Št. 29.
V Gorici, \  četrtek dne 11. marca 1909
Uhaja trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek In aobotO' ob 4. ari popoldne ter stane po poŠti orejonana ali v Gorici na dom poSiljana:
ˇae leto.........15 K
•/,   . . ..........tO »
V.........     .
Posamične Sfcvilke stanejo. 10 vin, *¦ *„ S 0 C Vim- *afiMev^nft:|mto^^Ji&n9.^~ »em leta „SaLipot po Bofifteih irGradlJ&anskein" in ' „&attpot po IJuMJani in kranjskih mestih", daljo dvakrat v letu „Vosni red telesnte,  paralkov in. postni*  . ivea".
Narofinino sprejema apravniStvo v Gosposki ulit) Mev. 7 I. nactotr. y t GorifiU. tiskarni« A. OabrSBek Ha naroČila bres doposlane naroCnine se ne (»sirarno Oglasi. In poslanice se računijo po Petit-vratah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krafc 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoia. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za, obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.i
-4
tacaj XXXIX.
»Vas aa narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrtl.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
i4a
Uredništvo
se nahaja v Gosposa alioi St. 7 v florioi v L padt
Z urednikom je mogoB^ govoriti vsak dan, od 8, dfr 12.
dopoludne ter od 9. do S, popoldne; ob nedeljah.m
praznikih od 9. do 12. dopoludne. trpi<avni*/tvo se ha
^haja v Gospoalrialici5t.7vI. nadstr. na levovtt«karn
NaroCnlno 1b oglase Je plaJatl loco gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo.
Naročnina,. reklamacije in'drage reči, katere ne
spadajo  v delokrog  uredništva,   naj se pošiljajo' 'le
upravniitvu.
„PBIB0RBC" izhaja neodvisno od »Soče-   sak petek in stane vse leto 8 K 20 h ali gld- Ho.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Go i i v naših knjigarnah in teh-le tobakaraah: Solmarz« t a al ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaliSču rs Verdi, Peter Krebelj v Kapuoinski ulioi, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. HovansM v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarai Lavrenčifl na trgu della Caserma.
- T«I«ffom *t. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabriček (odgov. J. Fabfiio). tiska in zal.
C. kr. Sudmarkovci
na goriški gimnaziji in realki.
Solatna Gorica ima lepo število bolj aH manj potrebnih ali pomembnih društev in driištvee. A pravi unikum med njimi je nemško, društvo „"S tidmark".
Temu bo pač vsak misleci človek pritrdil, če mu je znano/ da je glavni namen Siidmarkin — boj slovenstvu na ceii črti in sicer v najodurnejši obliki: kupovati slovenska posestva ter na njih naseljevati Nemce, v vsakem oziru omogočiti nemškim obrtnikom, da se naselijo po slovenskih krajih, in celo nemške urad nike podpirati na takšnih „važnihB postojankah kot nekake n e m š k e e k s p o ne nt e.
Skratka — bojni namen, ostuden bojni nameni
In da prosluli nemški most do Adrije ni samo fraza, o tem pač na ves glas vpije pred kratkim porojena organizacija „ Karat gau "(!), ki je z njo Siidmarka pod svpje okrilje vzela zlasti slovenstvo na Kranjskem ia Pri mor s keml
t Človek se prime za glavo ob sami misli na to barbarstvo 20. stoletja. A še bolj neumljivo je pač slehernemu motrilcu teh razmer žalostno dejstvo, da so duša vsaj goriški sekciji Siidmarke, temu odločno bojnemu društvu — c. k. nemški uradniki, zlasti še c. k. nemški profesorji na gimnaziji in realki.
Posebno vu"» Siidmarkovec je baje gimn. prof. H o r.n u n g.
Vprašamo, kako naj tak profesor navaja učenca do narodne strplj ivosti, kar s tolikim povdarkotn priporoča1 učna uprava, če je strupen, da, smrten sovražnik narodnosti svojih učencev?
In tak je kot Član in agitator Sfidmarke,' ki ji je ideal — ubiti slovensko narodnost.
Tak vzgojevalec je pač živo protislovje?'Tako se ne izpolnjuje iskre-
na želja, ki jo je sivolasi, miroljubni vladar., ob svojem jubileju izrazil na naslov uradni-, kov-agitatorjev. —
Vprašamo: Ali. slavnemu deželnemu šolskemu svetu :?s- niso znani ti docela neevropejski odnošaji na naših srednjih1 Šolah?
In aH je Njegova prejasnost, gospci predsednik deželnega šolskega sveta za Gorico, ki ga poznamo in čislamo kot pravičnega predstojnika dežele, inlormo-van o teh po remedM vpijočih razmerah?
Lefno poročilo
goriške  ženske  podružnice družbe sv. Sirila in Metoda
pri XXI. pfldružničnem obenem zboru dne 7, marca 1909.
Z današnjim občnim zborom zaključimo 20. leto podružničnega obstanka. Dvajset let "torej deluje goriška ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v obrambo, povzdigo in prosveto»slov^uake^ živija. Dvajset let, ~~ lepa u^baVlh" v dvajsetem letu svojega obstanka je delovala ž večine skupno'z moško podružnico ter dosegla za sedanje razmere, ko se na vse strani zahtevajo denarne žrtve v narodne svrhe, res krasne vspehe. Zasle-dujmo njeno delovanje v pretočenem podružničnem letu!
. Podružnica Šteje danes 40 ustanovnic, 153 letnic in 20 podpornic, torej skupaj 213 društvenic. V tekočem letuje pridobila novo ustanovnico gč. Lavoslavo Koršičevo in 15 novih članic, 3 so pa izstopile.
Na binkoštni pondeljek se je imela vršiti kolesarska slavnost v Velodromu. Odbora obeh podružnic sta sklenila napraviti tri paviljone, v katerih naj bi razprodajale napro-šene narodne dame pijače, jestvine, razglednice in drugo v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Vsled deževnega vremena se je bila s!avnost prenesla. Ker pa se je vkljub temu zbralo obilo občinstva, se je napovedal   koncert pri   „Jelenu".   Ženski
odbor je tedaj sklenil, da pri tej priliki proda nekaj pripravljenega blaga, zlasti šopke, pecivo in razglednice. ljubeznive prodajalke, narodne gospice, so neumorno prodajale ter prinesle družbi 120 K čistega dobička.
Obe podružnici ste priredili sprijaznim sodelovanjem nPevskega in g'*-.•».' tega društva" dne 5. julija 1908. vrt'i koncert pri Jelenu". Naprošene narodne dame so razprodajale, kar je ostalo od nameravane slav-nosti v Velodromu pa pecivo, jestvine, katere so darovale požrtvovalne goriške dame. Lep dobiček sta nam prinesla še srečolov pa ples. Vštevši onih 120 K na binkoštni pondeljek, je bilo čistega dohodka 1000 K, lepa vsota, katero sta si podružnici delili ter odposlali glavnemu vodstvu v Ljubljano.
Za tabor na Veliki Otavi pri Šempasu je priskrbela ženska podružnica 5000 trakov v narodnih barvah z napisom: »Tabor na Veliki Otavi —¦ 1868 — 1903", ki jo stanejo 121 K. Ker se je tabor prenesel, je imela Ženska podružnica v preteklem letu izgubo; tolaži te pa s tem, da ji novo podružnično leto povrne vsoto; 121 K z bogatimi obrestmi vred. -t- Naša neumorna blagajničarica, gospa Ivanka De k levo v a, ni Sledila ne truda, ne časa, pobirajo letnino in podpornino ter je skupila 320 K. Prisrčna hvala nadepolnl srednješolski mladini, ki je izročila podružnici 11/65 K, gč. Maraževi kot marljivi na-biralki dohodkov za božičnico v Pevmi in č. poverjehicatn, ki so: g. Marija Belinger-jeya. v Ravnici,g. L Klančičeva v Pod-gori, g. C ah arije v a v Nabrežini, g. .Kristina Doljakova v Solkanu, g. Kristina Lokarjeva v Mirnu. — Končno hvala ?sein rodoljubom za radovoljne doneske s pnsrčno prošnjo,, da nas  i nadalje podpirajo.
