indianapolisu v zvezni državi Indiana (ZDA) ocenjujejo v Piranu kot uspešen. «Doživeli smo zares topel sprejem pri tamkajšnjih Slovencih in pričakujemo tudi Revija Jana bo v začetku oktobra pričela s tradicionalno akcijo izbora Slovenke leta 2001. In katera lahko pričakuje ta laskavi naslov? Bo to morda izolska županja Breda Pečan, ki je s svojim delom letos močno zaznamovala napredek svoje občine, so sporočili pobudniki. veliko koristnega sodelovanja na področju šolstva, kulture in turizma«, je na novinarski konferenci povedala županja Vojka Štular. Ob tej priložnosti sta župan mesta Indianapolis gospod Bart Peterson in županja Občine Piran Vojka Štular 2. septembra 2001 v Indianapolisu podpisala listino o pobratenju. Predstavniki lokalne oblasti iz Indianapolisa bodo predvidoma vrnili obisk Piranu že za letošnji občinski praznik, 15. oktober. ŽIVLJENJSKI KROG zavarovalnica triglav r^r \ * Stolpnica tik pred sesutjem Črni torek za ZDA Doslej neznani teroristi so se 11. septembra 2001 nekaj pred 9. uro po tamkajšnjem času hudo znesli nad Ameriko. Že prej so grozili, da bo ta največja in mogočna vojaška sila plačala kazen za (iz varnostne | razdalje) »lahkotna kazenska« bombardiranja nekaterih evropskih, r balkanskih, afriških in azijskih držav. Svet je šokiran in sočustvuje z nedolžnimi žrtvami predvsem v Manhattnu, od koder smo lahko k gledali grozljive posnetke kako sta se sesuli dve mogočni 110 K nadstropni zgradbi Svetovnega trgovinskega centra. Žal ne moremo K mimo dejstva, da so Američani prvič na svojih tleh poskusili grozo, ki ® jo povzročijo bombe (uporabljena civilna letala polna kerozina), lansirane na nemočne civilne tarče. FOTO: Media Service PU. V Piranu bodo proslavljali Letošnji praznik Občine Piran 15. oktober bo zaznamovan tudi z velikim dosežkom - uradno otvoritvijo prenovljene OŠ Sečovlje. Čestitke oh občinskem prazniku za objavo v Primorskem utripu. Obala 125 Lucija, bomo sprejemali do 10. oktobra 2001. Na sejmu v Celju Dan Slovenske Istre Občina Izola, Mestna občina Koper in Občina Piran ter Območne obrtne zbornice Koper, Izola in Piran, v sodelovanju s turističnimi dejavniki, pripravljajo v okviru 34. Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) v Celju sejemsko prireditev Dan Slovenske Istre, na kateri bo predstavitev kulturno-umetniških in kulinaričnih značilnosti obalnega območja. Zato vabijo, da jih obiščete na sejemskem prostoru v Hali L št. 05 ter tudi na uradni predstavitvi obrti in turistične ponudbe treh obalnih mest, v sredo, 19. septembra 2001 ob 11. uri na osrednjem prireditvenem prostoru sejmišča v Celju (osrednji atrij med halami A,B,D, in E). MOS 2001 je odprt od 14, do 23. 9. 2001._______________________________________ Moravske Toplice gostitelj 48. GTZ Letošnji že 48. po vrsti Gostinsko turistični zbor (GTZ) bo 23. in 24. oktobra v Moravskih Toplicah. Pričakujejo okrog 5000 udeležencev. Gostinci bodo postavili na ogled svoje dosežke v letu 2001 in verjamemo lahko, da bodo ocenili sezono kot zelo uspešno (15 % več tujcev), čeprav ponekod vedo povedati, da so bili turisti zelo varčni, zato se ne morejo pohvaliti z bogato zunajpenzionsko porabo. Verjetno bo turistične in gostinske delavce zanimalo tudi koliko državnega denarja (od 700 milijonov SIT?) je bilo namenjeno za letošnje spodbude za infrastrukturo v tej dejavnosti.Tako kot na vseh dosedanjih srečanjih bodo tudi letos nastopili učenci srednjih turističnih šol, tekmovali bodo recepcionerji, sobarice, natakarji, videli bomo lepe pogrinjke, pokusili izvrsten bograč...Posebnost bo letošnja razstava turističnih spominkov. Nacionalno turistično združenje bo organiziralo posvet z naslovom: S spoštovanjem do izbire. Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24, IZOLA Tel.: 64 00 500 Izola Predstavili projekt varovanja šol Na novinarski konferenci v prostorih sejne sobe županje Brede Pečan bodo v torek, 18. 9. predstavili projekt video in lizičnega varovanja šol v občini Izola. O potrebi varovanja prostorov znotraj in okolice šol (mamila?) so govorili tudi na sestanku varnostnega sveta MO Koper, verjetno pa bodo o varovanju šol spregovorili tudi v Piranu. V Kopru o novi organiziranosti mestne uprave Župan Mestne občine Koper Dino Pucer in direktorica občinske uprave Dolores Maučee sla v četrtek. 13. septembra na nov inarski konferenci predstavila novo organiziranost občinske uprave v Mestni občini Koper ter projekt kakovosti dela uprave. Omenjeno sovpada v priprave na sprejetje sprememb novega zakona o držav ni upravi, kar je bilo deloma že predstavljeno na nedavnem obisku ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinca v Kopru. 40 let Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani Slavnostna prireditev, katere pokrovitelj in častni gost je bil predsednik republike Milan Kučan, slavnostna govornica pa prof. dr. Lucija Čok, je bila v četrtek, 13. septembra 2001 ob 18. uri v prostorih Biološkega središča v Ljubljani. Udeležence je pozdravila direktorica inštituta prof. dr. Tamara Lah. Podelili so tudi častne nagrade. Ob jubileju Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) so sodelavci inštituta pripravili kratek posvet o biodiverziteti v Sloveniji, predstavili so institucije z večletnimi raziskavami biotske raznovrstnosti in odprli razstavo naravoslovnih fotografij doc. dr. Antona Branclja. Pred svečanostjo v prostorih Biološkega središča na Večni poti 111 v Ljubljani je bila tudi novinarska konferenca Nacionalni inštitut za biologijo je bil ustanovljen leta 1961 kot univerzitetni inštitut in tesno povezan z delovanjem tedanjega Oddelka za biologijo Biotehniške fakultet v Ljubljani. V začetku osemdesetih let so raziskovalci Inštituta ustanovili neodvisni raziskovalni inštitut. Ta se je leta 1991 konstituiral kot javni raziskovalni zavod. NIB danes sodi po obsegu med prve štiri naravoslovne inštitute v državi in predstavlja najbolj prodoren in najsodobnejši raziskovalni potencial v temeljnih, uporabnih in razvojnih raziskavah na področju biologije. Združuje 92 sodelavcev, od tega 33 doktorjev, 2 magistra znanosti ter 24 mladih raziskovalcev, ostalo pa so strokovni in tehnični ter administrativni sodelavci. Delo poteka v šestih oddelkih inštituta, od tega eden tudi v Piranu. To je Morska biološka postaja, ki jo s težavami dograjujejo in nadgrajujejo izbor ponudbe ter storitev, ker ni pač dovolj denarja. * Gostišče JL Park Trattoria - Gastfiaus - Inn PORTOROŽ Senčna pot 2, 6320 Portorož TeL: 00386 05 674 09 50, Fax: 674 09 51 MESEC ŠKOLJK NA GRADELI MESE Dl SETTEMBRE: FRUTTI Dl MARE ALLA GRIGLIA Dobrodošli v našem urn em gostišču, v neposivdni bližini Avditorija! Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 Prvi digitalni laboratorij na Obali - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir Polkovnik Keith R. Laverty »V Luki ni vojaške baze NATO« Luka Koper nudi komercialne storitve ameriški vojski na dveh lokacijah. Na eni so tehniki, ki so specializirani za rokovanje z vojaško opremo, ki jo mirovna misija SFOR uporablja v Bosni, druga lokacija (dobro zastražena) se nahaja na kontejnerskem terminalu, na delovišču, kjer vojaško opremo skladiščijo, popravljajo in pripravljajo za nadaljnji transport v ZDA ali v Bosno. Polkovnik Keith R. Laverty, vojaški ataše na ameriški ambasadi v Ljubljani: »Gre za komercialni posel«. FOTO: Primorski utrip. Za nevsakdanji dogodek je v slovenski javnosti že nekaj časa izredno zanimanje, saj je prvo, kar človeku pade na misel to, ali smo v Kopru dobili prvo NATO bazo v Sloveniji? Ker so nekateri mediji v svojih ugibanjih pretiravali oziroma »več vedeli« kot vodstvo Luke zadeve, v glavnem stvari, ki jih ne počnemo vsak dan. Gre za pretovor kontejnerjev, vozil in druge opreme. V glavnem gre za stvari, za katere smo specializirani in jih znamo dobro opraviti. Sprejeli smo izziv, da v naše pristanišče spustimo tudi nekoliko zahtevnejšo operacijo - v smislu storitev. Gre za neke nove vrste tovorov, s katerimi doslej še nismo imeli opravka. Poudarjam, gre za poslovne storitve začasnega skladiščenja in pretovarjanja z vozila (tovornjaka, vlaka ali kaj podobnega) na ladjo«. Tudi polkovnik ameriške vojske, vojaški ataše Keith R. Laverty je poudaril je, da gre predvsem za letališčem v Sečovljah in če bo potrebno. Bodo leteli tudi naravnost v Bosno? Bodo hrupni? Bomo videli ali bolje rečeno slišali. Z dnem, ko bo Slovenija postala članica te najbolj razširjene severnoatlantske vojaške zveze pa tako ali tako ne bo več vprašanje kje in kako bodo v Sloveniji postavljene takšne ali drugačne baze NATO. Operacije zamenjav vojaške opreme, vojaških vozil, helikopterjev bodo trajale dvakrat letno. Prva naj bi se začela že konec avgusta letos in bo trajala do začetka oktobra », je povedal polkovnik Keith. . Gre za pretovor opreme v kontejnerjih, na vozilih ter v paletizirani in nepaletizirani obliki, očem skrito seveda. Luka Koper d.d. in ameriška vojska poslovno sodelujeta že nekaj let. V tem mesecu pa se je njuno poslovno sodelovanje razširilo na pretovore in servisiranje tudi helikopterjev, ki jih uporabljajo na kriznih žariščih nekdanje Jugoslavije. Za Luko Koper predstavlja sodelovanje z ameriško vojsko zanimiv komercialni posel, so dejali. Na novinarski konferenci pa kljub vztrajanju novinarjev niso hoteli povedati koliko zaslužka si pri tem obetajo. Franc Krajnc Delegacija iz Ljubljane Koper, so tam že v petek, 17. avgusta sklicali novinarsko konferenco, na kateri so pojasnili določene podrobnosti. Tiskovne konference, ki jo je sklical namestnik glavnega direktorja Luke Koper Vitomir Mavrič, so se udeležili predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve Mirko Cigler, zadolžen za področje sodelovanja z Natom, Gregor Zore, sodelavec v Ministrstvu za zunanje zadeve, Slavko Delalut - predstavnik Ministrstva za obrambo, vodja Oddelka za dvostransko sodelovanje, Vlasta Kampuš Fazarinc, državna podsekretarka v Ministrstvu za promet in zveze, Srečko Janša - namestnik direktorja Uprave RS za zračno plovbo in glavni direktor Luke Koper Bruno Korelič, ki je prišle naravnost z dopusta. Med visokimi gosti je bil tudi vojaški ataše na ameriški ambasadi v Ljubljani, polkovnik Keith R. Laverty. Sodelavec Luke gospod Čok je nato na displeju na kratko predstavil projekt logistične baze v Luki Koper. »Sodelovanje Luke Koper z različnimi vojskami poteka že kar nekaj časa. Imamo različne izkušnje z ameriško vojsko in tudi z nekaterimi drugimi. Reči moram, da so se začele odvijati zanimive poslovno komercialno sodelovanje ameriške vojske z Luko Koper, ki bo zanje opravljala storitve pretovarjanja in skladiščenja vojaške opreme ter tudi orožja, pri čemer bo absolutno poskrbljeno za varovanje in okoljevarstveno zaščito. Ameriškim delavcem - tehnikom in vojakom (50 do 150) , ki bodo delali na dveh ločenih strogo varovanih terminalih, bodo v Kopru nudili tudi prenočišče in prehrano. Polkovnik Keith je dejal, da morajo vojaško opremo, ki jo ima SFOR v Bosni občasno tudi zamenjati ali popraviti. NATO za te namene uporablja že kar nekaj jadranskih pristanišč, med drugim tudi na Reki. Pozneje smo izvedeli, da bodo Američani pristanišče na Reki obdržali, čeprav so hrvaški dnevniki pisali drugače. »Slovenci so nam ukradli ameriško bazo«. Predstavnik Ministrstva za obrambo Slavko Delalut, ki je zadolžen za sodelovanje z NATO je dejal, daje vse kar se dogovarjajo z Američani v skladu s pozitivnimi slovenskimi predpisi. Vojaško opremo in orožje bo ameriška vojska pripeljala v koprsko pristanišče na civilni ladji. Helikopterji na ladji bodo na primer zaviti v posebne zaščitne folije (zaščita pred morsko vodo). »Ni izključeno, da vojaški helikopterji ne bodo pristajali tudi na portoroškem Nekateri vozijo prehitro Še nedolgo tega je nekdo preveč pritisnil na plin, zaoral čez robnik in z avtomobilom treščil v portorško ulično svetilko, ki sojo že postavili. , (FOTO: Primorski utrip) ' V Umrl je človeky ki je prvi presadil človeško srce Znameniti srčni kirurg iz Južnoafriške republike profesor