ŠT. 9 PTUJ, 5. marca 1965 Din 25 Letnik XVI!I. •TednfV* Izhaja pod tcm niTO imenorr od 24 nov aa- '■te na predlog ObAinslnh odborov Ptuj B Ormo? - iMlaja ?avoc) »Tednik« Ptuj — Odaowor- n ured-nik Anton Bauman — Uredništvo tu ufpravs Ptu) Lac- itova 8 — Tel. ISfi - ftt lek ra- kuna NB Ptu) 804-l»-603-7? _ Tiska tasoiplRno podjetij »Mari- borski tisk« — Rokoolsov ne vra- čamo — Celoletna naročnina ea tuaenistve I2S9 ta Inozemstvo 2SOO «1» Ob 8.mar£y-iiiie¥U lena Pozdravljamo 8. marec, dan borbenih žena. Pozdravljamo ga ne samo kot spomin na prestane boje in dosežene zmage, ki so jih izbojevali svobodomiselni ljudje, moški in ženske, za enakoprav- nost in spoštovanje človeškega dostojanstva brez ozira na spol. Tudi kot spodbuda in opomin naj nam bo 8. marec za nadaljnji razvoj, razumevanje in urejeva- nje družbenega položaja žene in prek nje družine in socialistične skupnosti. Živimo v dobi naglih spre- memb, ki jih v mnogem povzroča razvoj tehničnih ved in korišče- nje novih dognanj na vseh pod- ročjih. Komaj dojemamo in do- hajamo novosti, ki ponekod iz temeljev spreminjajo proizvod- njo. Pri takem tempu nujno za- nemarjamo izravnavo posledic teh naglih sprememb v načinu življenja proizvajalcev. 2iva bitja, tudi človek, imajo lastnosti prilagajanja spremenje- nemu okolju, vendar je za tako prilagajanje brez večjih okvar potreben čas. Prilagajanje je pa tudi dvojno, ljudi kot takih, njihovih fizičnih in duševnih zmogljivosti in pri- lagajanje ljudskih navad, običa- jev, osnovnih potreb in odnosov. Se do pred kratkimi petdese- timi leti so živeli ljudje iz gene- racije v generacijo brez avtomo- bilov, telefonov, mehanizacije že skoro v vsaki dejavnosti in so do- življali postopen, počasen raz- voj. V zadnjih dveh generacijah so z naraščajočo naglico postaja- le obremenitve živčnega sistema ne samo mnogo večje, temveč tu- di drugačne. Zahteve po novih naporih in obtežitvah so legle kot večje breme na bolj občutljive skupine kot so otroci, mladina, .žene. Zaostajanje tempa prilaga- janja za tempom tehničnega raz- voja se tu posebno odraža, ker smo tudi mehanizacijo in sodob- ne pridobitve premalo vključili na področju njihove specifične dejavnosti. Žena se je znašla v vrtincu sprememb v izredno tež- kem položaju. Nosi' vsa doseda- nja bremena, ki jih ji je razen bioloških dolžnosti naprtil v sto- letjih nepisani zakon družinske ureditve. Postala pa Je tudi pro- izvajalka in s tem nujno po naših konceptih enakopravna upravljavka. • Ustava ne dela v pravicah in dolžnostih nobenih razlik med spoloma, toda pri doslednem uveljavljanju njenega koncepta obstajajo objektivne prepreke za celo skupino državljanov, ki niso nikakor v manjšini, to so žene. Zanje so pogoji za uveljavljanje mnogo težji. Ce so idejni temelji naše dru- žbene ureditve vrednotenje člo- veka po delu, če ni samo fakul- tativna pravica ampak imanentna dolžnost vsakega proizvajalca, da sodeluje kot upravljavec v sistemu samoupravljanja v vseh oblikah in funkcijah, ki jim je individualno dorasel, je dolžnost te družbe v njenem lastnem in- teresu ustvarjati pogoje za tako : ureditev. Sodelovanje žena ni samo eko- nomska nuja. Ali pri nas ni za- tiranih, izkoriščanih, ponižanih in obupanih prav med ženami, zato ker so žene? Ali lahko soci- alistična skupnost dopušča tako stanje? Problemi niso nastali za- radi osamosvojitve žene, he ustvarja socializem problemov, ki so bili stoletja vendar tako : »lepo rešeni«. I Nujna je borba z nerazčiščeni- mi pojmi in konzervativnimi gledišči, ki izginjajo šele pred razgledano in jasno postavljeno perspektivo. Vzporedno in isto- časno pa je treba ustvarjati po- goje, da se sodobna miselnost lahko uveljavi. V tem neizprosnem in neizbež- nem snopadu starega z novim so- delujejo številčno bolj žene, za- to ker je rešitev teh problemov zanje bolj pereča. Sodelovanja v naši družbeni skupnosti se mo- rajo in hočejo lotiti. Sami naj si krojimo usodo in zato moramo z odprtimi očmi uvideli poti naše- ga razvoja. Skrb za našo bodoč- nost, za naš naraščaj je neloč- ljivo povezana z dobrim gospo- darjenjem in mora postati skrb skupnosti. Združena bremena na ramenih žena postajajo pretež- ka, opravljeno delo na obeh pod- ročjih pa nezadovoljivo — v či- gavo škodo? Dolga je še pot, ki jo moramo prehoditi, dolgo bo še osmi ma- rec ne samo spomin na zmage, temveč dan zavednih, borbenih i ljudi socialističnega sveta. n. p. • Predsednik Johnson (levo) in podpredsednik Humphrey §ta se • konec pre.išnjeea meseca udeležila sestanka nacionalnega admi- • nistrativnega centra za astronavtiko, na katerem so podrobno • proučili ameriški načrt za polet na Mesec. Kakor kaže, sta v ve- 9 likim zanimanjem spremljala izjave znanstvenikov. Za iiO¥i zdravstweiil eeinter v Ptiiiii' Zgraditev novega zdravstvenega centra v Ptuju je bila 27. marca letos v razpravi na višji ravnt V Ptuju v sindikalnem domu so se zbrali na povabilo občinske skupščine Ptuj vplivni družbeno-politični in zdravstveni delavci iz Ljubljane, Maribora in Ptuja, ljudski poslanci, občinski odborniki in predstavniki i večjih gospodarskih organizacij iz občine. Posvetovanje je vodil j podpredsednik občinske skupščine Ptuj Vlado Vrečko. Pred posvetovanjem o novem projektu ptijjskega zdravstvenega centra, o sredstvih in možnostih za zgraditev, je vsem navzočim^ razložil posebnosti projekta inž. arh. Stanko Kristl in posebne študijske grupe za gradnjo kli- ničnih bolnic. V diskusiji o novem zdravstve- nem centru v Ptuju je šlo pred- vsem za vprašanje, ali naj dobi Ptuj za svoje zdravstveno ob- močje zdravstveni center, ki bo zgrajen glede n^ njegove potre- b'^ pc izboljšanju zdravstvene službe in zdravstvenega stanja prebivalstva in ob možnostih in sredstvih občinske skupnosti, ali pa naj bo ta center del zdrav- stvenega sistema, ustvarjenega v Mariboru in Ljubljani, ki naj nastane ob sredstvih