Vseh dohodkov je bilo:
1.  Preostanek prošlega leta .          .   55 56 K
2.  Letnina in podpornina .... 320 •— „ r3. Kolesarsko društvo za pr. blago .   61'61 „
4.  Dohodki božičnic...... 111-40 „
5.  Srednješolska mladina   ....   11*65 fl
6.  Josipina Dominko darovala . •   .   30- — „
7. Vrtna koncerta
59022 K
. 500 - „
Skupaj
. 109022 K
Ttoški:             •    •     ¦        -   °
1.  Glavnemu vodstvu se je poslalo
a)  lotnine in drugih dohodkov , 400 — K
b)  Cisti dohodek vrtn. koncerta . 500'— „
2.  Tiskovni Btroški.......    &— n
3.  Narodni trakovi za preneseni tabor lži-— „
4.  Za božičnico v Pevmi    .  .  .  .   G0'15.„
108715 K Dohodki 109022 K Troški    1087-15 „
Ostane v blagajni    3*07 K.
Slavno vodstvo nas je povabilo k XXttw redni skupščini dražbe sv. Oirila in Metoda v Ptuju. NaSo: podružnico je zastopa) g. dr. 'Dere a ni' Pri zborovanju se je sprejel predlog gor; žen. podružnice/ da se izvoli enega odbornika z GoriSkega; izvoljen je bil g, dr. Dereani.                                Odbor.
Jeleizdajniška" razprava ir lagrebu.
(Dalje.)           ,"'...
Predsednik je vprašal obtoženca A,-dama Pribičeviča, Če pozna pričo Jurija Nastiča. Pribičevič je rekel, da komaj čaka, da se konfrontira ž njim; dokler se to ne zgodi, odklanja vsak odgovor, da izpove potem, ko bo zaslišan Nastič. Predsednik je prečita! članek iz »Slovanskega Juga«, ki zelo hudo napada Avstrijo. Brani-telja Hinkovič in Mazzura sta konstato-vala, da je bil ta članek spisan 10. oktobra 1908, torej ob času, k o j e b iT Adam Pribičevič že davno vzaporu in o katerem Času (po anek-siji) so vsi beligrajski listi, hudo napadali Avstrijo. Obtoženec je izjavil, da. nhsicer" spisal Članka, vendar, zahteva, naj se mir' istega doslovno prečita in ne iz zapisnika,- " oziroma obtožnice, ker ima dovolj vzroka za bojazen, da je tudi tukaj državni prav-dnik smisel članka popačil, kakor se je to na sobotni razpravi dvakrat konstatovalo: — Nato je bil članek doslovno prečitan.
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski tpiial: =====   ALBXANDRE DUMA8.   ===
; .    (Dalje.).        ¦^••>-
___ — i- — —._-__ Poglejte slednjič du Vallona, to zvesto dušo, to jekleno roko: že dvajset let pričakuje iz vaših ust besedice,, ki bi mu podelila grb v znamenje tega, kar je on po^ svojem Cuvstvovanju in po svoji vrednosti. Poglejte potem še to svoje ljudstvo, ki je vendar tudi nekaj vredno z& kraljico, Bvoje ljudstvo, ki vas ljubi, a vendar trpi, katero tudi vi ljubite, a je vendar lačno, katero ne želi drugega nego da bi vas moglo blagoslavljati, pa vas vendar... Ne, ni res; nikdar vas ne bo vaše ljudstvo preklinjalo, milostljiva gospa. Recite torej eno besedico, in vse je končano, namesto vojske bomo imeli mir, namesto solz veselje, namesto bede srečo. Ana Avstrijska je gledala z nekim začudenjem v d' Ar ta gnano v marci j al ni obraz, na katerem je bilo citati izraz nenavadnega ginjenja.
—  Da niste povedali vsega tega, predno ste delali ! je rekla gospa, kar ste menda že slutili: da smo namreč Še nekaj vredni in da je pravično, da se nas §e upošteva.
—  In ta vaša vrednost in moč bi se ne uklonila ničemur, kakor vidim? pravi Ana Avstrijska.
—- Uklonila se ni ničemur v preteklosti, odvrne d' Artagnan ; čemu bi se torej uklanjala v bodočnosti ?
—  In ta moč bi šla,v slučaju, da vam ne ugodim in bi torej prišlo do boja, tako daleč, da bi tudi mene ugrabili sredi mojega dvora ter me izročili Frondi, kakor jej hočete izročiti mojega ministra?
—   Na to nismo, še nikdar mislili, milostljiva gOBpa, pravi d' Artagnan &pnd:gaskonsko bahatostj o, ki je bila pri njem videti samo naivnost; toda ko bi mi Štirje to medsebojno sklenili, bi to prav gotovo tudi storili.
—  To bi bila morala vedeti, zašepeče Ana Avstrijska, to so jekleni možje.
—  Ah, milostljiva gospa, pravi d' Artagnan, to mi dokazuje, da imate še danes pravo mnenje o nas.
—  Prav, odvrne Ana, toda, če že imam slednjič to mnenje...
—   Se nam izkažete pravično, Veličanstvo. Če nam izkažete pravico, ne boste ravnali z nami več| kakor z navadnimi ljudmi. Videli boste v meni poslanca, ki je vreden važnih zadev, o katerih ima nalogo z vami govoriti.
—  Kje je pogodba ?
—  Evo je!
XXXIII.
Kako 86 s peresom in grožnjo hitreje in bolje odpravi nego
z mečem in udanostjo.
(Nadaljevanje)
Ana Avstrijska se ozre v pogodbo, ki jej jo je izročil d' Artagnan.
—  Tu notri vidim samo splošne pogoje. Omenja se Conti, Beaufort, Bouillon, Elbeuf in koadjutor.- A kaj je z vami?
.— Pravični smo, milostljiva gospa, dasi se morda povišujemo. Mislili smo, da naša imena niso vredna, da bi stala poleg teh velikih imen.
—  Mislim, da se niste odrekli svojim zahtevam, temveč ste jih glasno izpovedali?
—  MiBlim, da ste mogočna in velika kraljica, milostljiva, gospa, in da ne bi bilo vredno vaše mogočnosti, ko ne bi dostojno poplačali rok, ki privedejo Nj. Eminenco nazaj v Saint-Germain.
—  Oni, ki je vodil (oprostite, da začenjam pri sebi, toda pripisovati si moram pač važnost, katere si nisem sam vzel, ampak katero so mi dali) • — oni, ki je vodil pogajanja glede kardinalove odkupnine, mora postati, da bo plačilo vredno Vašega Veličanstva, ta mora postati poveljnik straže, nekako stotnik mušketirjev ali kaj takega.
—    Mesto, za katero me prosite, ima vendar Trčville!
—  Mesto je prazno, milostljiva gospa, in odkar ga je Trčvillo zapustil, je že celo leto, pa ni še nikogar na njegovem mestu.
—  To je eno najvažnejših vojaških mest v kraljevi hiši!'
—  Trčville je bil navaden gaskonski. kadet, kakor jaz, milostljiva gospa, in zavzemal je to mesto dvajset let,
—- Vi imate odgovor na vse, gospod, pravi Ana Avstrijska.
Predsednik1! Ker odrekate vsaki odgovor gleleJfa^j^, 's^. prečita y$šo izjavo, ki se.j>4e^zajbeleža^v zapisnik v pred: preis-s. kovalnim sodnikom,. Nato. jje bila izjava prtrčitana. Iz iste je razvidno,;;da je obtoženec "videlNastiča dvakrat. Enkrat, ko je vBelemgradu obiskat čitalnico. »Slovanskega J u^a« in v drugič prav slučajno na kongresu poljskih delavcev v Zemunu! — Predsednik je dalje čital izvadke. iz iz-povedb Nastiča; ki se tičejo revolucijo-narnih stremljenj »Slov. Zveze«., (Obtoženec se je smehljal). Predsednik je izjavil, da je s to zapriseženo izpovedjo dokazano, da je obtoženec sodeloval na revolucionarni organizaciji, kar je izzvalo smeh na tribuni braniteljev, nakar je predsednik reagiral z razburjenim glasom, proti čemur so branitelj protestirali. Obtoženec je vstrajal pri svoji*želji, da,se Nastiča takoj zasliši.               ''.