Christian Bernard je umrl na počitnicah na Cipru, star 78 let. Odpovedalo mu je srce. Zadnji intervju, dober teden pred smrtjo, je dal za nemški ilustrirani časopis Bild. Novinarju je med drugim dejal je, daje srčni infarkt najlepša smrt, ki bi jo tudi on sprejel. Pride nenadoma in človek umre brez bolečin. In kot, da bi usoda hotela, se mu je to tudi zgodilo. Dejal je, da resnični sovražnik človeka ni smrt, pač pa občutek brezčutnosti. »Vedno sem živel zelo aktivno. To so bili čudoviti časi. Verjamem v zdravilno moč pozitivne miselnosti. Laži in slabe misli ustvarjajo v človeku napetost, ki se gradi v srcu. Moj kredo: Uživajte življenje, kajti strto srce je treba dolgo zdraviti. Če ni sreče v zakonu je bolje razveza, kajti pomanjkanje sreče in užitkov ustvarja negativne pritiske. Christian Barnard je bil vse do svoje visoke starosti tudi seksualno aktiven, »kajti tudi to je pot do sreče«. Specialisti iz Amerike in Južne Afrike so takoj po njegovi smrti v začetku septembra 2001 prispeli na Ciper in opravili obdukcijo. Kot kaže gre zares le za srčni infarkt, saj je bolnišnica na Cipru je zanikala časopisne vesti, da naj bi profesor Barnard umrl zaradi astmatičnega napada. Sramotilni kamen še vedno v Piranu Piranski pogajalski skupini kot kaže ni uspelo prepeljati piranskega sramotilnega kamna v sosednjo Izolo in ga predati tamkajšnjim oblastem, da bi nanj privezale izolske nepridiprave. Srednjeveška prispodoba tako še naprej ostaja v Piranu pri akvariju. V Turističnem društvu Piran razmišljajo o obuditvi srednjeveških metod v obliki turistične atrakcije. Tako se že kmalu Odprto pismo piranski županji Spoštovana županja! Sprašujem vas, kaj je z obnovo starega hotela Palače v Portorožu, ki še vedno kljubuje času in čaka na rešitev? Nekoč, ne tako davno, je mogočni lepotec bil vreden občudovanja in slovel kot ponos portoroškega turizma. S svojim čarom in razkošjem je bil vreden zaupanja mnogih gostov od vsepovsod. Gostov, ki so se v njem počutili odlično in se spet v njega radi vračali. A danes, ne vem po čigavi zaslugi, tone v prepad pred vašimi očmi. V toliko več je nedopustna njegova nadaljnja negotovost! Zakaj torej do tega trenutka ni stekla obnova hotela? Po mojem mnenju najbrž zaradi pomanjkanja denarja, a to prav gotovo ni edini razlog. Pri nas namreč denar običajno zagotovimo »pet minut pred dvanajsto«, ko nam voda teče v grlo. A z ozirom na to, da gre za tako pomembno zadevo, bi se sanacija morala začeti že zdavnaj. Občina Piran je seveda kot lastnica stavbe in parka tista, ki naj bi pri tem storila prvi korak (če ga že ni?). Ob tem seveda ne moremo mimo države, ki se v takih primerih vendarle mora izkazati in prispevati svoj delež. Tudi primorsko gospodarstvo ne bi smelo ostati ravnodušno do propadajočega objekta. Spomnimo se primera sanacije koprske Pretorske palače, ki je prav zahvaljujoč razumevanju primorskih gospodarstvenikov in številnih ustanov uspešno prestala desetletno obnovo. Morda primerjava niti ni tako slaba, zato je treba poskusiti. Razen pomanjkanja denarja so lahko težave tudi pravnega ali preprosto subjektivnega značaja. Toda, kjerkoli naj bi bili vzroki neizvajanja sanacije hotela Palače, ima po mojem globokem prepričanju vedno prvo besedo občina. Kaj pa odgovornost za tolikokrat izrečeno in zapisano turistično sramoto? Stanje objekta narekuje čimprejšnjo obnovo, da bi rešili to, kar se rešiti da. Velika škoda bi bila, če bi ob tem'zamudili en sam dan! Šime Sučič, Koper Radio Tamtimi P i n a m © £ 05 6730 081 p 05 6730 085 VH radio-tartini@siol.comy lahko zgodi prangerijada. Le tega se še ne ve, koga bi lahko sploh privezali za sramotilni steber, saj so vsi Pirančani dobri in pridni ljudje. Zamejstvo Šolarji 17. septembra spet v šole Glavni ravnatelj deželnega šolskega urada Furlanije-Julijske krajine Bruno Forte je objavil koledar šolskega leta 2001/2002. Državne šole vseh vrst in stopenj ter državni otroški vrtci bodo po poletnih počitnicah spet odprli svoja vrata 17. septembra. Svojo odločitev je sprejel po ugodnem mnenju deželnega ravnateljstva za izobraževanje in kulturo, izvršnih odborov pokrajinskih šolskih svetov in odgovornih šolskih uradih. Božično-novoletne počitnice v zamejstvu se bodo začele 24. decembra ter bodo trajale do vključno 5. januarja 2002. Velikonočne počitnice se bodo začele 28. marca 2002 in bodo trajale do 2. aprila 2002. Pouk se bo leta 2002 zaključil 8. junija. Državni izpiti se bodo začeli 19. junija, 30. junija pa se bodo zaključile vse didaktične dejavnosti v otroških vrtcih. Do konca junija se bodo zaključile tudi vse druge dejavnosti (ocenjevanja in izpiti) na osnovnih in nižjih srednjih šolah, piše Primorski dnevnik. Srečanje nekdanjih zaposlenih v bivši bolnišnici Piran (20. 9. 2001 v hotelu Marko v Portorožu) je tudi priložnost za osvetlitev spomina na cenjeno poslanstvo te zdravstvene ustanove, prizadevne zdravnike in medicinsko osebje. O tem govori Rafael Dodič, poznavalec zdravstvene problematike, nekdanji tajnik v zdravstvu, občinski svetnik Občine Piran. Rafael Dodič: »Bolnica v Piranu je bila pojem odličnega zdravstva.« organiziramo tisti, ki so v bolnišnici delali so zgovoren dokaz, da so medsebojne vezi trdne, da so postale vrednota.« Podobo vrhunske ustanove so ustvarjali predvsem ljudje, zdravniki in medicinske sestre »Ne zgradba in njena oprema - ljudje, ki so v njej delali so ustvarili njeno podobo in njen ugled v družbi. Zato gredo moja razmišljanja vedno znova v smeri vrednotenja dela ljudi, k i vrhunska in tudi vama bolnica. Tudi v najtežjih časih, ko je primanjkovalo vsega so znali poskrbeti za vrhunsko medicinsko opremo in za uvajanje najsodobnejših medicinskih metod zdravljenja, za vrhunsko usposabljanje doma in v tujini. Bili so tudi odlični vzgojitelji drugih zdravnikov. Moram posebej poudariti najprej to, da je bilo delo strokovno izjemnih, etičnih in izredno delavnih zdravnikov lahko tako uspešno tudi zato, ker so z njimi delale »strokovne pomočnice« z enakimi vrlinami.