celotne re- publiške skupnosti. Ptujsk? člnitelii se dobro za- vedajo, da morajo skrbeti za zdravstveno službo in za zdravje velikega števila prebivalstva z območja svojega zdravstvenega centra (nad 30.000 prebivalcev), da pa imajo za to vezane roke z omejenimi kapacitetami obsto- ječega zdravstvenega doma in zastarele in pretesne ptujske bol- nišnice. Zgraditev novega zdrav- stvenega centra je neodložljiva nujnost In enako nujna je odlo- čitev. kakšen naj bo novi cen- ter. koliko naj največ stane in od kod sredstva? Odločitev ni lahka, ker gre za investicije, ki bi stale 4,5 mili- I jarde dinarjev in bt jih sama ; občinsk? skupnost Ptuj v krajšem razdobju težko zmogla. Gre še pri vsem tem za vprašanje, če bi , se glede na te ogromne žrtve občinske skupnosti zdravstveno stanje prebivalcev ns območju I novega zdravstvenega centra j Ptuj potem sorazmerne z inve- i sticijami znatno izboljšalo ter bi opravičevalo izdatek 4,5 milijar- de. Letne anuitete (okrog 250 milijonov dinarjev) ootem ne bi preobčrutno vplivale na splošno življenjsko raven v občini. Novi zdravstveni center bi gradili po izdelani zasnovi štu- dijske gfupe 3 do 4 leta. Na 1 posteljo v bolnici bi odpadlo 3,5 milijona dinarjev in teh bi naj bilo nad 300 do 400. Diagnostič- no-terapevtski del bolnišnice bi stal skoraj 2 milijardi, hospital- ski del nad 1,5 milijarde in zdravstveni dom okrog 1 milija-- do dinarjev. *• Posvetovanje je pustilo odprto vprašanje, ali je Ptujc na izbiro edino izdelani načrt študijske grupe, ki mu še ni primera v Slovenija, ali pa še kak drugi projekt, ki bi upošteval potrebe in sedanje zmogljivosti otujske občinske skupnosti. Upoštevati bi moral še to. da bi moral biti po posebnih ptujskih razmerah najprej funkcionalno usposobljen nov zdravstveni dom In za njim bolnišnica, ki bi bila razbreme- nilna bolnišnica ob bližnji mari- borski klinični bolnišnici. Nadalje Je ostalo odprto vprašanje, kako bi zmogla sama skupnost območja ptujskega "Zdravstvenega centra sredstva za postopno graditev potrebnega m zamišljenega centra In kako bi bilo, če ne bi dobila nikakršne pomoči širše slovenske skupno- sti. Ko bodo do podrobnosti pro- nčena vsa ta In ostala vprašanja in stališča glede novega zdrav- stvenega centra Pti jih bo Ptuj razložil na ponovnem in do- končnem posvetovanju, ki mu bo potem sledila odobritev letošnje- gr. dela sredstev in tudi začetek del. V. J. ! ZDA IZVAJ.4lJO »OMEJENO LETALSKO VOJNO« PROTI S. VIETNAMU Nov letalski napad Ameriška vlada se je odločila za »omejeno zračno vojno«. Ame- riški bombniki so se v torek »ma- ščevali«, kot uradno zatrjujejo, s tem, da so bombardirali mesti Ku- ang Ke in Ksom Bong in ju 70- odstotno uničili. Pravijo, da Washington želi po- slabšati položaj severnovietnam- ske vlade (in posredno Kitajske). Ce bi kdaj pozneje sedel s prizade- timi (t. j- Severnim Vietnamom, oziroma Kitajsko) za zeleno mizo in se odločil za razgovore, bi imel nekakšno prednost! O razširitvi letalskih operacij proti severnovietnamskemu ozem- lju so uradno spregovorili. Bela knjiga, ki jo' je izdala ameriška vlada, skuša sedaj nekako opravi- čiti neposredno agresijo proti Se- vernemu Vietnamu. Obtožbe te vrste je iznesel tudi stalni ameri- ški predstavnik v OZN v pismu trenutnemu pJredsedniku Varnost- nega sveta. Oglejmo si najznačilnejše! Ame- ričani trde. da vodi upor v Južnem Vietnamu, t. j osvobodilno giba- nje. Centralni komite stranke Lao Donga (KP) ki »nadzira vlado v Hanoju« da ie »jufnovietnamska narodnorevolucionama stranka stavni Hel Len Donsa« da ip luž- novietnamska osvobodilna fronta fVietkong) podreiena posebnemu aparatu severnovietnamske vlade, da Severni Vietnam uri "oditelje lužnovietnamskega gibanja, da ix>- šilja orožje in strelivo in drugo blago in da v^-ihotaplja tudi vo- jake. Te trditve ne pomenijo nič nove- ga saj jih ameriški funkcionarji, posebno tisti, ki žive v Sajgonu. neprestano ponavljajo. Tisti, ki so si ogledali dejanski položaj med osvobodilnimi enotami, vedo po- vedati nekaj povsem drugega. Se- veda je res, da Severni Vietnam s simpatijami spremlja boj južno- vietnamskega prebivalstva za osvoboditev proameriških režimov in ameriških »svetovalcev«, ven- dar to še ne more biti razlog, da so se ameri-ška letala lotila neod- visnega Severnega Vietnama ter s tem grobo kršila sklepe ženevske konference. Američani so ostali skoraj osam- ljeni v svoji sedanji vietnamski politiki. Odkrito so jih obtožili Francozi, da protestov Kitajske, ZSSR in drugih vzhodnoevropskih dežel sploh ne omeniamo. Pred- sednik Tito je v torek zvečer po- slal predsedniku Johnsonu poseb- no poslanico, v kateri ga opozarja na vojno nevarnost spričo ame- riških napadov v Severnem Viet- namu. Tak razvoj utegne razširiti spopad z nedoglednimi posledica- mi Edina prava rešitev, ki jo pod- pirajo tudi drugi narodi v duhu Kairske konference, so pogajanja brez predhodnih pogojev Ali bi Američaii mirno reagi- rali npr. na napad sevemoviet- namskega letalstva ob podpori ki- t.aiskih letal, če bi bombardirala katero Izmed južnovietnamskih mest? In vendar bi takih napadov ne mogel nihče bolj obsodili, kot svet obsoja ameriško agresijo! To bi seveda rmmenil pričetek vojne čez 17. vzporednik. Američani računalo z vsem, zato so tudi dovolili, da je prišel v Juž- ni Vietnam kontigent južnokorej- skih čet. Morda bodo taki pomoči sledile še tiste redke azijske deže- le. ki so pod ameriškim vplivom. Uspele letošnje folklorne in knmevcflske prireditve Nn svliieiile Letošnje folklorne in karnevalske prireditve, ki so bile 28. februarja, sa pustile organizatorjem in nastopajočim priznanje za uspelo organizacijsko in bogato vsebinsko prireditev, gledalcem pa dokaz, da je Ptuj sposoben ob resnih pripravah zbrati s svojega območja in iz drugih krajev dragoce- no folklorno bogastvo in ga dostojno predstaviti širši javnosti. Na dmgi