Predsednik je.čital na to iz Nastičeve brošure pismo ootoženče^ejja brata, bra-nitelji so zahtevali, nai se,.presta, pismo v ižviriiiku. Ker v brošuri/mapjkajo,^najvažnejše reči, ali sodni dvor tega ni dopustil. — Proti braniteijem se postopa Jako kruto ter se jim nalaga globo za vsako malenkost.  .
Predsednik je dolgo čital izkaz Nas-tičev o »Slov. Jugu« iz brošure »Finale«. Potern je čital pismo Lj. Jovanoviča na Nastiča, v katerem se psuje nekega Ni-kola, a hvali Davida.— Preds. obtožencu: Ta Nikola — tosje črnogorski knez, Obtoženec; Potemtakem je David -f-: kralj Pet^r! (Smeh>. Dr. Hinkovič; Da» ali Na-stiČ je na svobodi, dočim je Pribičevič za-. prtfObto.: Ko sepritneri izjava Nastiče-va z njegovimi brošurami, potem bo vsakemu jasno, da Se vse skupaj ena sama velika laž. Ako pride semkaj, razpršim vse njegove obdolžitve.
Predsednik je stavil vprašanja glede širjenja srbstva, zlasti v Vrginmostu. Ob--' tožeso^ja-; odgovoril, da so bile organiz. srbsMisdmbstalne Stranke osnovane leta 1903, in potem leta 1906, ko je bil zrušen Khuenov režim, in da so v istem času bile osnovane organizacije tudi drugih hrvatskih strank. — Srbske poljedelske zadruge seje začelo snovati^že leta 1897. Srbska tjatika is. bila Mdl .uštanovfiena pred^S. leti. Enajko obstojajo Tieke srbske čitalnice; že. nad 30 let. Istotako je absurdno trditi^da so najprej nastale orgaiifza= cije srbske samostalne stranke, a še ie potem da se je začelo širiti srbsko ime' in srbska zavest. Najprej mora obstojati zavest in še le na tej podlagi se zamorejo ustanovljati organizacije. Narod ne more nastati kar v par letih! Ni mogel Sveto-zar Pribičevič samo udariti znogo — in ustvariti tako srbski narod! Preds.: On bi to storil, da more.
Preds.: Kaj mislite vi o nauku razširjenem v narodu^ da je vsak Srb rodom yl Srbije in da je identičen z narodom v kraljevini Srbiji? Obtož.: Kdor to misli, ne .pozna zgodovine* ker se .tukajšnji" Srbi niso naseliti iz kraljevine Srbije, ampak iz Stare Srbije, iz Bosne in  Hercegovine.
Preds.: Kaj menite o razširjanju bas-, ni o Dušanovem carstvu in o" pesmih o srbskih junakih, ki "so se širile med narodom? Obt.: Jaz sem "že kakor petletni otrok poslušal pesmi o srbskih junakih. V srbskem narodu obstoji dolga tradicija o srbskih junakih, med temi o (kraljeviču. Marku. Preds.: Drugo je kraljevič Marko, a drugo Dušanovo carstvo. (Velik smeh).
Državni pravdnik je izpraševal Pri-bičeviča tudi za mišljenja ne le za dejstva, češ.kaj sodi o-srbski misli itd. pFečitali, so članek," ki ga je spisal baje obtoženec in ki .je imel baje namen, populizirati v Hrvatski ime kralja Petra. Vprašalo se je obtoženca tudi, zakaj se je hotel v zaporu usmrtiti, Odgovoril je, da mora človek obupati,; ako je nedolžen.
Z/^veleizdajalci« ravnajo v zaporih nečloveško. Tj so zahtevali, na hodniku jetniških celic člane senata, ker hočejo govoriti ž njimi ali vsaj dva branitelja,. pa se jim je prošnja pdbila. Čuvaji so jih pognali v zapore ter jim je zabranjen sprehod, od 2—4 pop. Razdraženi so bili, jetniki š pestmi in nogami v vrata celic. Trojico so~ na tozaprlivkleti, enega pa v temni zapor. Baje jih hočejo več zapreti po kleteh in drvarnicah; eden med temi, učitelj Petrovič, je nevarno bolan na pljučih. Tako postopanje je barbarsko, mogoče samo v avstroogrski državi.
DOf?ISl..
Iz tolminskega okraja.
Iz Tolmina. — Zaradi zadnjih, krivičnih volitev v trgovsko-obrtno .'zbornico* § UJC*uvl' 'J"«^c» sia  UB»«*»  * "J"" uv* V. w vmsuvuniusi.Ker glavno je, da se je v in zarad-*reziranja slovenščine in vsilje-J njegova psa: Toda eden »zmed teh. dveh f resnici podpora dovolila. Za popravilo ob-___.- _.j»j*i,_*.._ ..x_,..?._v».-_j .j _Aj_i:  -   f psov je odpovedal prvi to ljubezen, obna-. I činskega klanca iz Cerknem fin>? Pnxr«i..
m zarao.^reziranja slovenščine m vsuje-;!"'-0-.   /7 .---------•¦ •~*v~T.««.-'.-»:
vanja «učno italijanske od strani o- M0^0??0^1 pm to ljubezen, obna-.
Irralnpli^biHirp. hl*<rnfW~ VnhHH folarar: t šal $e cudn<> ™ ker SO Se bali g. ZUpni U-
krajne&pMiške blagajne V Gorici (glavar PrinzigVin&pritiska od druge strani:«^-z nemščfni)^ začelo mej" tohnin. in oko-ličansiimi oljjrtniki in trgovci živahno ,gi-banjeV :Želeti je, da se to obrambeno gj-banj"e^:azšlri\bo vsej slovenski deželi l
Bila sta v Tolminu že dva trgovsko-obrtna sestanka, kot pripravljenje za veliki trgovsko-obrtni shod, ki se namerava sklicati, kakor hitro bodo pravila za tozadevno društvo sestavljena.. -•   , ¦. •-,
Pri drugem dobro obiskanem* sestarw ku dne 5. t. m. pri Podšolarju.naprbssn g* ; Andrej Vrtovec je govoril in ppjas^jevdi ''¦• prav poljudno, poučljivo in razuifalifvo, podavši za-izgled mravlje jn Čebelice/ o organizaciji sploh in o organizaciji posameznih stanov, prišedši na organizacijo obrtnikov oz. rokodelcev in trgovcev v .močno in deluipče društvo v vspešnejšo jobrambo in vspešnejše potezanje za gmotne koristi in državno-političnih pravic. Govori! in pojasnjeval je nadalje o volitvah v trgovsko-obrtno zbornico v Go^ riči in kako priti do volilne pravice v tej zbornici, ki je za goriške Slovence ključ, s katerim se odpre vrata v deželni zbor do slovenske večine in boljše bodočnosti Slovencev na Goriškem. Omenil je g. Vrtovec obrtno-tfgovski sklad, v kojega sp^ pripravljene tudi druge osebe, izven tr^-, govcev in obrtnikov, prispevati.             !.'.•
Glede okraj, bolniške blagajne je naš> g. Vrtovec mnenja, da bode v najkrajšem^ času v okraju zadostno število delavcev. in vsled tega se bode morala ustanoviti; okraj, bolniška blagajna tudi za tohninskoj glavarstvo.