« Tudi sestrska šola »Kmalu po ustanovitvi je bolnica ustanovila sestrsko šolo. Taje kmalu postala vzgled podobnim šolam v Sloveniji in širše. Zanimivo je to , da Piranska bolnica (tako so jo imenovali) je morda za vedno (ali pa tudi ne?) zaprla svoja vrata že pred 13 leti. Stavba je nekaj časa samevala, skoraj propadla. Njena usoda še danes ni dokončno znana, nekdanji tamkajšnji zdravstveni delavci pa jo kljub vsemu nosijo v lepem spominu. »Nekdo je rekel: Podobo, vrednost in ugled dajejo posamezni dejavnosti predvsem ljudje, ki v tej dejavnosti delajo. Noben blišč ali bogastvo tega .ne morejo zaslepiti. Za tiste, ki so delali v bolnici Piran od 1952 do 1988 leta to še posebej velja. Bolnica Piran je bila znana kot vrhunska zdravstvena ustanova ne zaradi izgleda stavbe ali opreme tudi takrat, ko je bila naša družba revna in so bili pogoji za delo in življenje zelo težki. Delo, ki so ga opravljali, storitve, ki so jih zagotavljali bolnikom, etični odnosi med tistimi, ki so v bolnici delali in tistimi, ki so v bolnico prihajali zaradi zdravstvene pomoči so bili odlični. Ustvarili so veliko stopnjo zaupanja v njeno poslanstvo. Čeprav se je v njej vedno veliko in trdo delalo so dobri odnosi med nekdanjimi sodelavci, pa tudi med njimi in nekdanjimi pacienti še vedno dobri. V to me navajajo dejstva, ki jih obujamo kadarkoli se srečamo. Skupno srečanje, ki ga ______________ s o delali v bolnici Piran. Med vsemi, ki so zaslužni za ustanovitev, za oblikovanje doktrine njenih dejavnosti in nadaljnje delo piranske bolnišnice je potrebno na prvem mestu omeniti tiste izjemne medicinske strokovnjake, ki so pri tem opravljali pionirsko delo: prim. dr. Vojteha Pertota, prim. dr. Ljudevita Čebohina, dr. Stanislava Černiča in dr. Franca Zajca. Cilji, ki so jih imeli zase in za svoje sodelavce so bili visoko zastavljeni in usmerjeni v prihodnost. Bili so izjemno delavni. To so terjali tudi od tistih , ki so jim bili podrejeni. Nesporno so vsi dosegli, pogosto pa tudi presegali, vrh strokovnega dela, Njihovo znanje, strokovne in organizacijske sposobnosti, njihova etičnost in humanost, njihov odnos do pacientov in njihovih svojcev so ugled bolnice Piran umestile v sam slovenski vrh. V slovenskem in tudi širnem prostoru je bila bolnica Piran poznana kot f .• >- Pričakujemo vas v novi trgovini v TPCII V- - IZDELAVA DIGITALNIH >- FOTOGRAFIJ • direktno iz diapozitiva • digitalnih fotoaparatov: compact flash, PC card • CD - romov • korektura starih fotografij -izboljšanje kontrasta, ostrine, intenzivnosti barv • fotografiranje svečanosti in porok J Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva 0 primorski uVp Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, TelJFa*: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tcl.& fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper Ustanovitelj in izdajatelj: hifrnstii® Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. Št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. Ust RS it. 89/98) sodi časopis med ptvizvode. za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 %. so se v takratno »bolničarsko šolo« usmerile predvsem mlade (pretežno) ženske, ki so že pred tem delale v zdravstvu; največkrat kot strežnice v bolnišnicah. Poseben pogoj je bil, da so kazale izredno nagnjenje za delo v zdravstvu, da so bili pridne in vestne. Šolanje je praviloma potekalo ob delu in iz dela. Šola je najprej delovala v okviru bolnišnice, kasneje pa je imela bolnišnica nad njo le »patronat«. Na začetku so iz šole prihajali »kvalificirani bolničarji«. Kmalu je šola prerasla v samostojno dvoletno in nato v štiriletno - srednjo zdravstveno šolo. Strokovne predmete so v njej učili predvsem zdravniki in drugi zdravstveni delavci iz takratne bolnišnice. Z njihovo pomočjo so dolga leta praktično usposabljanje in šolo vodile vrhunsko usposobljene medicinske sestre. Značilno je bilo tudi dejstvo, da so skoraj vse »iz generacije« bolničark« ob delu nadaljevale šolanje najprej na dvoletni in nato na štiriletni zdravstveni šoli. Mnoge so nadaljevale šolanje tudi na višjih zdravstvenih šolah. Višje medicinske sestre za vodilne položaje v bolniških oddelkih in službah so v začetku k nam prihajale pretežno iz ljubljanske šole. Enako je bilo tudi s strokovnimi delavci, ki so bili v bolnišnici tudi potrebni za delo v laboratoriju, lekarni, na rentgenu. Če je bilo pionirsko delo bolničarjev in bolničark opredeljeno predvsem z »doktrino«, ki jo je za bolnišnice v 60-tih letih 19. stoletja vpeljala Florence Naghtingale, ki je poudarjala pomen snage in čistoče, urejenih sanitarnih naprav, smotrne prehrane ter skrbno opranih oblačil in posteljnine, osebne urejenosti. Medicinske sestre opravljajo splošno delo z bolniki na oddelkih. Druge so posebej vešče kot nepogrešljive pomočnice zdravnikov specialistov v bolnišnici, pri kirurškem, konzervativnem ali preventivnem zdravljenju, v delovnih procesih diagnostike in rehabilitacije bolnikov, tudi v osnovanem zdravstvu. In ne nazadnje: medicinske sestre so veliko prispevale k prijaznim odnosom, ki jih je imela bolnica z njenimi pacienti, pa z njihovimi svojci.« Kljub težavam veliki uspehi pri zdravljenju » Zgrajena je bila zelo solidno, a kljub temu je bilo v njej težko urediti tehnične in vzdrževalne dejavnosti. Zaradi tega je bilo veliko problemov s poslovanjem kuhinje in pralnice, z ogrevanjem in z oskrbo bolnišnice. Podobno težko je bilo tudi strežnemu osebju v bolniških oddelkih. Delavcem, ki so skrbeli za te dejavnosti gre prav tako zasluga za uspehe, ki jih je dosegla bolnica v Piranu. Rezultati odličnega dela v preteklosti so vidni. Pri nas sedaj klasične n a 1 e z 1 j i v e bolezni sedaj ne ogrožajo nikogar več; zdravje ušes, grla, ust,... je vidno napredovalo. Podobno je na področju oči in vida ljudi. Ne le zdravniki tudi vse drugo osebje v naših. bolnišnicah je šolano in strokovno usposobljeno za delo, ki ga opravlja. Predvsem po njihovi zaslugi je vedenje in znanje o ohranjanju in pospeševanju zdravja vidno napredovalo. Lahko rečemo, daje bolnica Piran v preteklosti k temu prispevala več kot so to naredili drugi.