strani pa je tudi sposoben izpodbuditi prebivalce s celotnega občinskega območja in iz drugih krajev, da pripravijo šaljiva like in skupine ter spom- nijo nasmejane gledalce na razne bivše in sedanje nujne in odvisne pojave. VSE SKUPA.I JE PUSTILO PRI GLEDALCIH ŠE VTIS. DA BO PRIPRAVIL PTU.f ZA V. PRIREDITVE NOVA PRE- SENEČENJA IN UPANJE, DA BODO TUKAJ PREDSTAVl..rE- NE SKUPINE NAŠLE SCASOMA SVOJ DOSTOP TUDI NA MEDNARODNE FOLKLORNE PRIREDITVE, KJER BI PRAV GOTOVO DOSEGLE PRIMERNO KIESTO. ^ ZBIRAN.IEM FOL- KLORNIH fN KARNEVALSKIH SKUPIN IZ VSEH PREDE- LOV SLOVENIJE DOBIVAJO PRIREDITVE V PTUJU REPUB LISKI POMEN IN BI JIH MORAL KOT TAKE PRIZNATI PRI- STO !Nl REPUBLIŠKI FORUM TER PTUJ POOBLASTITI, DA JIH SE NADAI..rE ORGANIZIRA VSAJ VSAKO DRUGO LETO OB VEDNO TIIDNE.IŠTH IZKUŠNJAH. Letošnje vreme je^ bilo prire- ditvam izredno naklonjeno son- čno in zmerno hladno. To je tu- di spravilo na pot v Ptuj nešteto voznikov in potnikov. Zeio na- klonjeni so bili pripravljalnemu odl>oru tudi tisk, radio in tele- vizija ter gospodarske organi- zacije. Slednje so s svojo poslov- no korespondenco vabile na pri- reditve s pisemskimi ovitki ptujskih filatelistov. Turistično društvo Ptuj stalno razprodaja barvne kurentske razglednice in stalno opozarja domači in tuji svet na ptujske prireditve. Da- nes bi težko ugotovili, kako da- leč je prodrl v svet kurent s Ptu.iskega polja z »Mrtvim ku- rentom« slikarja Franca Mihe- liča in kako daleč s filmi, dia posnetki in s čmobelimi slikami tisočih fotoamaterjev, z revijami in z drugim tiskom. V glavnem je kurent svetu znan in vse, kar mu .je več aH manj podobno Na- loga Ptuja je, da bo zbral sčaso- ma vse kurente z vseh bližnjih dežel in da bomo dobili med osta- lim folklornim bogastvom med- narodno oceno in zasluženo me- sto. Enako je z ostalimi skupina- mi, ki smo jih tokrat videli. Nastop vseh skupin na stadio- nu Drave je imel svojo prednost, ker je bil v sredini stadiona in pozomosta in na nekoliko dvig- njenem odru. Gledalci so bili v velikem krogu izven ograje staidiona. Odlično ozvočenje je pripomoglo, da so vsi enako jas- no in glasno slišali tolmačenje o posameznih skiipinah ^nad 400 nastopajočih) in njihova obred- na Desedila. Tako so spoznali posebnost vsake skupine in si- cer škoromatov iz Hruiice - Br- kinov na Primorskem, cerkljan- skih laufarjev, šelmarjev iz Ko- stanjevice na Krki, ple-^jalcev iz Bedtinc, cirkovških ploharjev, oračev iz Lencove vasi, plesačev s Pogrežja pri Vidmu, kopanje z nevesto in svati iz Markovec, oračev iz Markovec in dragih pustnih likov, ruše iz Rogoznlce, pogrebcev iz Hajdine in množice kurentov. Vsako skupmo so vi- deli iz bližine na obhodu po otvo- ritvi, ko so šli na čelu kolone veliki in dva mala kurenta, kop- jaši iz Markovec. pokači oračev in potem v.se skupine, ki so osta- dtiaaauevaaje ca 3. strani, I^udi kropjaši no bdi na čelu povorke na prireditvah 28. februarja 1965 Ostali dosi^odki Medtem ko se ob najnovejšem ameriškem letalskem napadu na dve severnovietnamski mesti upravičeno razvnemajo duhovi, je vzhodnonemški vladni pred- sednik Ulbricht zaključil uradni obisk v glavnem mestu ZAR Kairu. V Kairo je dopotoval podpredsednik republike Alek- sander Rankovič, ki vrača s tem obisk podpredsednika ZAR Mo- hiedina Zakarija. Na Dunaju je v nedeljo zvečer umrl predsednik prijateljske avstrijske republike Adolf Scharf. POSVETOVANJE V MOSKVI V sovjetskem glavnem mestu se je v ponedeljek pričelo posve- tovanje 18 kojmunističnih partij in delavskih strank. Vabilo za sestanek je v bistvu sprejelo 26 partij — članic redakcijske ko- misije, ki je pred štirimi leti in pol pripravljala dokumente za moskovsko mednarodno posveto. vanje komunističnih strank. Se- daj naj bi se redakcijska komi- sija ponovno sestala v polni se- stavi in pripravila dokumente za novo mednarodno posvetovanje, toda ker se osem partij s tem ni strinjalo, so bistveno spremenili naravo moskovskega sestanka — v »malo posvetovanje«. Namesto sestanka redakcijske komisije so se odločili za posvetovalno sre- čanje osemnajstih partij. Posvetovanje je za zaprtimi vrati, zato podrobnosti niso zna- ne. Očitno je, da bodo na njem obravnavali stališče Kitajske, ki nasprotuje skupaj z neka1;erimi azijskimi partijami vsakršnemu j posvetovanju te vrste in jih raz- glaša za »nezakonite«. Vsekakor bo posvetovanje nudilo tud^ ori- ložnost, da se _3taknejo položa- ja v mednarodnem komunistič- nem in delavskem gibanju in po- litičnega položaja na svetu. Na- vzoči so npr. obsodili ameriško agresijo v Severnem Vietnamu in se zavzeli za rešitev s poga- janji. I GR02NJE Kaže, da je zahodnonemška vlada doživela polom s svojimi grožnjami Zdniženi arabski po- litiki. Sedaj govore, da bo Za- hodna Nemčija ukinila gospodar- sko pomoč ZAR, toda ob istem času prihaja, iz Kaira vest, da sta vzhodnonemška vlada in vlada ZAR sklenili obsežen gospodar- ski sporazum. Ce je torej bonn- ska grožnja s Hallsteinovo dokt- rino, o kateri smo že toliko pi- sali, koga prizadela, je to prav gotovo Zahodna Nemčija sama. Ob teh neugodnih vesteh pa so v Bonnu neuradno sporočili, češ da je Kosigin, predsednik sovjet- ske vlade, obljubil zahodnonem- ški vladi obisk. Ce je zahodno- nemški tisk hotel s tem zmanj- šati polom v odnosih z ZAR. je vprašanje zase. Resnica je, da je sovjetski premier vesti odločno zanikal. Zanimivo je, da je Kosigin tu- di sporoč.il, da ne namerava v Pariz. Sedaj je pač vrsta na Ide Gaullu, da obišče Moskvo, ker se je v francoski prestolnici že mudil svoj čas Hruščov. Morda se zde te izjave in stališra sov- jetske vlade malce preveč odloč- ne, vendar so v 'času, ko skuša kdorkoli iz njih narediti določen kapital z določenimi nameni, po- membne. Slednjič se je treba rav- nati tudi po pravilih vljudnosti, četudi gre za diplomacijo.., Toda že same vesti o obis-kih napovedujejo boljše čase, kajti razgovori