Po dokončanih govprnikovih pojasnilih in koristnih naukih,, s*m©*,se;mei seboj • še več časa p stvari živahno* r»zgovarjal&; iskreno želeč. v.najkrajšem času velikega shoda in prepptrebnega društva.: .-«    «.;v»i
; 0iz M0o%;lTea.i"Qr   v Ifrfbtfe Sneg se noče .posloviti od'nas; vZdaj:*^ imamo več, zdaj manj. Toda, ako mislite* g. urednik, da je .postalo vsled tega 'žtv^ ljenje pri nas dolgočasno, serželo motite:' Ne izobražuje nas sicer  Slovenska kr- j ščanska socijalna zveza s svojimi skipp^f tičnimi predstavami; toda vkljub temu"ri- j mamo teater pri nas. In nehote iii.ney.ede skrbi sam naš g. župhi upraviteij v svoji originalni iznajdljivosti' za našo zabavo., Človek bi rekel, da je vsak teden nov program, nov vspored in da dobite samf nekaj pojma o naši zabavi^ naj navedeir}ss,| ako mi daste nekaj prostora v Vašem cejE^fj listu (ta Vam je vedno na "razpolago!. Op. uredništva.) nekaj' zanimivejših  točk  i2; tega programa.   Naš župri i upravitelj   g. Sok bi rad imel nov farovž. Sedanji fa-rovž je  zanj  prevlažen,  če tudi so  bili prejšnji duhovniki ž njim j>opolnoma zadovoljni, saj je bival ranjki Kušfrin 18 let, Kadenaro^ 21 let, Milanič.skoraj 1 leto v , njern, in nikdar sg.ni nobeden pritoževal,'^ dja'bi bilo stanovanje v.farovžu vlažno.^ Toda .vlažnost treba dokazati.   Kot -prvfv dokaz mu služi to, da se je preselil, v drui'' go hišo. Selitev njegova prejšnji teden 'je* bila res originalna. Ali je bil mežnar pre-nobel, ali je hotel sam prihraniti preselit- . vene stroške, dejstvo je, da si je naš Žup-"I niptptvvtteli sam oprtal posteljo1:teri6'n&*jg sel na svoji glavi v novo stanovanje. Po-stejji so sledili štramac, »kovter« in rjuhe. Hudomušni Trebušani niso vedeli, kaj naj to pomeni, ali je to transfiguracija, ali de-figuracija, toliko so pa prepričani, da je sedaj izginila vlaga iz farovža, ker ni več soka v njem. Toda ifea dokaz ni Še prepričevalen. Zato treba dobiti nov dokaz. In naš župni upravitelj so se vsedli k svoji pisalni mizi in pisali pismo na »accorda-tore dei piani a GdrilM«i tir našvetbvali nekemu gospodu, kako in o r a napraviti pobotnico. Ta se namreč mora ta-ko glasiti: »Pobotnica, (štempelj)  Podpisani potrjujem, da sem prejet od. g. župnega upravitelja Antona Soka v Dol. Trebuši za popravilo klavirja, kateri je bil zaradi prevelike vlage v stanovanju pokvarjen, samo za uglašenje štiri in dvajset kron (24 K); radi vlage zarjavele strune so Se
izčiščenja potrebne. — NB! .Dvakrat podčrtanih besed ne izpustiti!! *—                . Taka pobotnica pač mora dokazati I vlago v farovžu. — Druga točka. Naš
župni upravitelj so velik ljubitelj lova. To f moje, »neresnice«, se  zavežein, sprejeti -;~„~„ is..i_------A„   j„i,i„  x „,:„  a..„    vsp.pdgovornost,ker glavno je, da se je v
njegovo ljubezen sta  delila  ž njim  dva
Eo»» se čudno in ker so se bali g. župni u-pravitelj, da je pes stekel* so ga .ustrelili-in ponoči pokopali sredi hlevq. Teden dnij pozneje so se igrali z drugim psom, !ki pa ni imel mnogo veselja do igre in je 'vgriznil svojega gospodarja v ustnice, kaj rPa, če bi bil tudi ta pes stekel. In naš žiip-Lni upravitelj so se napotili v velikih skrbeh in še večjem strahu in največj%.temi ob 8. uri zvečer v Tolmin k; zdravniku, !'kateri je najprej izžgal ustnice, potem pa, .naznanil najbrže vso zadevo političnj bb-ilasti, katera je poslala kmalu živino-Szdravnika k našemu župnemu upravitelji^ [naj preišče truplo prvega,, zakopanega tpsa. Zakopani pes iii siekel, pač pa gre, go-ivorica po vasi, da je bil lačen, in da bi mu jbili bolj teknili žganci kot pa svinčene 'kroglje in smodnik.1 — • Tudi otroci poznajo dobro našega gospoda. V šoli jim'je1 pravil nekoč,-j:.to pa ni bilo tačas, ko je "zaspal pri(ivero-nauku, ker je. bil revež truden in, izmučen od oratorija v Ljubljani — da je katekizem za otroke pretežak, da treba razlagati otrokom katekizem po svoje. »Sveta katoliška cerkev« je rekel »je velika družba, poglavar jej je sam sveti oče papež v Rimu. Potem so škofije, dekan i je, jcaplanije itd. V Dol. Trebuši sem poglavar jaz, potem pride gospodična učiteljica in potem komaj župan na Št. Viški gori.« Ako še omenim, da si je šVoj čas — bilo je v adventu 1907. — naročil v neki hiši Svežo svinjsko: »prato« - na kvaterni dan, češ, da že pojde k spovedi, in je potem hotel biti po 'žavžiti južni šarn Vi ure menda v svrho pokore, sem označil še precej njegovo delovanje in, g. urednik, ijodite prepričani, da'se imamo ob takih cikolnostih; imenitno. Na svidenje', g. urednik!
Iz cerkljanskegd okraja.
Cerkno. — (Odgovor d o p i s n i-k u i z P1 a n i n e, v »G b r i c i« z d n e "13/II. t.fl.).-:Dopisnik »Gorice« in »Prim. Lista« ima, do moje malenkostne osebe tolik apetit, da kar z odprtim žrelom vže nad dve leti zalezuje, vse moje javno in zasebno delovanje. Da dobiva v imenovanih listih prostora, temu se nikakor ne čudim, ker listaJzhajata v svrho, da se neupogljive osebe, ki klerikalnemu terorizmu ne vpognejo tilnika, blatijo in obrezujejo. Pač pa se Čudim temu, da s§ $0* Lpisnik toliko žrtvuje za mojo osebtfjff fnl toliko reklame napravlja. Toliko prostora ne posvetita. omenjena lista nobeni drugi osebi v našem okraju. V svoji besnosti je »preluftal« dopisnik Vse moje privatne, gospodarske in še celo družjnsk§ razmere. Tudi mojih možganov ni pozabil »pre= telitati«! —