« Menda je bila v Piranu celo porodnišnica? »Kot zanimivost, ki je šla povsem v pozabo bi lahko navedel to, da je bila še v začetku 50-tih let v bolnici Piran tudi majhna porodnišnica za porodnice iz Pirana in bližje okolice. Koliko ljudi se je v njej rodilo žal nismo mogli ugotoviti. Dokumentacija o tem se je žal izgubila. Ko danes prebiram izhodišča, ki smo jih v sredini 60-tih let pripravili za ustanovitev gerontološke zdravstvene dejavnosti (ideja žal ni bila nikoli uresničena) lahko ugotovim dvoje: da so Pirančani zgradili tako mogočno stavbo prav za te namene (takratna ugotovitev) in da so bili naši takratni pogledi na to dejavnost v toliko dorečeni, da jih z današnjimi pogledi na to socialno zdravstveno problematiko ne bi mogli bistveno drugače ali bolje opredeliti. Skrb za starajočo in staro populacijo ljudi je bila takrat še preurejena in jo za to ni bilo mogoče realizirati.« Sedanja stavba bolnišnice, ki je sicer v primežu različnih špekulacij in celo sodnih sporov, bi lahko služila kot dom za starejše Pirančane? »Danes je zadeva aktualna in jo bo potrebno uresničiti. Nič ne bi bilo narobe, če bi spoštovali voljo ljudi, ki so zgradili bolnišnično stavbo in bi v njej ponovno začeli dejavnost za oskrbo in pomoč starim onemoglim ljudem.« Kdaj je bil postavljen temeljni kamen piranske bolnišnice? »Velika stavba piranske bolnice stoji na robu mesta že poldrugo stoletje. Temeljni kamen sta postavila »vzvišena« vladarja Ferdinand in Ana Marija Karolina Pija 13. septembra 1844 leta. Namenjena je bila onemoglim meščanom iz Pirana. Zanjo so prispevali sredstva številni Pirančani. Leta 1878 je občina počastila dobrotnike tako, da je vzidala v vhodno avlo marmorne plošče, na katerih so vklesana njihova imena in zneski, ki so jih prispevali. To so bili posebne vrste »samoprispevki« tistih Pirančanov, ki so želeli dostojno rešiti probleme, ki jih imajo osameli in stari meščani Pirana. V hiši je bilo vselej nekaj sob namenjenih bolnim oskrbovancem. Zdravniško pomoč so jim nudili zdravniki iz mesta. Enemu izmed teh, imenoval se je Domenico Sambo, so leta 1935 v zahvalo vgradili spominsko ploščo na glavnem stopnišču. V mogočni stavbi, ki nikakor ni bila »klasična sirotišnica« so preživljali zadnja leta svojega življenja predvsem tisti občani, ki so imeli dovolj svojih sredstev, da so lahko ohranili svojo samostojnost tudi takrat, ko so ostareli ali so jih mučile bolezni izdajanja. Večina prebivalcev te zgradbe ni bila ali ni želela biti breme svojcev občine dokler so imeli dovolj lastnega imetja. Povsem socialnih primerov je v njej bilo sorazmerno malo. Stroške njihovega oskrbovanja so krile dobrodelne akcije - združbe meščanov.« Nato so stvari šle svojo novo pot... »Do konca Druge svetovne vojne so prebivalci Slovenske Istre imeli svoje bolnišnice v Trstu. Izguba Trsta je za tukajšnje prebivalstvo pomenila tudi izgubo njihove dotedanje bolnišnice. Ko je povojna negotovost dobila svojo končno podobo je bilo potrebno tukajšnjo prebivalstvo na novo oskrbeti tudi z bolnišnično dejavnost. Časa in sredstev za gradnjo nove bolnišnice ni bilo. Takratna republiška oblast je iz Ljubljane šele marca 1952 na to območje poslala ekipo zdravstvenih delavcev. Prevzeli so »improvizirane zgradbe« za delo bolnišničnih dejavnosti. Svojo bolnico so tako dobila vsa tri obalna mesta. Specializirane bolnišnice v Valdoltri in v Ankaranu pa so ohranile svoj prvotni namen. V začetku so bile to povsem proračunske ustanove. Splošna bolnišnica Koper je bila uradno ustanovljena 28. januarja 1953. Svoje bolniške oddelke je imela v Piranu, Izoli in Kopru, kasneje pa tudi v Ankaranu. Vse navedene bolnišnice so bile začasne. Del takratnih prebivalcev zgradbe v Piranu so preselili v sosednjo zgradbo Minoritskega samostana. Tam je nekaj naslednjih let nadaljeval delo, pod patronatom bolnišnice, piranski Dom onemoglih. V prostorih iz kateri so bili preseljeni onemogli je tako lahko nastal hospital, kjer so se zdravili bolniki intemistične skupine bolezni. Za bolnike z infekcijskimi boleznimi pa je bil določen prostor v stari pomožni stavbi z vhodom na dvorišča. Imenoval se je »lazaret«. Povsem nova stavba za infekcijski oddelek je bila dograjena 1955 leta. V pritličju osrednje stavbe je začela redno delovati tudi šola za bolničarje, ki je kasneje prerasla v Srednjo zdravstveno šolo in se preselila v sosednji Minoritski samostan. Kasneje so bili v delu glavne stavbe urejeni še otorinolaringološki oddelek (15. septembra 1955) in očesni oddelek (1960). Pred tem pa tudi bolnišnični laboratorij, lekarna in rentgen. Franc Krajnc ■ ^ primorski irHp O mm tudi w Kopru Uresničujejo cilje O letošnji suši in njenih že kar hudih posledicah so govorili tudi kmetovalci, vinogradniki in oljkarji slovenske Istre, ki so sc 23. avgusta zbrali v vinskem hramu Vinakoper v Kopru. Po predlanski pozebi in dveh zaporednih sušah je stanje že tako klavrno, da kliče k ustrezni dolgoročni rešitvi. Kako namakati brez vodnih virov? Razprava o letošnji poletni suši v prostorih Vinakoper FOTO:FK-Primorski utrip Na pobudo članov - pridelovalcev vključenih v Vinakoper, KZ Agrario, Društvo vinogradnikov in kletarjev ter Društvo oljkarjev slovenske Istre, so Nevio Pucer - direktor Vinakoper, Pavlo Mihevc - direktor KZ Agraria in Ervin Kuhar - direktor KGZ v četrtek, 23. avgusta dopoldne sklicali v vinskem hramu Vinakoper okroglo mizo (povezoval jo je Danilo Markočič, predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre), na kateri so poskušali oceniti stanje škode na tukajšnjem območju zaradi letošnje suše in se dogovoriti o ukrepih za sanacijo posledic te naravne nesreče. Kmetijskim pridelovalcem ne moremo očitati, da so pretiravali in prenapenjali podatke o škodi, da bi čimveč iztržili od države. Suša je prizadela vse kraje v Sloveniji, zlasti najbolj tudi slovensko Istro, ugotavljajo. Matjaž Jančar, vodja Kmetijsko svetovalne službe