med državniki so do- slej vedno omiJ;!' ooložaj od- prli nove možnosti. stran 2 »TEDNIK« — petek, 5. marca i9€<> jtrnn 2 Ni poti nazai Ic administrativnemu upravijaniu v ponedeljek, 1. marca 1965, }e govoril okrog 300 občinskim političnim ak- tivistom iz občin Maribor Tezno, Slovenska Bistrica, Ormož in Ptuj državni sekretar za proračun in splošno upravo Zoran Polič o razvoju samouprav- ljanja v našem samoupravnem sistemu in o ostalih družbenih vprašanjih. s teffa predavanja je odnesel aktiv vrsto napotkov za pravilno ocenjevanje današnje stopnje samoupravljanja in možnosti za pravilno reševanje vseh vprašanj razvoja v svetu in v nasi skupnosti. V prvi vrsti bi morali upo- števati ugotovitve iz lanskolet- nega gospodarjenja, ki nam kažejo poleg uspehov tudi škodljive in nepotrebne hibe, zlasti pu drsproporce med po- datki o povečani proizvodnji (15 ^'/o), produktivnostjo dela (8®/o), realiziranih osebnih do- hodkih (n*'/o), nominalnih oseb- nih dohodkih (25«/o), med do- pustnim in dejanskim zviša- njem življenjskih stroškov ter med osebno potrošnjo, mjed iz- vozom (i3®/o) in uvozom \25'>/o) itd. Enaki disproporci, kot jih Ugotavljamo v jugoslovanski sklipnosti, obstajajo tudi v re- publikah, občinah in gospodar- skih organizacijah ter v druž- benih službah, vendar nanje nepravilno in nepravočasno reagiramo, ne vsklajujemo po- treb z možnostmi, izdatkov z dohodki, kapacitet podjetij s proizvodnjo, proizvodnosti s cenami, obveznosti z rezervami itd. ^Za odpravo vseh obstoječih ovir naiil ostane na izbiro dvo- je,- in sicer zakoniti ukrepi in njih dosledno izvajanje ali za- vestno sodelovanje vseh držav- ljanov pri odpravljanju težav in neskladnosti povsod, kjer obstajajo in kjer bi se utegnile pojaviti in škodovati normalne- mu razvoju. To zahteva pravi- len odnos med ljudmi in ljudi do proizvajalnih sredstev, do proizvodnje, do investicij, do planov in uspehov, do ugoto- vitev analiz in do dejanskega stanja, ki nam kaže, kaj, še mo- ramo storiti za dosego popol- nega uspeha. Ne zadoščajo pa samo uspe- hi v proizvodnji, v graditvi proizvodnih kapacitet in v iz- koriščanju teh, temveč so nam potrebni tudi uspehi v vseh družbenih službah, ki morajo zagotoviti proizvodnji in nor- malnemu razvoju v naši skup- nosti izobražen, zdrav in spo- soben kader, ki bo pravilno ra- zumel potrebe skupnosti in svoje potrebe, svoje dolžnosti in pravice, svoje mesto v skup- nosti, na delovnem mestu in v organih delavskega samouprav- ljanja in družbene uprave. Za- vestno in odločno bi moralo biti prizadevanje vsakega Čla- na naše skupnosti v šolstvu, zdravstvu, socialnem varstvu in v ostalih družbenih službah, kjer' naj opravljajo ljudje de- lo, za katerega so u-sposobljeni, ne pa administracije. Od osnov- nih šol do fakultet bi morali naši mladi ljudje občutiti, da se dobro za veslamo dragocenosti investicij za njihovo izobraže- vanje in usposabljanje za delo v skupnosti in bi morali tudi skr- beti, da bodo učni programi skladni s potrebnim znanjem v življenju, na delovnem mestu in v organih samouprave in druž- benega upravljanja. Nepravilno je, da se borimo marsikje za višji dohodek, na- mesto da bi se borili za višjo proizvodnjo, za kvalitetno delo in izdelke ter usluge. Le tako lahko izboljšamo pri nas osnov- ni gos.podarski proces, za kate- rega morajo najti delovni ljudje vso oporo pri vseh forumih v kolektivih in v občinski skupno- sti, ne pa ovire, malodušje, brez- p<'rspektivnost, razcepljenost lju- di in sredstev ter podobno. Vse gosipodarske organizacije in družbene službe v občinski skupnosti mora povezovati sku- pen cilj. odgovornost do prevze- tih nalog in obveznosti, do ugo- tovitev iz analiz, ki zahtevajo odpravljanje neskladnosti in na- sprotij ter težav. Nagrajevanje po delu mora ostati sestavni del našega celot- nega procesa in ga ne bi smeli zanemarjati, ker zapušča slabe posledice in hromi delovno vne- mo ter boj za kvaliteto. Pregled- nost nad izvrševanjem nalog, nad kvaliteto izdelkov in nad celotnim stanjem v kolektivih mora temeljiti na trdnih ugoto- vitvEih in primerjavah, ne pa na neutemeljenih podatkih in sta- tistikah, ki jemljejo ljudem za- uipanje v predpise in v prika- zano stanje. Zflo mučne so ugo- tovitve. ki nam jih dajejo razni zaključni računi, ki vsebujejo neodpravljene disproporce; te bi morali odpraviti že med poslov- nim letoni. Ugotovljeno gospo- dairsko divjanje je potrebno po- tem odpra-v^rata z ražntmi za- konitimi predpisi in uikrepL Ne- kateri smatrajo to potem za poseganje v pravice samouprav- nih or^^anov in družbenih orga- nov samouprave. Ra^na prese- ganja izdatkov in zaostajanje planske proizvodnje, izvoza in uvoza imajo za našo skupnost težke posl^iice, ki bi jih mo- rali odpraviti ali vsaj omejiti na minimum. Negativne pojave moramo od- jravljati vsi zavedni državljani. Poti nazaj ni. v zaostrovanje elementov oblasti, ki bi naj skrbeli za preprečevanje nega- tivnih pojavov, temveč je po- trebna e pot naprej, v aktivno sodelovanje sodržavljanov ob zavestnem izvrševanjn nalog in ob izvajanju principov naše sa- mouprave. Ob zavestno doseže- nih uspehih ne more biti dispro- porcev in zavor našega razvoja, škode in težav. Iz sedanjega sta- nja moramo sedaj iskati hiter in najboljši izhod ter rešitve, obrnjeni k sodržavljanom in k organom delavske samouprave in organom družbenega uprav- ljanja s pozivom na pravilno in odgovorno delo, ob pravilnem nagrajevanju in perspektivah za celotno skupnost. VJ. PREDLOG KANDIDATUR M ORMOŠICEM OBMOČJU Vlado Ožbolt - za repu- bliški kulturnoprosvetni zbor ■Vlaida Ožbolta bodo predlagali kandidata za poslanca v re- publiški kulturno-prosvetoi zbor za Območje bbčfne Ormož. Rodil se je 14. septembra 1927. leta. Po poklicu je učitelj, trenutno pa predsednik Občinskega odbora SZDL Ormož. V V zgodnji mladosli se je vlcljučil v napredno gibanje in je pred drugo