Pač pa se je. pozabil svoja »kolesca« -prej urediti. Uverjen pa"sem po hudobiji dopisnikovi, da ako bi zavladal zopet »blaženi« srednji vek, ko grmade »svete« so plamtele, bi dopisnik, kot inkvizitor, :irieoe! 'prvega na grmado posadil in s tem svoji krvoločnosti Izadostil. Ker pa takih časov ne bo več, pa mrcvari po listih mojo osebo z hameriom, mi ukrasti ves ugled in kredit ter rne pred javnostjo do skrajnosti osmešiti. Da vse moje besede in dejanja liki zlato pretehtuje, to je pokazal spet v svojem glasilu, v kbjeiri me na [av-nfcodpor poživlja. Radi tega Vas tudi jaz, gosp. dopisnik, gko im^te »žegnane« ali »ežegnane kosti, poživljam, dg v ppihpdr nje pridete ž imenom na dan. ^ ^ Sedaj pa od splošnosti k stvari: Sejni ^pisnik cestnega odborg v Cerknem z dne 10. novembra 1908. točka J.) se pam-mjt glasi: Za vzdrževanje okrajnih cest sFzniŽa od 800 K na 750 K in dolofii'zne-sef? 50 K za popravilo občinske poti iz (^[fkna črez Ravnilaz v Planino. — J ;, Da pa dopisnik hoče mene popolno-tfl;na laž postaviti ter celo stvar slika v tpi .luči, kakor da bi o tej podpori pri e|§t. odboru niti govora ne bjlp ip ki^i-sjtega fian-Linga na pomoč kliče ter I Sjtfep cestnega odbora z ničem in z meg«
lo primerja, -q& to senivnafvittdoveden, ali bode naČelstvo cest. odbora za ta sramotilen, čin iskalo potrebnega/zadoščenja? Ker pa. dppisnik .^petovano 'pavdarja
činskega klanca iz Cerknega črez RavmV: laz y Planino, se je oglasil Anton Troha; podjetnik iz Planine, da to malenkostno deloza 80K, reči Osemdeset kron izvrši, ter se 200 K niti ne bo potrebovalo. — Splošno se čuje od Planincev, da ia-mošnji klanec obč. zastopniki le takrat popravljajo, kadar o priliki pogrebov nir-liče dol po teh skalah prekladajo. Ako bi bil klanec privatna lastnina kakega Planinskega kmeta, bi bil že zdavnaj popravljen. Pa tudi ako bi bil primoran jaz to podporo preskrbeti, upam, da bi radi tega Se ostal pri življenju ter bii tudi ne bilo tolikega upitja, kakor ga dopisnik napravlja. •Na vprašanje obči zastopnika "iz''pfeuijne ¦ giede dotičrie podpore! serri' ihu' jasno "odgovoril, da naj grečitjit zapisnik cestt.'odbora z dne 10/11 1908. kakor tudi svetujem dopisniku in tudi vsakemu, kojega ta zadeva peče. Ako' pa kateri nepoklicani, brez pravega vzroka, radi te podpore mene proslavlja in Vaše može in cest., od. zasmehuje, naj mu povem, da jaz sem zastopnik Št. Viškegore, za Planinske klan,-cc Pa ne nosim in tudi nisem nikake odgovornosti sprejel, dasi sem dotični predr log podpiral, ker jaz radi svojih opravkov nujno potrebo dotičnega klanca izmed vseh cest. odbornikov najbolje poznam. Da ne bode nadaljnega šuma, naj še vsakj prizadeti prepriča, da se je tudi obč/odr, bor s tem klancem že precej bavil. Zapisr nik starešinstvene sejež dne 25/8. .1908, točka 9;) se glasi: Podobnik Peter jiazi hani,daje obč. pot iz-Cerknega'črez Ravnilaz v Planino, radi katere se je sklenilo bilo že v seji da se ima popraviti, pregleda. Določita še za pregled dva starešina, oba iz Cerknega, katera naj o tem poročata v prvi' starešinstvenj seji. " '": Tukaj imaš, »dragi« napadalec, do-slovne citate cest. in občinskih zapisuj kov, iz kojih razvidiš, da je bilo o tem na. pristojnih mestih že veliko govora ter/$a,. se nisem jaz cele s'tvari:»izmisiii« ter koga s tem »namlatil«, kakor mi v,svoji hudobiji podtikaš.
i Kakor je razvidno iz zapisnikov, bode gotovo tudi obč. odbor prispeval k podpori cest. odbora, do zneska 80 K, da,, se dotiki klanec popravi ter s tem Tj do? kažem,-da ni »šile«, da bi"se jaz moral.do Tian-Linga obračati, ter da ni f^sflica, da so mi zlezle besede In podpora: vse v,nič,, kakor megla, ko jo soliice prepodi!: ,
Končno Ti, cerij. dopisnik,iz Planine (pardon! I3 iarovža, imani prl^e) zagotp-. vini, da. dokler se bode o Vašfejn klancu; le po župfspikiJi pisalo iVtfokM ppstg .§ to. tvarlno »Gorico« in »PrllHlojenca« »farbali«, dotlej bdste še zmiflJk moral preskakovati one skale, koje se Vam v obraz režijo. Prijeti bodete moral za pi-kon in delo prej izvršiti, potem primete?i še 1§ kronge, nai jih že plača cestpj p^bpp ali Tian-Ling, aii pa m
Vin čenč i j Rojic,
posestnik in Član cest. odbora
v Cerknem h. štv. 70.
Iz kobarišfcega okraja.
Zahl|l|. — Ogsp. UrSiC Anton, trgovec v Kotjiijdu, je daroval tUk, občinski knjižnici mnogo krasnih ia dragocenih knjig, katerih skupna imšoA znaša Okoli 200 K; tuk. okrajna posojilnica je darovala v . ta namen 200 K, g. Gruntar Ignacij, c. k. notar v Ribnici, pa 20 K. Vsem blagim darovalcem izreka tuk. županstvo tem potom najtoplejo za-,., hvalo.
Županstvo v Kobaridu, dne L. marca 1009,   .                               Q run ta r,
Župan.
Iz ajdouskega okraja.
RIMiliri — Podružnica av. Cirila In Metoda ža Rihemberg bo imela svoj I. občni zbor V nedeljo, dne 14. t. m. ob 3'/i uri popoldne, v prostorih gosp. Maksa Lična. — Dnevni red po društvenih pravilih. K obilni vdelfžb! uljudno vabi Osnovalo! odbor.
Domače vesti.
Klerikalci so bahavo rmgMati,. da je »Mont« — duhovski zavod., Žal, da je to res. — Kakor šo na Kranjskem Nemci osvojili." »K r a nI s le 6 h r.arijl-'. n i c o«, v katero se je' stekal .desetletja denar cele dežele, tako'si,j,e prilastila duhovščina goriški »M o n t'«'! To je e d i'n a h,r a n i 1 n i c a v deželi, v katero se ste^ Oj^iiej^fi^^                                       pu-pM^arn'd" nalozDe,   in
r. * : • --,. •..-¦.» >.-. | sicey * tudi iz .neklerikalnih rok. — Toda
. ..? NI zadn|stn občntm zboru motts podružnice ftvikt M- fi- ,B **J *° ! bil1 * kaljeni.- v °abor
tile- gg-: dr- Ernest D e r e a n i, predsednik, dr. ' Jos. ijFagan elj, blagajnik,- profesor Martin M a 8't n a k, tajnik. Namestniki'. prof. dr.: i K. O z v a 1 dj ravttetelj J.. S t r n a d^ dr. jgd^J^ne.
,; U Sfbv.; šolo U Krininu je nabral Karol Mavric iz Šlorenca pri kozarcu sladke vbt bule v nedeljo 7. t. m. v krčmi Josi; t]ri>an-ciča v Hruševlju med gosti iz Neblega, Hru-gevija, Brdic. in Šlorenca" 'žnesefir K 4 40. — Srčna hvala nabiralcu in zavednim darovalcem! IZ flnanČOft SlUiOS. - Carinski revidenti Sigmund Fried, Spiro Subotic, Alojz pl. S ei d e 1 in Kari F r a e n z 1 so imenovani carinskimi nadzorniki v področju finančnega ravnateljstva v Trstu.