Koper je povedal, da so bile zadnje padavine (razen 2 mm v avgustu) na tem območju 20. julija. Stanje konec avgusta je postalo že tako resno, da tudi obilnejše padavine ne bi mogle več veliko pomagati. Suša je zelo prizadela oljke (druga največja panoga v slovenski Istri), saj računajo na izpad najmanj 200 ton olja. Prizadete so mlade trte, fige pa so se skisale že na drevesu. O zelenjadarstvu (tam, kjer nimajo namakalnih naprav), sploh ni mogoče niti govoriti. V zaledju slovenske Istre so zabeležili kar 100 % izpad zelenjave. Kje so vodni viri? Stanje vodnih virov v slovenski Istri je bilo konec avgusta že zelo kritično. Pretok v Rižani je bil na minimumu, spodnji del Dragonje brez vode, suha so bila celo nekatera večja vodna zajetja. In tako že drugo leto zapored...Vsem prizadetim je postalo jasno, daje treba ukrepati. Toda kako? Irena Vrhovnik iz kmetijske svetovalne službe v Piranu že nekaj let zapored govori o namakanju in hkrati tudi ugotavlja, da ni nc denarja ne trajnih vodnih virov. Nevio Pucer je predlagal, da bi oživili pred 15 leti pripravljen projekt zajezitve Dragonje, padale pa so tudi ideje o novih akumulacijskih jezerih, o jezu pri Rižani, sanaciji Vanganelskega jezera... Skratka, vodo v slovenski Istri je treba skrbno zbirati takrat ko je je dovolj. Na koncu ostane le še država, ki je kmetom dolžna plačati obljubljeni znesek odškodnine za lansko sušo. Po daljši razpravi je Ervin Kuhar, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice predlagal kar nekaj sklepov: Od Ministrstva za kmetijstvo se zahteva, da naj čimprej aktivira republiško komisijo za elementarne nesreče, ta pa naj aktivira občinske komisije, ki naj ocenijo letošnjo škodo. Komisije so sedaj že na terenu. Lani je bilo veliko težav že z obrazci, zato naj bodo letošnji bolj preprosti. Nemudoma (do 15. septembra) naj se izplača slovenskim kmetovalcem lansko obljubljeno odškodnino za sušo v znesku 3,4 milijarde tolarjev. Turistična sezona 1-6 2001 Več prenočitev, skromna zunajpenzionska poraba Po podatkih Statističnega urada RS, ki so edini popolni in zanesljivi, a žal prihajajo z dvomesečno zamudo, smo v Sloveniji v prvem polletju 2001 zabeležili le za 4 odstotke več turističnih prenočitev kot v prvem polletju 2000. Statistika bo to stanje do konca leta zagotovo še nekoliko popravila navzgor in obeti so, da bomo v Sloveniji letos našteli podobno število domačih turistov kot lani, tujcev pa naj bi bilo celo do 15 odstotkov več. Do junija letos jc prišlo v našo državo 505.997 tujih turistov, ali za 13 % več. Domačih turistov smo našteli 391.529, kar je enako število kot v prvem polletju 2000. Vseh turistov je bilo pri nas v Sloveniji 897.526 ali za 7 odstotkov več. Prenočitev domačih in tujih turistov skupaj je bilo 2.953.028 in kot rečeno 4 odstotke več. Prenočitev domačih turistov je bilo 1.416.314, kar jc odstotek manj, prenočitev tujih turistov pa je bilo 1.536.714 ali 10 odstotkov več. Najvišje indekse rasti števila prenočitev so zabeleženi pri Islandcih (234), Norvežanih (169) , Avstralcih (164), Fincih (144), pa tudi pri angleških gostih (131). Izgleda, da so portoroško turistično sezono, vsaj kar sc zunajpenzionske porabe tiče, letos reševali Rusi. Prenočitve gostov iz Ruske federacije, ki so ali še prebivajo v Hotelih Palače v Portorožu, so narasle z indeksom 136. Nihče več ne more trditi, da Rusi niso dobri potrošniki, saj so letos z a’ la cartc naročili tako rekoč reševali portoroško Figarelo (bivša restavracija Ljubljana). Tradicionalni gostje iz Avstrije, Nemčije in Italije, ki tudi na Slovenski obali ustvarijo glavnino prenočitev, še vedno radi prihajajo v Slovenijo, saj je bilo do konca junija 2001 za 19 % več prenočitev avstrijskih in 12% več nemških, medtem ko je število prenočitev italijanskih gostov v Sloveniji ostalo na indeksu 100. Droga Portorož nadaljujejo s pozitivnimi trendi, čeprav se že srečujejo z močno konkurenco. V prvem polletju 2001 so ustvarili 517 milijonov SIT čistega dobička. Prva novinarska konferenca v novi upravni stavbi Droge v Izoli, 11. 9. 2001 FOTO: FK- Primorski utrip Delniška družba Droga Portorož, s sedežem v Izoli, tudi v letu 2001 nadaljuje s pozitivnimi trendi poslovanja in uresničuje zastavljene cilje. Čisti prihodki od prodaje so v prvih šestih mesecih znašali preko 6,6 milijarde tolarjev. Na domačem trgu so prodali za 4,3 milijarde tolaijev izdelkov oziroma 65 % vseh izdelkov, na tujih trgih pa za 2,3 milijarde tolarjev, kar je za 17 % več kot v prvih šestih mesecih 2000. Še vedno najzanimivejši izvozni trgi ostajajo za Drogo trgi nekdanje Jugoslavije, kjer ustvarijo 85 % svoje izvozne realizacije. Nosilni program na domačem trgu je kava, ki pomeni 33 % prihodkov od prodaje. Nosilni izvozni program ostaja mesni program, ki ima 25 -odstotni delež v prihodkih od prodaje, nosilni izvozni izdelek pa ostaja kokošja pašteta, ki predstavlja 63 % delež v izvozni realizaciji v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Poslovna sredstva v višini 19,4 milijarde tolarjev so še naprej v veliki večini financirana iz lastnih virov. Kapital se je glede na konec leta 2000 povečal za 19 % in znaša 13,5 milijarde tolarjev. Delež kapitala v financiranju znaša 70 %, kar zagotavlja kapitalsko ustreznost in visoko stopnjo finančne moči in varnosti podjetja. Donosnost kapitala za prvo polletje 2001 znaša 7,8 %, čistega dobička pa so v tem času ustvarili 517 milijonov tolaijev. V Drogi so v prvem polletju 2001 ustvarili 2,5 milijarde tolarjev dodane vrednosti, kar je 11 % več kot v prvem polletju 2000. V 1. poletju so za naložbe namenili 1,5 milijarde tolarjev. Knjigovodska vrednost Drogine delnice je na dan 30. 6. 2001 znašala 47.932,20 SIT, tržna cena delnice pa 34. 