svetovno Arojino bli član in sekretar OK SKOJ, se- kretair OO ZK in član OK KP. Sodeloval je v NOB. Za svoje prizadevno delo in zavzemanje je odlikovan z ordenom za za- sluge za narod in z ordenom za hrabrost. , Po vojni je bil član Okrožnega komiteja SKOJ in vodja propa- gande pri CK ZM BiH. Sodelo- val je na II. kongresn USAOJ pri Drvaru. Vtedo Ožbolt je znan družbe- rlO-^pohtični delavec v občini in je med občani zelo priljubljen. Je član ZK od leta 1944, od leta ms pa je sodeloval v NOB. Prednost izobraževanju in zdravstvu Glede na zasnove letošnjega družbenega plana in proračuna občine Ptuj in na perspektive doslej zaostajajočih področii.kot na primer šolstva in zdravstva smo naprosili podpredsednico okrajne skupščine Maribor, to- varišico Ančko Kuharjevo za od- govor na sledeče vprašanje: »Ka- tere probleme družbenega stan- darda bo treba poleg ostalih re- ševati v naslednjem obdobju?« Podpredsednic^a • tov. Ančka Kuharjeva je na gornje vpraša- nje odgovorila: »Vsekakor bo treba reševati vprašanja na področju izobraže- vanja in zdravstva. Reševanja teh problemov ne postavljam v ospredje zato, ker jih pomagam kot podpredsednik skupščine okraja Maribor neposredno reše- vati že vrsto let, niti ne zato, ker je bila v zadnjih letih sprejeta vrsta resolucij na vseh nivojih, temveč zato, ker nam mora končno postati jasno, da je od- visen uspeh našega gospodarstva in s tem v zvezi tudi standard državljanov predvsem od stro- kovne usposobljenosti in zdrave- ga proizvajalca — občana. Zato čakajo komuno in širšo družbe- no skupnost v naslednjih letih odgovorne naloge. Spoznavanju pomembnosti teh problemov in reševanju le-teh pa morajo sle- diti boljši in konkretnejši rezul- tati kot doslej. Družbeni načrt gospodarskega razvoja občine Ptuj bo predvidel prav gotovo tudi za leto 1965 na- daljnje povečanje družbenega produkta, narodnega dohodka, in produktivnosti dela, kar je nujen pogoj za dosego splošnega na- predka. Ce kdaj, nam mora že letos postati vse bolj jasno, da bomo mogli doseči predvidene u^peh" s spremembo investicij- S ske politike v gospodarstvu, z I boljšim izkoriščanjem obstoječih I kapacitet, z boljšimi tehnološki- ' mi postopki in, organizacijo dela. Ob teh prizadevanjih pa bodo predvsem delovni kolektivi na področju industrije, kmetijstva in ostalih dejavnosti morali po- novno ugotoviti, da nimajo de- i lovne organizacije dovolj stro- i kovno sposobnih kadrov, pred- vsem tehniško-ekonomske smeri, s srednjo, višjo in visoko izo- brazbo, ki bi bili sposobni reše- vati zahtevne naloge v gospo- ' dajslvu. Poieg te ugotovitve je resnično tudi dejstvo, da težko dobijo delovne organizacije iz- ven republiških centrov strokov- njake od drugod, izven svojega domačega območja. Zato bo morala nadaljevati občinska skupščina in vsi družbeno-poli- tični činitelji v komuni prizade- vanja za boljše uspehe na pod- ročju izobraževanja, predvsem na ravni osnovnega šolstva in šolah druge stopnje. Dosedanji rezultati na področju izobraže- vanja so spričo nalog v gospo- darstvu nezadovoljivi, če ne celo zaskrbljujoči. Ker se le-ti v ob- čini Ptuj ne oddaljujejo o J pov- prečnih rezultatov na področju okraja, bom za osvetlitev j^rob- lema navedla le nekaj podatkov. Vse analize kažejo, da so prob- lemi v šolstvu kljub mnogim subjektivnim slabostim tudi po- sledica nekaterih objektivnih vzrokov: V okraju deluje od 319 osnov- nih šol in šol druge stopnje le 28 šol v eni izmeni, 270 v dveh izmenah in 21 šol v ti^h izme- nah. V navedenih šolah manjka 550 učnih moči; če upoštevamo po- trebno izobrazbeno strukturo pe- dagoškega kadra pa 980 pred- metnih učiteljev in profesorjev. Sredstva za modernizacijo po- uka, s katerimi razpolagajo šole, so zelo skromna, saj znašajo le 17®/o vseh izdatkov za vzgojno izobraževalno delo; Ze na podlagi gornjih podatkov lahko sklepamo, zakaj konča uspešno osemletno šolo v red- nem času do 15. leta le 61 "/o otrok in zakaj nadaljuje samo ca. 65«/o otrok, ki končajo ob- vezno ■ šolo, šolanje na šolah druge stopnje. To Je tudi razlog, da se lahko izobražuje še vedno maloštevilna mladina -na višjih in visokih šolah, čeprav je z ustanovitvijo višjih šol v Mari- boru, kjer študira letos preko 4000 študentov, podana predvsem mladini iz mariborskega okraja večja možnost za študij kot na univerzi v LJubljani. Vse investicije v gospodarstvo ne bodo dajale pričakovanih re- zultatov, če ne bomo spremenili miselnosti do vzgojno-izobraže- valnih nalog. Vzgojno izobraže- valno delo potrebuje več sred- stev; o tem bodo morale razmiš- ljati poleg občinske skupščine tudi gospodarske organizacije. Občinska skupščina Ptuj, ob- činski zdravstveni center, skup- ščina zavoda za socialno zava- rovanje in drugi so že večkrat obravnavali vprašanje zdravstve- ne službe in zdravstvenega sta- nja občanov. Ugotovitve zadnjih let kažejo, da so bili ti problemi deležni dokajšnje pozornosti, tako s strani družbeno političnih čini- teljev kot tudi zdravstvenih de- lavcev. Urejenih je bilo več zdravstvenih postaj na terenu izven Ptuja, s čimer so dane večje možnosti zdravstvene po- moči tud: kmečkemu prebival- stvu. Kljub dosfženim uspehom, ki so videni v boljšem zdravstve- nem stanju občanov, pa kažejo analize, da so nekatere dejav- nosti zdravstvene službe še ved- no deficitne, tako v materialnem kot v kadrovskem pogledu. Zato bo potrebno podpreti prizad^a- nje občinske skupščine In osta- lih činiteljev za čimprejšnjo iz- rradnjo zdravstvenega centra v Ptuju. Delo v sedanjem zdrav- stvenem domu Ptuj je -zelo .otež- kočerto, tako za zdravstveni ka- der kot paciente, ker so prostori funkcionalno neprimerni in pre- majhni za vse prepotrebne de- javnosti. Prav tako pa je potreb- na radikalna ureditev bazenske bolnice, ki je stara 90 let. Slaba funkcionalnost bolnišnice one- mogoča tudi prizadevnemu stro- kovnemu kadru uspešno delo. Izgradnja zdravstv^euega centra v Ptuju, ki je družbeno opravi- čena, bo zahtevala veliko sred- stev in veliko sodelovanja vseh, ki so dolžni reševati ta važni problem tudi širše druž- na pa bo pomoč tudi širše druž- bene skupnosti.