Krajevni ! napisi ,fn deželni odbor. —
Priobčili smo'.okrožnico tolniniskega okr„ glavarstva,;'.' y: kateri. je jasno, povedanov da 'je nameštništvo razveljavilo starašin-stvene sklepe glede samoslovenskih krajevnih  napisov   sporazumno  z. deželnim odborom. »Gorica« je rekla nato najprvo, da ni res, da se je izvršilo to sporazumno v. deželnim odborom, V torek pa Je priobčila članek, v katerem pravi', da so jej povedali pri-deželnem odboru,, da je deželni odbor namestništvu odgovoril, da če se tudi priznava c. kr. namestništvu pravica določitve, v kakem deželnem jeziku morajo biti napisi na občinskih deskah* ven-d;ir deželni odbor ne more priznati* da je nemščina deželni je^ikv naši deželi. — »dorica« se potcm.čudi,  kakp more na-mestništvp  naglašati.. sporazum- z -deželnim odboroip. —-.Tej.reči pridemo do dna ter borno o njej še ..govorili, Reči. pa mo-rnmo, da če je res tako, kakor pravi ^Gorica«, potem se je postavil,deželni odbor v nasprotje z raznimi drugimi>dež. odbori in proti vladam v raznih teh deželah, kjer sl tolmači zakon ojjiidskcni štetju tako, da je deželna uprava poklicana skrbeti' za tu, 4» se napravljajo napisi, samo!v dežel-iionavadnilj jezikih.. Deželni odbor bi bil mor"aI odgovoriti, da ne prippznava nem* Sko-ifiiiSvehs^iK 'krajevnih- ntipisov vg<y-tiski deželi, ker nemščina tu ni deželni jezik, ne pa da pravi, da priznava namesti iiištvti pravico do določitve, krajevnih.ria-pisov v deželnih jezikih seveda s pristavi kom, da ne priznava nemščine za deželni--jeziH — če. j§''namreč res., kar pravi »Go^ rica«. Deželni odbor, še je postavil proti Slovencem, češ, med Lahi so samilajiki krajevni napisi, med Slovenci pa maj bo, kakor hoče vlada, čeprav sliku med njimi deželo tako, kakor bi, bil deželni jezik tiidi nemški. Ni treba misliti, da je namestništ-\ o morda neopravičeno pristavilo, da razveljavlja sluepe sporazumno  z geiflnirn odborom! — L§ bi vlada hotela pristaviti laškim napisom v Furlaniji nemške, joj, to bi protestiral deželni odbor, med Slovenci pa pušča nemško-slovenske napise! oda če sta tudi vlada in dež. odbor proti nami'zmagati mora pravica,! — Sicer p?U kakor rgegno, pridgrno te) reči  do  dna, potem iz pregovorimo  neizpodbitno  be» st'a°'    .           :    .i *-..   •¦':•¦ W.i\
Pendant k odloku namestništva gle-t de znane prepovedi, točiti vino, v lan-! skem letu  imenuje  »Gorica«  oq!ok  na-
} niestniStva^iJf^i^^6^^'''^^0^ ** ! to pravi, "da takega sklepa d§žt  odJkojrJU
namreč- gigdj prepovedi točenja vinat ni | bile, — Resnipa pa je vendar, da je dež,
odbor izposloval tako prepovejoU Je ila j naperjena naravnost ptoti eksistenci BH*,' j šili vinogradnikov. — Vse zvijanje ne po-.. J maga iiič. Saj je bil povedal sam odbor-j »ik Klančič, da je izposloval tisto prepo-I ved dež. odbor!
Železnica Si. Lucl|a-Tqlmln-Ketj«rld. - Dolga
i bo ta železnica, ako se zgradi, kar pa seveda 1* gotovostjo pričakujemo, 20-870 km. Grad-Jbeni troski bi znašali K 5,050.000, torej na p* km K 243*000,
Umestna vprašanja »Gorici«. — Ka-[fcor smo videli, hoče »Gorica« vtikati svoj j nos celo v gospodarske zavode narodno-Inapredne stranke. — S tem je izzvala po-|'wniko, kateri smo naredili konec zadnjič.
Zdaj pa obrnemo mi ost, a bolj opravičeno, ter zahtevamo od »Gorice« in J^ftoj* Lista« pojasnil, ki sta Jih dolžna [datu              '  '                 •
gospodarji zavoda so — nadškof in dva župnika v Gori c i, "Ti delajo,^ kar hočejo. O državnem nadzorstvu ni govora. Doslej vlada ni dala izvršiti hiti ene revizije, ki bi bila vredna tega imena.. Tu še torej vlada docela klerikalno, pospešujejo'se klerikalna stremljenja.,— Za 'fianes ne borno1','govorili, kako se tu denar —.'posoja.Tudi ne bomo govorili, po vzorcu .»Gorice« o nekih velikanskih, posojilih y"Trstu, ko je bilo denarja v.de,-~ želi najbolj'treba, marveč za dan$$, zajčji ^evaifio^od^ovof;^' ,riji enou.yprasanje:.,"'.". J 5 Kako se "razdeljuje čisti dobiček?, Kam gredo ogromne svote, ki se odmerjajo v dobrodelne svrhe? Q teh rečeh se. je že veliko čivkalo, ali vedno se je vse potlačilo. Zahtevamo, odjgovor in dokaz, V kakošue namene, komu in kam so šle ogromne svote.leto za letom. ~ To tza danes. Pride pa Še!  /
»Piedimonte«. — Goriški Lahi so prekrstili našo slovensko Podgoro pri Gorici v Piedimonte..Sedaj zahtevajo, da se, njihovo ime za kraj Podgoro pripozna tudi uradno, to pa se seveda; ne more in ne, sme zgoditi. Podgora je Podgora in- nič drugega ter ne bo. nikoli Piedimonte.. Ker poštni urad v Podgori zavrača pisma, katera mu prihajajo tje z označbo Piedi* monte, divja veliki vihar po »Corrieru«. Poštni urad v Podgori; mora zavrniti pisma, namenjena v Piedimonte,,ker-v Podgori ni Piedimonta,. ,Tp Je, čisto v redu-in drugače sploh ne sme, biti.
Ali prvi grešnik tjt, je glavnice, kr. poštni urad v Gorici, Kako.se rar^dr/ne-c. kr. poštni urad v Gorici pošiljati'.pisma, naslovljena  v  Piedimonte,  v   Pod ko- j. r o?! Kdo UJi je pooblastil v to. N a c. kr. p.oStnih  uradih v Gorici imajo \io z n a t \s 1 e; Podgpc$ty r i G'o ri c i t^efr n c s ni e'j 6" p o s I a t T n ob e n e g a p i s- J m a, naslovljenega v P i e d i m on- ' tie, v Podgoro.                                  I
t \  .Poživljamo c, kr. poštno :raVnateIj- j ¦sivo.-v Trstu,-da pouči svoje Osobje, da kraja Piedimonte n i na Goriškem ter da' I
vrat, udaril, ga-.: po! glavij; m' skaSal: vzeti % sabljo in žalil ga je. Ceket je bil precej "na-trkan. :P<Jz4ej6;mu"'jg* \Mt> -najbrze žal, ali kes pride vedno prepozno j sedel bo 6'tedaoy v strogem jfaporu in vsak teden "se bo enkrat postil, da bo lažje premišljeval, da še ar&fciranec ne sme upirati redarju. /'* :Javnega nisiistva sta bila obtožena 27 |jjlLtni>Aiiton Blitkovič in;Ivan Prelec, oba v b Sovodnjab. JButkbvič 'se je nekaj upiral aretaciji, potem pa ga je hotel Prelec iztrgati i iz *ok redarjem. Dobila sta vsak po 4 me-isece težke ječe s postom vsak mesec.
imajo pisma, ki bi se še naslovljala' VPie-
Zveza narodnih društev.
' '^'^     ^*^ "   rtca"   opozarja   svoje člane m občni zbor, kateri se bo. vršil v •soboto   13i. m are a 1'9'09,'ob   8%' Wri zvečer v dvorani ho-tela „zlati jelen*. Gg. člani so naprošeni;' velikem Številu udeleže. —NKolesarski Bzdrav61*1''     "''     'H ..¦•                                     "¦    Odbor..>r
fig. oMonlM" kolesarskem (talitia gorici" so nljudno vabljeni k zadnji seji sedanjega .odbora, katera se bo vršila v petek 12. marca ob 8';4 uri zvečer v društveni sobi. Dolžnost Vsakega odbornika je, da se iste gotovo udeleži. Tajnik.
Pevsko In finlno drjiivvo „SI»ljri(l" v Rlliem-
ferflU si je na sobotnem rednem letnem obenem zboru izvolilo sledeči odbor: Predsednik: Anton' G e r z e j, podpredsednik: Fran Ličen, tajnik, Alojzij Ličen, odborniki: Alojzij Mihelj, Franc Bi r s a i n Aa d r e j Mihelj. Preglednika »adanov; Fran Pavlica.-in Franc- Ličen! Blagajnik bo predsednik sam.