211,64 SIT in narašča. Na novinarski konferenci, ki so jo sklicali pred podelitvijo okoljskega certifikata ISO 14001 so povedali, da bo Droga, kljub veliko dela, ki ga je imela s selitvijo v novo tovarno in seveda večji konkurenci na trgu ter pričakovano rastjo stroškov zaradi amortizacije, do konca leta uresničila zastavljene cilje. Največji sod brez vina V kleti Vina Koper že nekaj let kot turistična atrakcija stoji na ogled prazen, menda celo največji vinski leseni sod v Evropi, v katerega pa ne bodo več natočili mošta ali vina, ker mu je začel trohneti trebuh. Zamolkli udarci po vinskem sodu, ki jih je bilo slišati v sejni sobi v prostorih kleti Vina Koper, v katerih je bila sklicana nedavna novinarska konferenca o posledicah letošnje suše, so kajpak pritegnili pozornost novinarjev. Nekdo je p r i - š e p n i 1 : »Razbijajo največji leseni sod v Evropi!« Ko smo prišli v klet med sode, smo se lahko prepričali, da naj večji sod še vedno lepo stoji na svojem mestu. Sodar Nevio Stepančič nam je povedal, da delavci niso razbili največjega soda ampak kar tri krat manjšega, ker je pač dotrajal. Kot zanimivost smo lahko videli, da seje v notranjosti soda v obliki enakomerne trde debele obloge nabral vinski kamen, ki gaje mogoče celo drago prodati v Italijo. Največji leseni sod pa seveda ostaja tam, kjer stoji že vrsto let. Razbiti ga bi bila vendarle prava škoda, saj tudi zaradi tega velikana največjo koprsko vinsko klet obišče veliko domačih in tujih turistov. Sodje iz hrastovega lesa, težak pa kar 42 ton (samo železni obroči tehtajo 8 ton) sprejme nič manj in nič več kot 42... litrov vina. Nevio Stepančič, menda še edini sodar daleč naokoli, nam je povedal, da v največji sod menda nikoli več ne bodo natočili mošta ali vina, saj bi ga bilo treba pred tem temeljito sanirati, ker je les v svoji sredini že začel trohneti. Naj ostane kot atrakcija, jc dodal. Vinski kamen, ki se je skozi leta nabral v notranjosti lesenega soda. FOTO: FK-Primorski utrip. Res največji Evropi? Nekateri trdijo, da imajo v podobni kleti v Nemčiji še večjega? Droga prejela okoljski certifikat ISO 14001 Droga d.d. Izola je uspešno opravila certifikacijsko presojo sistema ravnanja z okoljem in 11. julija 2001 certifikatu kakovosti ISO 9001 dodala še certifikat skladnosti z mednarodnim okoljskim standardom ISO 14001, ki so ga pridobili za vse proizvodne centra. Prav tako kot certifikat kakovosti jim je tudi certifikat za sistem ravnanja z okoljem podelila priznana mednarodna organizacija Bureau Veritas Quality International iz Londona. Svečana podelitev certifikata ISO 14001 je bila v novih prostorih uprave Droge v Izoli v torek, 11.9. 2001 ob prisotnosti številnih gostov, med katerimi je bila tudi županja Breda Pečan. Z integracijo okoljskega standarda v celovito obvladovanje kakovosti se v Drogi približujejo zastavljenim strateškim ciljem in razvojnim strategijam - vključitvi v sistem evropske in slovenske nagrade za poslovno odličnost in prepričani smo, da jim bo to tudi uspelo. Bernardin Na Bernardinu o sodobnih vidikih analize Od 26. do 28. septembra bo v Kongresncm centru GH Emona 7. strokovno posvetovanje o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije. Posvetovanje organizira Zveza ekonomistov Slovenije -Sekcija za poslovne analize z naslovom Analiziranje kot strokovno orodje uveljavljanja prednosti in odpravljanja pomanjkljivosti v poslovanju združb. Organizator v letošnje posvetovanja vnaša novost- delavnico, namenjeno prvim tridesetim prijavljenim zanjo, ki želijo svoje analitsko znanje tudi preveriti. Delavnica se bo začela v sredo, 26. septembra ob 15.30 na temo vloga stroškov in stroškovnih funkcij v odločanju, o čemer bo govoril dr.Rudi Rozman z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Program konferenčnega dela posvetovanja pa se prične v četrtek, 27. septembra z otvoritvijo posvetovanja z uvodnim nagovorom ter referatoma ministra za informacijsko družbo dr. Pavla Gantarjana: Nova ekonomija- informacijska družba in Milene Brezigar (Aero Celje) na temo kako izvleči podjetje iz krize. Na programu so tudi žgoče teme, ki jih bo usmerjal prof.dr. Miran Mihelčič. Govorili bodo o analiziranju plačilne nesposobnosti in o možnosti odpravljanja njenih posledic pri pravnih osebah v Sloveniji ter o izkušnjah iz prevzemov in združevanj. Avditorij ob Zlati boben »mm magazini-:, AoCIKT JCOl - NO JJ , U.V. »,«*/. »««3 Uy»iUH».WyrtNA p«viM - o»>»*«ww*'oi m«n» Tur*n. 0(! H'd« AdrtMk Sc« *&d «>i«4ih1 hy MK «iy* • ut kit Tfe< Ccinvdd* OeeKMMt CtrtKi •« wiOi a wb«»k !»«<«■ *< iv totmil <^uI{>««ih Mil *«ft hrtd I1W pt*fk *^i»’ In .d nfr.ovi «s tV Onuer I !U<, a wUr!puol, n mirtam nvll»' j>. nit J* »f gonil v««y (ut Jifftrtm HMU *«<««*«. Oraotl litH tona* t>iwt ol * omcH* rfcrt'*« t?id< omtrl *« Iv9 vvtcr Akcija! Brezplačno včlanjevanje v mesecu septembru za vse, ki želite dodatnop zaslužiti. Tel.: 041/602-744 Ugodno prodam rabljeno kuhinjo. Tel.: 031/223-183 Prodam Jugo Koral 45, letnik 90. Cena 80.000,00 SIT. Tel.: 040/528-286 Prodamo Golf V\V diesel, generalna, letnik 84 v dobrem stanju, metalno zelene barve, trenutno ne registriran. Cena 150.000,00 SIT TeL: 041/697-725 Ste osamljeni in iščete partnerja ali partnerko za občasno ali resno zvezo, pokličite Agencijo za stike Laura na tel.: 031/733-122 (24 ur) in skupaj bomo poiskali partnerja ali partnerko po vaših željah in osamljenost bo minila. Rogla pri Zrečah in Termah Oddam vikend ob jezeru in komfortne apartmaje, ugodno. TeL: 035 760 332 Gsm: 041/218 237 Nova rubrika VEDEŽEVANJE Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. J primoiski uMp 'Brezplačno vam odgovarja Ivedeževalka LUGA |S - MC d.0.0., Slovenska Bistrica Vprašanje: Ime: I Rojstni datum: | Šifra: Barbara Čižmek in Jure Cihlar že skoraj Izolana Ob preselitvi ateljeja Kaligula na novo lokacijo na Koprsko 30 v Izoli sta umetnika Barbara Čižmek in Jure Cihlar, v četrtek, 13. 9. 2001 ob 19. uri zvečer povabila na ogled ateljeja oziroma njunih del ter na klepet vse ljubitelje slik. Jure Cihlar nam je dejal, da je razočaran nad odnosom uradnega Pirana do umetnikov takšnega kova. Prijazna Izola ju je že tako rekoč popolnoma prevzela. 36. Mednarodni EX TEMPORE Piran 2001 Letos brez Grand prix Veliko pričakovanje na zaključni podelitvi nagrad za izvirna dela na 36. mednarodnem Ex tempore, v nedeljo, 9.9. 