« Ančka Kuhar Vla^io , .:,boU PREDLOGI MNDIDUTUR M ORMOŠKEM OBMOČJU Zlatko Kovačič - za republiški zbor "^Zlatko Kovačič se je rodil 13. decembra 1919. leta v Ormožu, kot sin obrtnika. Med drugo sve- tovno vojno je bil kot zaveden Slovenec z družino preseljen na Hrvatsko. Po osvoboditvi, ko se je vrnil, je opravljal razne oblastvene in politične funkcije v Ptuju. Pozneje je bil izvoljen za predsedndika občine Onnož, bil pa je tudi sekretar ObK ZK in predsednik občinskega odbo- ra SZDL. Od leta 19S1 je direk- tor osnovne šole Ormož. Bil je več let član OK ZKJ in Okraj- nega odbora SZDL. Član ZK je od leta 1946. , Zlaftko Kovačič je znani druž- j beno-politični delavec v občini | in kot prosvetni delavec mnogo i doprinaša pri vzgojii mladine. Mladinski aktiv Slovenja vas bo proslavil dan žena Mladinci in mladinke v Slove- nji vasi se že pripravljajo, da bi ^ kar najlepše proslavlii 8. marec — dan žena. V soboto 6. marca bo aktav pripravil proslavo in družabni večer vsem ženam in mamicam iz Slovenje vaisi. Pio- nirski i>evski zbor iir) recitacijski | krožek bosta pripravila lep kul- ' turni program, s katerim želijo razveseliti mamice ob njihovem praizniku. Proslave za dan žena so v Slo- venji vasi iz leta v leto vedno bolj prisrčne in lepe ter se jih mamice rade udeležujejo. Tudi letos pričakujejo, da se bodo žene in dekleta v tako le- pem številu udeležile proslave kot prejšnja leta. Ob dnevu žena — 8. marcu iskreno čestitajo mladinci in mladinke, iz Slovenje vasi vsem svojim mamicam in tudi ženam naše občine ter jih vabijo na pra znovanje, ki bo v soboto s pri- četkoTO ob 17. uri v prostorih biv- še gostilne 2ERAK. Zlatko Kovačič Danes plenum ObSS Ptuj Danes popoldne ob 16. uri se bo sestail pleniim Občinskega sindikalnega sveta Ptuj z name- nom, da bi globlje preučil pro- bleme, ki se dnevno pojavljajo na področju zdravstvenega var- stva delovnih ljudi in reriabih- tacijii ter zaposlovanju invalid- nih oseb. Na plenumu bo govoril Frainjo 2MAUC o splošnih pro- bldfndh v zvezi z usposabljanjem in zaposlovanjem invalidnih oseb v delovnih organizacijah. Posebna pozornost bo posvečena vlogi komisij v skrbi za zaposlo- vanje invalidnih oseb. Jož? EPv- HATIC bo analiziral nesreče pri delu, posledice in materialno škodo zaradi nesreč pri delu. Dr. Nada PAVLIČEV bo govori- la o zdravstvenih pogojih dela Dr. Anta MILSTA bo podrobne- je seznanil plenum o periodič- nih in sistematičnih zdravniških pregledih. Dr. Mitja MRGOLE pa bo obravnaval proces rehabi- litacije invalidov. Alenka GOR- JUP pa bo govorila o vlogi služ- be socialnega delavca pri reha- bilitaciji in zaposlitvah invali- dov v delovnih organizacijah. V nadaljevanju b-D plenum imenoval nov svet in nov upr-iv- ni odbor sindikalne šr>le Ptuj. Tokrat bi naj bil tudi sprejet sklep o imenovanju sindikalne šole Ptuj po enem izmed revolu- ciionarjev in prvoborcev iz vrst delavcev ptujske občine. FB (S s^e oibčIiTske skupSčl ne Ormož) Sprejet urbanistični program Ormoža Vsak pomembnejši krajevni center na območju občine bo Imel zazidalni okoliš za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš. Izven zazidalnega okoliša bodo smeli graditi samo tisti zasebniki, ki se izključno preživljajo z dohodki iz kmetijstva. Zadnja seja občinske skupščine je pokazala, da so se odborniki temeljito in vsestransko sezna- nili s sejnim gradivom. Na njej so plodno in živahno razijM-avljali, iznašali so svoja mnenja, pred- loge in tako so vsak po svoje koristno vplivali pri sprejemanju tehtnih odlokov za hitrejši raz- voj v občini. Od odbornikov sta v diskusiji predvsem izstopala Albin Kauoič in Jože Korpar, ki sta skupščini predočila težave na območju Krajevne skupnosti Podgorci in sta se predvsem za- vzemala, da bi naj bil tudi v Podgorcih zazidalni okoliš in da bi naj del močvirnatega zemlji- šča razvrstili v drugi proizvodni okoliš '.n nr • nrveqa kot je bilo prvotno predvideno. Svet za komunalne in stano- vanjske zadeve občine je obrav- naval urbanistični program in ureditveni načrt Ormoža in je bil mnenja, da ne bi predvideli za- zidalnega okoliša v Podgorcih, saj je v neposredni bližini Veli- ka Nedelja, kjer bodo za nove stanovalce ugodnejši pogoji. Od- bornika sta utemeljevala potre- bo po zazidalnem načrtu v Pod- gorcih, s tem da so Podgorci cen- ter. Občinska skupščina je pred- log upoštevala. Naselje Kog ni predvideno kot lokalni center, ker je v bližini Središče, kamor območje Koga in okolice gravitira. Predlog zbora volilcev Ivanjkovci je bil na seji v celoti upoštevan in bo Občin- ska skupščina poskrbela, da bo urbanistični program Ormoža razmnožen v 100 izvodih. Zbora sta- prvo skupno nato pa ločeno zasedala in sta spre- jela nekaj odlokov. Sprejeli so odlok o ustanovitvi pravne po- moči, o spremembi občinskega sklada in odlok o spremembi od- loka o ustanovitvi splošnega kmetijskega sklada. V ptvi polovici letošnjega mar- ca bodo ustanovili pravno po- moč v Ormožu. Pravno pomoč bo dajal samostojen zavod. Zanimi- va diskusija je bila tudi o občin- skih prispevkih in davkih obča- nov. Pri prispevkih od kmetijst- va so imeli odborniki največ pri- pomb na razporeditev proizvod- nih okolišev. Odbornik Franc Bombek je predlagal, da bi naj Drakšl spadal zaradi težke obde- lave zemlje v tretji proizvodni okoliš in ne v'drugega Jv)t je bilo predvideno. Pripomba je bi- la upM>števana. Območje občine Ormož je razdeljeno na tri pro- izvodne okoliše. Največ prispev- ka od kmetijstva bo v prvem, najmanj pa v tretjem proizvod- nem okolišu. Pri odmeri davka bo upoštevana tudi kakovost zemlje, ki je ugotovljena po bo- nitetnih razredih. Prvi proizvodni