" »hc 9. maja n bo trill predpoldne občni' sbor ..Zfere« haiodnih društev", pouo-ladrit ob 4. pa ljudska veselica v vseh prostorih hotela nPri zlatem Jelenu". Drašlvo, k,atera mislijo sodelovati, naj pravočasno sborpCe Z. N. D. svojo pevsko točko, da ukrene ta vse potrehno. Pripravljajte še na to seselico! 9. maj bodi praznik naših Izobraževalnih društev kakor tudi »Zveze narodnih drnjtov^ ..-..-
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
§plitlčni preglecl;
r   Poslanaki zbornica je bila otvorjeni; zopet
včeraj. Češki radikaici so vsprejeli novo mi-nisterstvo s „Pfuia in nAbžug« klicL '"-Bfo-nerth je-"re^kel, da pričakuje vspeSno zasedanje; Predsednikom zbornice je izvoljen dr. Pattai. Dobilje 237 glasov. Za podpredsednike so izvoljeni: dr. Laginja, dr. Starinski, Steinvender, Zazvorka, Pernerstorfer. — Glede* Srbije je rekel Bienerth, da hi Mljačenoi da pride y*Belemgradu po nasvetu velevlasti do spremembe za reelno in praktično politiko. Ruska duma je dovolila 40 milijonov rubljev za vojaSke priprave in raunicijo, v tajni seji pa je votirala 7 milijonov 485000 rubljev za zb.oljanje baltiškega brodovje.
dimonte,   položiti   med   nevročljiva.   —' J    ;    ' Posojilnica  I  Silv   na' Vipavskem,., reg. Nekdo se hrupi po »Corrieru«, češ, da je    ¦zilčuga z neomejeno zavezo, vabi svojo člane
k -občnemu zboru, ki se bo vršil  v njenem uradu v nedeljo dne 21. marca 1909. ob 10.
in
•tačmia za 1. 1908. 2.)  Volitev nnčelstva rializoistva. 3,) Slučajnosti.      .
;   TeLt| za krojača i Gorici je zopet priredil
zavod za pospeševanje  male  obrti.   Poučuje ztiftff strokovni učitelj M. Kune. ;•
Na Balkanu.
Srbija  se  pokori. Rusiji, takoj se naglasa danes: nota srbske vlade Riisijl' pravi,
-^
dostavil k »Piedimonte« Podgora, pa vendar ni bilo pismo dostavljeno. Seveda se ni moglo dostaviti, ker Piedimonte n i Podgora,
Ker so Lahi vedno bolj' nasilni, je to-' liko večja dolžnost podgdrskega starašfn-' stva, da čuva in varuje čisto slovensko ime Podgora pred vsemi laškimi izmišljotinami ter nakanami!
Vedno |epie reči se slišijo o otrlikeoi tii
Odboru. — Posl. Hribar je poslal gor. dežk odboru pismo,   v katerem   znhteva,  nftj mu
vrne dež? odbor načrt pjoge od Idrije do go-         _____.________ ___  __v. r__..t
riške d^ž. meje. Dež. odWr se je bil obrnil ,f da Srbija hoče ohraniti prijateljske odnoSaje na Hribarja radi te trte, in državni poslanec t z A^v^trijo, kar se tiče aneksije, pa prepušča H. je drage volje ustreg^.Sedaipa je bil { to JvpraSanje pravičnosti Velevlasti. To je naž dež. odbor tako aetafcfee«, da ni povabil, j vap|h Izvolskega, kar pomeni poraz Aerentalov. na sestanek k Sv. Lucjpt konsorcija, v čegar imena je bil izgt>tov\fek'naCrt. marveč je bil navzoč na sestanku dekan idrijski, Arko. —. Berbuč je že poprej nagaja!, zato 8e nagaja, zato je povabil Arkota in pa klerikalci. si hočejo sedaj lastiti vse zasluge za črto Sv. Lucija-Hflja toli;na naSi, kolikor na Kranjski shranit — Lep prispevek k perfidnosti klerikalcev in skrajni netaktnosti goriškega dež. oibora.
Kan gra danar i\ obmejne Slovence? — To
tijnost je po neprevidnosti izdal nSlov. Gospodar", ki piSe: »Gotovo Vam je znano, da je Vaša dolžnost, pisati pisma na papir „fiiti slovenske krvi, — bodi Slovencem ponos" izdala Cirilova tiskarna v Mariboru v korist »Slovenske krS6Y socijalne zveze". Ker se je dosedaj noglaSalo, da je izkupilo tega papirja v korist »obmejnim Slovencem", vemo sedaj, da so obmejni Slovenci »Krščansko socijalna zveza". —                »Obrambni vestnik".   '
Izprad SOdflije. — Redarju se je zoper-stavljal 29-letni Anton Ceket iz Poljana, ko ga je ta gnal v zapor. Prijel je redarja za
mm\ občni zbor nDruštn' jufio*!ounsklh' liradnlkOl, & je bil preložen) se bo vrfiil v nedeljo dne'14. sufica ob 2. uri popoludne v Narodnem domu v Trstu po Že znanem vsporedu,
-      Ottnl zbor »Sloianike Mitloi^zaieto i909.
bo v ponedeljek, dne 26. aprila (ne lfl. j aprila) ob 8. uri zvečer. Samostalne predloge je po § 4, b) društvenih pravil vsaj 14 dni pred občnim zborom prijaviti odboru.
Akadamlčno društvo sloi. airoupioi »Kraa" na Ouaajv bo imelo v petek 12. t. m. ob Vi 8, zvečer, v lokalu pri Franku XVIII, Cottage-gasse I. svoj redni peti občni zbor z običajnim vsporedom.
Triaika [podružnice »Slov. plan! druilta" vabi
na redni občni zbor, ki se bo vrfiil v soboto, dne 13. marca. 1909. ob 9. uri zvečer v zgornjem prostoru restavracije »Balkan",
Na d» lati jlfiO v trdnjavi je obsojen > stotnik (')rzen v Frankobrodu, ker je vetrelil v dvoboju poročnika pl. Stukart, ki mu je' odpeljal žeiio. ,¦
»Boinil" naniklh buriov v Pragi ne le da ni
odpravljen, nuipak Se razširil se je ha Vac-lavski trg. V nedeljo- so bili zopet konflikti.  „
' Ha eno'rnll!jardo kron lahko, cenimo Bomo materialno škodo, katero je imela naža dr^ žava do sedaj po proglašeni aaeksiji Bosne in Hercegovine; k«, oboroževanje je'-šld- taad 500 mUgonov, ostalo pa je izguba, katero trpi jfaša industrija in trgovina vsled turškega bojkota. Kje so pa izgubljene mezde delavcev, ki je pstalo vsled teh razmer v industriji brez dela? Koliko ljudij jo trpelo > lakoto vsled tega, koliko jih je pomrlo?' Glavna krivda je na zgrešeni unanji politiki.-:
Delo in vera. V Klevelandu v Ameri-
uri Ptedpoldne.   Dnevni red:   1.) Potrjenje J «Jf 10.000 oseb priseglo, da bodo živeli > nnMttt^  \n I odslej popolnoma po svetopisemskih naukih. Zdaj pa je večina povedala, da je živ-
ljenje tako, da ne morejo spolniti obljube. Pisarka je dejala, da mora pisati laži, kadar njen gospodar to zahteva, teleiortist-ka je izjavila, da mo'ra venomer lagati,.da gospodarja ni v sobi. Trgovec je rekel, da bi morala njegova rodbina lakote umreti, ako bi slabega blaga ne hvalil. j., Knjige je požgal poštni urad v Zemu-,nu in sicer 2000 izvodov knjig: Zgodovina Srbov dr. Stan. Stangeviča, katere so bile namenjene naročnikom iz južne Ogrske in Hrvaškega. Ker je sodišče ukazalo knjige uničiti, so napravili velik kupi hi jih . javno sežgali."                             .,.„*•
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom in znancem, žalostno vest, da je Vsegamogočni blagovolil poklicati našo ljubljeno mater, oziroma staro.mater
Marijo Mozetič-Kadunc
v boljšo bodočnost.