2001 zvečer na Tartinijevem trgu v Piranu je bilo zaman. Glavne, najbolj prestižne nagrade Grand prix Obalnih galerij Piran niso podelili. Predsednik mednarodne žirije Janez Mesesnel je ob tem povedal, da je žirija sicer izpostavila sedem likovnih del, katerih avtorji so: Mirjana Matič, Davor Rapajič, Luka Popič, Zvjezdana Hegedušič -Brajnovič, Fulvio Juričič, Azad Karim in Tomislav Brajnovid, kot možnih prejemnikov nagrade Grand prix, vendar se je na koncu soglasno odločila, da nagrade Grand prix Piran 2001, ne podeli.Vsa omenjena likovna dela izstopajo s formalnimi in tehničnimi rešitvami, toda ne dosegajo rezulatata, ki ga je pričakovala žirija. Dela ne ustrezajo sodobnemu kreativnemu pogledu, ki zaznamujejo sodobne tokove na prelomu tisočletja, so ugotovili. Sicer pa je bilo podeljenih kar veliko število raznih nagrad. Keramika: Izmed 66 oddanih del jih je strokovna žirija za razstavo izbrala 35. Podelila je tri nagrade in dve priznanji. Nagrade so prejeli Emil Benčič iz Poreča, Sanja Stani iz Zagreba in Danica Žbontar iz Ljubljane. Izdelke smo si lahko ogledali v Ateljeju Duka. Neocenjene (tudi veliko Število slik) pa v prostorih KS Piran. Likovna dela: Prijavilo se je 320 udeležencev. Oddanih je bilo 282 likovnih del. Razstava je bila postavljena v prostorih Mestne galerije, v Studiu Galeriji Gasspar Piran in v Čokoladnici Giuseppe Tartini. Podelili so deset hotelskih in penzionskih nagrad in dve veliki hotelski nagradi (GH Metropol in Hoteli Palače), trinajst odkupnih nagrad, odkupne nagrade zasebnih zbirateljev (prejela sta jo Ivan Stojan Rutar in Jasna Levac), posebne nagrade, nagrade za likovno delo v tehniki akvarela ter dest velikih odkupnih nagrad. Marjeta Cvetko in Fulvia Zudič sta prejeli nagradi Mladinskega hotela Piran, nagrado Gostilne Ribič iz Seče je prejel Milovan Valič, nagrado podjetja Mignon iz Portoroža je prejel Patar Lazarevič, nagrado Studia Galerije Gasspar pa Bojan Bensa. Posebno nagrado kustosov Obalnih galerij je prejela Majda Skrinar. Nagrado turistične agencije Maona je prejel Enver Kaljanac, Kompasa Portorož Izidor Jalovec, Ateljeja Duka Milan Marin. Nagrado Avditorija Portorož za najboljšo risbo v tehniki perorisbe je prejel Milan Lužarev. Posebno nagrado za digitalno fotografijo je prejel Petar Brajnovič . Velike odkupne nagrade so prejeli: Dušan Kmetec, Bogdan Potnik, Dušan Bučar, Alfredo de Locatelli, Klementina Golija, Jure Cihlar, Repy Repija iz Berlina, Azad Karim, Mirjana Matič in Livio Zoppolato. Udeležence je pozdravila tudi županja Vojka Štular. Obvestilo za javnost 11. septembra 2001, je Županja Občine Piran Vojka Štular sprejela italijanskega geometra Maria Cello iz Masse v Toskani, ki svoje počitnice že 50. leto preživlja v Občini Piran. Gospod Cella je v krajšem pogovoru z županjo pojasnil, da so za njegovo zvestobo Piranu zaslužni predvsem izjemno gostoljubni domačini, prijetni hoteli s prijaznim osebjem in seveda toplo podnebje. Županja je gospodu Celli v zahvalo za zvestobo in prijazne besede podarila grafiko o Piranu. Služba za odnose z javnostmi Sonja Frančič-De Rosa iz Lucije izdala pesmi Avtorico in n jene pesmi bodo predstavi! v Luciji. Koliko neodvisno lokalno novinarstvo? 5. strokovno srečanje lokalnih časopisov Slovenije v Slovenski Bistrici 7. 9. 2001 je uspešno organiziral tamkajšnji tednik Panorama. Udeležilo se ga je 60 novinarjev, urednikov in ekonomskih propagandistov. Udeležence je najprej pozdravil župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, nato je odgovorni urednik Primorskega utripa Franc Krajnc predal »štafetno palico« 4. srečanja, ki je bilo lani v Portorožu. Glavni referat na temo Lokalna informacija med ekonomskimi in političnimi pritiski je podal odgovorni urednik Panorame Bojan Sinič. Po daljši razpravi so novinarji ugotovili, da pritiski sicer so, vendar ne tako očitni in množični. Popolne neodvisnosti in novinarske svobode ni, je pa očitna ekonomska soodvisnost medija. Medijski prostorje zasičen do skrajnosti. Krize v lokalnih časopisih ni.Da so še kako pomembni priča dejstvo, da je tovrstnih časopisov več kot lani (skupaj že 91) in da ponekod dobro sodelujejo z lokalnimi skupnostmi. Udeležence so pozdravili dr. Alja Brglez, direktorica vladnega urada za informiranje, ki je obljubila večje sodelovanje urada, Božo Zorko, državni sekretar v ministrstvu za kulturo, ki je predstavil glavne značilnosti zakona o medijih, Janja Božič Marolt (Mediana), ki je povedala veselo novico, da lokalni časopisi ne stagnirajo in Grega Repovž, predsednik Društva novinarjev Slovenije, ki bi postavil granitni zid med novinarsko in plačano informacijo, Tomislav Ivič, predsednik Sindikata novinarjev, prof. dr. Janko Čar in drugi. Programje bil pester, novinarji smo pili tudi mašno vino. Na srečanju so sprejeli tudi izjavo za javnost, ogorčeni zaradi počasnosti ukrepanja Slovenske policije proti storilcem fizičnega napada na novinarskega kolega Petka. Organizacijo 6. srečanja je prevzel novogoriški tednik OKO. Phare Program V sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in Phare Programom Evropske unije je Banka Koper pripravila ugodno ponudbo kreditov za proizvodno in storitveno dejavnost. Ponudba kreditov je namenjena za financiranje dejavnosti malih in srednje velikih podjetij ter samostojnih podjetnikov. Značilnosti kredita: - investicijski krediti in krediti za financiranje obratnih sredstev - višina kredita je omejena na 125.000 evrov O European Bank Tor Rekonstructlon and Oevelopment f< Banka Koper u>j : l«j »j -fi za gospodarstvo - možnost koriščenja kredita v evrih ali v tolarjih (valutna klavzula) - obrestna mera za kratkoročne kredite EURIBOR +1,4 odstotne točke - obrestna mera za dolgoročne kredite EURIBOR +1,7 odstotne točke - odplačilna doba do 5 let. Za vse informacije se lahko obrnete v najbližjo enoto Banke Koper. Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper; www.banka-koper.si FOTO: FK-Primorski utrip