okoliš zajema sledeče katastrske občine oziro- ma naselja: Cvetkovci, Grabe, Hardek, Obrež, Osluševci, Sredi- šče, Trgovišče, del k. o. Frankov- ci, Loperšice in Pušenci od meje k. o. Ormož južno od občinske ceste pare. št. 360/1 in 375 in vznožja starega obrežja Drave do k. o. Obrež, k. o. Ormož ^ razen naselja Dobrava, del k. o. Velika Nedelja, naselje Mihovci In del k. o. Podgorci, Sodinci in Senež- ci od meje k. o. Osluševci jugo- vzhodno od občine ceste Zamu- šani—Podgorci do križišča cest III. reda Bresnica — Podgorci in južno od ceste III. reda Podgorci —Velika Nedelja do meje L o. Traovišče. Drugi proizvodni okoliš zaje- ma sledeče katastrske občine ozi- roma naselja: k. o. Hum, Lešrrica, Pavlovci, Salovcl, Vitan In Vo- dranci, naselja Hajndl in Velika Nedelja v k. o. Velika Nedelja, naselja Dobravo v k. o. Ormož, del k o. Frankovci, Loperšice in Pušenci, ki ni zajet v I. pro- izvodnem okolišu. Tretji proizvodni okoliš zaje- ma sledeče katastrske občine oziroma naselja: Bresnica, Bra- tonečice, Cerovec, Gomila, Her- mana, Ivanjkovci, Jastrebci, Kajžar, Ključarovci, Kog, Kora- čice, Lačaves, Lahond, Libanja, Litmerk, Mala vas, Mali Brebrov- nik, Mihalovci, Miklavž, Pavlov- ski vrh, Pršetinci, Rakovci, Ruc- manci, Runeč, Savci, Senik, Sta- novno, Strjanci, Sardinje, Tomaž, Trnovci, Veličane, Vičanci. Vin- ski vrh, Veliki Brebrovnik, Vuz- metinci, Zasavci, Zerovinci, 2vab in del k. o. Podgorci, Drokse, Se-* nežci in Sodinci, ki ni zajeto v I. proizvodnem okolišu. Prispevek iz kmetijstva bodo prebivalci občine Ormož plače- vali od katastrskega dohodka ne- gozdnih površin po naslednjih stopnjah irr proizvodnih okoliših: stran ' »TEDNIK« — pefrk, marca 1965 Stran 5 Ued 80 velikimi in malimi kurenti ni bilo mogoče razločiti, kdo je iz Markovec in kdo iz Rogoznice Plesalci iz Beltinec bi radi zaplesali ^e več plesov, pa ni bilo časa Uspela otroška mnšknradn v Narodnem domu v Ptuju KIDRIČEVO Uspsh sindikalnih ekip Tovarna dušika v Rušaii or- ganizira vsako leto športno tek- movanje v spomin na boj Po- horskega bataljona. Ker so med podjetjema TGA in ruško tovar- no tesni prijateljski stiki, je tudi letos povabila sindikalna po- družnica slednje člane sindika- ta TGA, da se poleg sindiltalne ekipe Irnpola iz Slovenske Bi- strica udeležijo tega tekmova- nja. Sindikalne ekipe TGA so se vabilu odzvale. Tekmovali so v šahu, strelja- nju in kegljanju. Medtem ko so zastcpniki TGA zasedli v prvo- imenovanih disciplinah pr^d mesti, so se v kegljanju morali zadovoljiti z drugim. Vsekakor pa so pokazali, da so dobra eki- pa. Tudi takšna pomoč nekaj pomeni v TGA prihajajo na delo lju- dje dz vseh strani v občini, pa tudi izven nje. Nekateri delavci stjamujejo zelo daleč na pode- žeiju in morajo na pot tudi v še tako slabem vremenu. Vendar se pripeti, da včasih kljub vsej dobri volji ne morejo priti na svoje delovno mesto. To se do- godi tu in tam nekaterim delav- cem iz Haloz ob poplavah. Ker bi tnli ob tak.šnih primerih posa- mezni delavci brez lastne krivde prizadeti zaradi izgube zaslužka, je upravni odbor podjetja sklenil vsem tem odobriti za te dni iz- redni plačani dopust . j Ectkšno bo delo v bodoče? Pred kratkim so bili v delov- nem kolektivu TGA občna zbo- ri sindikalnih pododborov, sedaj fJa so občnd zbori sindikalnih po- družnic. Vsekakor pa na dose- danjih zborih niso odkrili pravih vzrokov slabega sindikalnega de- i la. Tako se že sedaj postavlja vprašanje, kakšno bo v bodoče | delo novih sindikalnih vodste^^ I Programi dela so dobri, potrebno , jiih bo le dosledno izvajati. Ni bilo udeležencev Društvo prijateljev mladine v Kidričevem je sklicalo pred kratkim redno letno slcupščino, j da bi se članstvo temeljito po- menilo o minulem in tudi o bo- dočem. delu. Vendar je prišlo ; na zbor le okrog 45 ljudi od vsaj j 200 pričakovaiiiih. Cesto slišimo j pripombe glede dela tega ali one- ^ ga društvi, toda ali ne bi bilo i bolje, če bi kritiki prišli na skup- ščino in tam povedali pripombe | na dO'.5edanje delo društva aii konstruktivno pomagali pri de- lu zbo-ra in pozneje društva? Prav to je želel -^dbor DPM Tako pa n.ijbrž nikdar ne bo mogoče pričakovati boljšega dela dru- štva. hffilm JIMB v Kidričevem AMD v Kidričevem je eno dru- j štev. ki je ? delom utrdilo svoj slove.s in je lahko za vzor mno- gipn ostalim društvom v kraju. V zadnjem času se pripravlja na turistično-špoirtne prireditve ob 20-letnici osvoboditve. ; Društvo posveča vs<'> skrb pri- tegnitvi mlajših kadrov, ki bo- do vnašali v delo sekcij več mla- dostne svežine. Nabava zaščitnih sred- stev Upravni odbor TGA je pred kratkian razpravljal o poročilu ! komisije za zdravstveno tehnič- : no vamo=?t in naročil HTV od- ^ delku, da čimprej natančno ' ugotovi, kako v posameznih de- ; lovniii enotah uporabljajo delav- ' : ^-'i zaščitna srodstvri. Ugotoviti j .je treba tudi, koliko zaščitnih j ; sredsteA- je še potrebnih. Ob ob- j i fcLvnavi pomamkljivositii neka- ; terih stroje\' v hali B elektroli- ze ter opreme v objektih glinice po rekonstrukciji je potrebno čimprj ugotoviti, zakaj te po- manjkljivosti še niso odpravlje- ne. Gotovo je. da bi jih morali že prej ugotoviti mojstri v obra- tih ali HTV služba in ne, da jih je moral najti šele republi.^ki in.