Pogreb se bode vrSil 12. t. m; ob 1 popoldne iz hiše žalosti Via Morolli št. 14. na domače pokopališče v Prvačlno. GORIOA-PRVAČINA, 11. marca 1909.
Žalujoči ostali.
Brez posebnega naznanila.
Poprava in komisijska   zaloga dvokoles in   Šivalnih strojev, gramofonov za . \ koncerte  in go-' ne tet vsatfo-
.' vrste ploSCe, z&-       ___
stopnik antomatov za gostilne in vsakovrstnih kmetijskih strojev. Stara dvokoleaa se emajlirajo po ceni z ognjem pri                                                —
Baljel-u
Gorica
Stolna ulica 3-4.
Prodaja tudi na ReseSieibrote: Havl slovenski ceniki franlo.
Udlikovana pekarija in tladčičarna
Karol Draščik
v Gorici na Ksm« v (laifBi hlil)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfl-nelegapcdva, torte, kolače za birmance In poroke, odlikovane velikonočna
pince itd. "t Prodaja različna lin« vina In IlkarJ« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah. "*••
Anton Potatzkjf v Gorici.
Na sredi BaBteija 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najoeaejo kapavaliče ¦Irabirikeia 1» drafcieta
¦tM> ter tkaili, preje Ii litij.
POTREBŠČINE
la pisaralce, Milit in popotnik«.
Najboljfie šivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za Arojaič in tovljatie*
Svetinj ico. — EoinS venci. — MaSne knjiilce.
Iišna obuvala za fsa letna Saša.
Posebnost:
Semena za zelenjave/trava ia dete,,
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih terana; deželi.    «     35—R
Dr. Josip Leupušček,
odv^oik $  ©opici, (gosposka ulica šM. 3
(Drufovkova hiša)
naznanja, da odslej bo redno
vsak petek
sprejemal stranke v   KANALU, hotel   „pri  zlatem
levu" (last g. A.   Križnica), 1.  nadstr. soba   štv. 7,
poleg čitalničnih  prostorov — in sicer od 8l* do 12
ure predp. in od 2 do 3%» popoludne.
Tr^oV5ko-obrtqa zadruga V Gorici
vegistrovana zadruga s neomejenim Jamstvom
Nafielstvo In nadiorotvo »TrgovBko-obrtne zadruge v Gorici« Je z ozirbm na premenjena In dne 29. decembra 1906. v zadružni rogiater vpisana pravila, pri skupni seji dne 80. decembra 1905. sklenilo zajeto 1906. te-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačila po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pr proti 9% obrestovan.
Doba za odpiačilo pri posojilih na obroke se po želji IzpoBojevalc* določi tudi j-  na 10 ali več let.
Vsak izposojevalee plača pri zajemn posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/«% priapevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, Jih obrestuje |po 4l!,%, vačje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila ao se razposlala vBem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debli, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Sprejme se takoj učenca
od dobrih starišev,' ki inila. veselje do sedlarske obrti Natančneje se izve, pri Ivanu Kravosu v  Gorici  na  Komu
Iz Lpbljane o neu)-Jork
se  vozi najcenejše s  prekrasno   opremljenimi   ekspresnimi   parobrodi,
,.     takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kronprinczssin   Cecilie, Kafser  Wilheliu II. — Kronprinz Wilhelni,
Raiser Wilhclni der Grossc
dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Prinz Friedrich WOlieIm,
K8nig Albert, Prinzess Alice, Friedricli der Grosse, Bremen i. t. d.
kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe.
Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni.
Zdalne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam, pojasnila in potrebni pouk da- vsakomur
Podrobna
Edvard Tavčar,
Kolodvorske ulice it. 35. v Ljubljani
nasproti stari Tišlerjevi gostilni.
Proda se
lira ohranjena iBlaiilnica
Qhri)\ti se je rya ^i)f.
J$aočiž*a   $
Ocsl^lai),
Založništvo Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Pravkar so izšle v najinem založništvu:
Guy de Maupassani: NOVELE.
DebeluSka; Oskrbnik; Vrvica; Morilec;   Srečanje; Končano; Pijanec; Nekdaj; Pismo, ki so ga našli pri utopljencu: Poleno; Resnična dogodba; Razbita ladja.
Iz francoščine preložil Dr. IVO SORLI
Br. Iv$ Šovli, že najbolje znan kot samostojen  pesnik, muli s -to svojo knjigo izboren   prevod   najinih novo! odličnega Francoza Guy de  Maupassanta,  ki jih bodo \                    radi čitali v slovenskih krogih.
SL Ure na obroke 5S
za vsakogar.
5t. 72. pristna moška aH ženska ura, lepo izrezljano, fornirana s 14 karat, zlatom; fino kolesje, na kamnih .   . '.¦ .  .  .  ,  .   .  .  .   .  .K 20'—
enaka ura z dvojnim pokrovom .' .  .  ¦ K 25- ~
št. 73. pristno srebrna moška ali ženska nra s1 tromi močnimi srebrnimi lepo-rezljunimi pokrovi, kakor: med\e<J, jelen, lev ali pokrajina, dobro kolesje na .sidro, točno uravnana ... K 30 —
št. 74. Zadoja novost: Srebrna moška ura remonr.-ankerca, ki se navija \-j vsakih osem dni. Kolesje vidno skozi steklo na cifurniku K 35 —
št. 75. krasna remontnar, kovinasta tula moška ali ženska ura, s. tremi pokrovi ter pozlačenim navijalnikom. 'zanesljivo kolesje .... K 18- —
St. 7(1 Nikelnasta  remont,   ura  za dečko,   mo nemo in lepo izrezljana.......K 8 -
Plačujo so na obroke za komad po K. 2-—  mesečno,  ter   se   pri   naročnini   polovico   dotične svote, ali pa so znesek povzamo
Dunajska tovarna ur Heinrich Weiss#
Dunaj Pillergasse 1./748.
2 K mesečno.
8° 220 strani.
- Broširane 3 K, elegantno vezane 4 K.
Pozor
pri nakupovanju šivalnih strojev! #
Denar, kateri s3 izda za šivalni stroj slabšo vrste je izgubljen. Zatorej izbirajte pri nakupu šivalnih strojev blago najboljše vrste. -Najboljše stroje izdeluje tovarna Pfaff v Kaiserlalitern. Ako kupite stroj s to znamsko ste lahko zagotovljeni, da niste zavrgli svojega denarja, marveč plodonosno naložili. — V zalogi imam še druge različne šivalno stroje, dvokrlesa in stroje za kmetijstvo.
Jot. Oekleva,
trgovec, Gorica al. Hnnlciplo št. i. edino zastopstvo.
Pijanosti ni ueč
Ifrorec tega iodeinega isdelka ,.C0ZA" se posije bmplaCno.
More se dati v kavi, v mleku, < pivu, v vinu ali v jedilih ne da :> pivec to zapazil.
PraSek „C0ZA" učinkuje čudo vi: tako, da se pivcu pristudi alkohol ii vse alkoholno in močne pijačV). Ti prašek deluje tako mimo in gotov > da.mu ga omejo dati žena, sestra a! bči dotičnika, ne da bi on zapazil, kij je resnično provzročilo njegovo ozdra^ -Ijenja.
PraSek ,(C0ZA" jo pinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno os* t sramote in ponižanja, da, iz takih oa<>b J je celo napravil čvrste, močne in vsakega dela ztaoim I ljudi. Ta prašek je 2e marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo i-i življenje mnogim osebam. — Zavod, ki posedujeta čud >• delni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo i 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku.
Zajamčeno jet da ja prašek popoluoma neškodljiv
cozfl isr.ir.ure 'Mara^s
1s*a pisma je djati znamko 25,  na dopisnice za lOsto
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavtjajmb domačo obrt in  industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
nje! Poskušajte milo iz te We tovarne! Meletje izvrsten. Cene običajne!
Naša špecuairteta je- Caprasole - Koza s solncem.
Poskusite in sodite K Svoji k svojim!