^pektor dela. Za učinkovito varnost delavcev na delovnih mestih so enako odgovorni iz- menski vodje kot organi uprav- ljanja. pri proizvodnji aluminija. Tako bo mogoče tudi ugotoviti izgube glinice pri prevozu in /.asipava- nju i>eči v elektrolizi ter vpli- vati na zmanjšanje razsipa pri teh delih. Te izgube glinice do- sežejo letno nad 2000 ton. kar ix>meni v denarju okrog 190 mi- lijonov dinarjev Ob tolikšnem znesku pa se je že vredno in po- trebno zamisliti in bi se v ko- lektivu vsi morali potruditi, da bi takšne pomanjkljivosti odpra- vili. Gre za dejanske količine Pred nedavnim je razpravljal DS tudi o prevzemu glinice za potrebe obrata aluminij. Ugo- tovljeno je bilo, da ne ustreza sedanji način predaje glinice elektrolizam. Obračun glinice se mora ujemati s stvarno pre^/ze- timi količinami, zato bo potreb- no uvesti tehtanje glinice pred skladiščenjem in potem še ob iz- daji iz skladišča v elektrolizo, šele, ko bo uvedeno takšno po- slovanje, se bo dalo točno ugo- toviti dejansko količino proiz- vedene glinice, prav tako pa toč- no količino porabljene glinice Probleme mora poznati ves kolektiv Svet proizvajalcev glinice je obravnaval pred kratkim plan proizvodnje ter težave v njej. Vodja DE je člane sveta sezna- nil s težavami, ki povzročajo za- stoj v proizvodnji in jo tudi zmanjšujejo ter predlagal, da se na sindikalnih sestankih sezna- nijo vsi člani delovnin enot gli- nice o teh težavah in o podvze- tih ukrepih. Sestanki so aili v minulem tednu in so ob tej pri- ložnosti obravnavali tudi druge probleme. -ko.- ORMOŽ VR0ČEKRVME2I Nfi DELU Pretepli so vsakega gosta, ki je prišel v gostilno in povzročili za približno 50 tisoč dinarjev škode. Vinjeni in slabo vzgojeni mladeniči so v Ormožu problem. Proti pretepačem je treba ostre- je ukrepati. 26. februarja t. 1. ob 17. uri so se med drugimi gosti zbrali v go- stilni pri »Grozdu« 20-ietni Lud- vik Vaupotič, 23-letni Ivan Vo- čanec, oba iz Lešnice in 19-letni Stanko Vizjak ter 32-letni Franc Bizjak. Vsi so zaposleni kot de- ! lavci pri ŽTP Maribor, sekcija Ormož, razen Ivana Vočanca. I Tega dne so na železnici pre- I jeli plačo, iato so se po delovnem času zatekli v gostilno »Havlas«, pozneje pa k »Gmzdu« v Ormo- žu. Po dveh urah popivanja so že bili toliko vinjeni, da so se pri- čeli med seboj prepirati. Med ' tem je v gostilno vstopil Ivan Filipič iz Pušenc, katerega so i vrgli na tla in ga pretepli. Tako se je pričelo. Potem niso več ča- kali, vsakega gosta, ki je vstopil v gostilno so brez vzroka pretep- li. Tako se je zgodilo s Stankom Planincem, in s Stankom Ko- serjem iz Ormoža. Ko so pretepli slednjega so se lotili tudi osta- lih gostov. Pre^tepači so tudi laž- je teiesno poiškodovali Ivana Cimermana in Stanka Puntiga- ma. Razgrajači so goste napadali in pretepali s steklenicami, s sto- li in 7. zato pripravljeno gumi- jevko. Ostali gostje .so se morah umakniti iz go.stilne. tudi nata- karica je zapustila točilno mizo. Pobesneli pretepači so bili v go- stilni debelo uro absolutni gospo- darji. Nekatere goste so težje in lažje telesno poškodovali. Prizadeti so bili poškodovani predvsem po glavah. Kmalu po pretepa je bil prepeljan v ptuj- sko bolnišnico Ivan Filipič, ki jc imel več težjih poškodb. Nadaljnje pretepanj^e in raz- grajanje so v gostilni preprečili uslužbenci milice. Pred pretepom sta hotela na- takarica in skladiščnik Gostin- skega p(xljetja pomiriti razgra- jače, toda bilo je breri usi>eha. Med pretepom v gostilni so razgrajači polomili precej stekle- nic, nekaj šip. kozarcev, stole, mizo in drugo. Škoda znaša pri- bli'žno 50 tisoč dinarjev. Poleg tega so oškodovali gostilno za večji promet, ki bi lahko ta večer imela. . V ormoških gostilnah ni-so red- j ki primeri pretepanja predvsem mladeniče^', zato bo treba take in podobne primere bolj učin- kovito zatirati. Glavni vzrok pre- tepov je vinjenost, ki so ji pred- vsem podvržem mlajši in nepre- mišljeni vročekrvneži. Za svoj »podvig« se bodo morali v krat- kem zagovarjati pred pristojnim sodiščem. F. F. Na Kngu bodo uredili pokopališče Na Kdgu imajo imajo zane- marjeno pokopališče, zato je tamkajšnja Krajevna skupnost sklenila, da ga bodo pričeli še letos urejevati. Prvo.b-cdo nare- dili načrt pokopališča, nato pa bodo uredili grobove po vrstah m zabetonirali prehode. Okrog pokopališča bodo zasi.dili živo ograjo. Temeljito bodo očistili okolico in samo pokopališče Kot so sklenili na seji Krajevne skup- nosti Kog, bodo s pmiembnejši- mi ureditvenimi deli na poko- pališču končali letos. Na $$vicleiije zopei eez dve leti. (Naoaijevanje s 1. stran:) le na stadionu in so prihajale po vi-sti na oder. Zaradi o.meje- nega časa je morala vsaka sku- pina pokazati le dei svojega obredja, govorjenja, pesmi m plesov ter ostalega, med katerim je bilo tudi sežiganje pusta. Za konec nastopa s>e je pojavila na stadionu množica kurentov z območja Markovec in Rogozni- ce, kakršne še doslej Ptuj ni vi- del, velikih in malih. Vsaka sku- pina je bila deležna aplavza, ki pa ga kurenti niso mogli slišati, ker so njihovi zvonci vse pregla- sili. Iz takoj zbranih izjav gledal- cev, raznih funkcionarjev in ne- poznanih gostov iz raznih kra- jev, domačih in inozemcev ter ' od snemalcev, ki so bili okrog odra, ni bilo težko sklepati, da je tokrat prireditev izredno us- pela in da bo vsaka nadaljnja prireditev prinesla še nova pre- senečenja. Enako kot na napolnjenem stadionu je bilo na parkirnih prostorih ob vhodih v Ptuj. Ko- lone prispelih vozil so se usta- I vile na parkirnih prostonh. Le- ' tošnje število vozil je daleč pre- seglo njihovo število iz prejšnjih let. Popoldne so se .lim pridru- žila še nova vozila, Ptujske uli- ce in trge je napolnila množica in je počakala na popoldnevni sprevod folklornih in karneval- skih skupin po mestu. V oj>ol- dnevnem odmoru pa tudi v času dopoldnevnih prireditev so mno- gi gosti preizkusili kapacitete ptujskih gostišč in zunanjih paviljonov in točilnic s pristnim domačim vinom (kurent), s pe- čeno perutnino, krapi in vsem ostalim. Miz in stolov je bilo povsod premalo, enako pa tudi strežnega osebja v gosti.^čih. Brez čakanja ni šlo. Cene so bile zmerne od vstopnine do jestvin m pijač. Iz Ptuja je bilo odpo- slanih tega dne na tisoče kartic in pisem ptujskih filatelistov na vse stf-ani sveta, ki so po svoje utrdile ugled ptujskih priredi- tev. Tudi čakanje na popoldnev- no prireditev se je nekoliko za- vleklo. V tem času se' je razvr- stila po ptujskih ulicah in trgih večina gledalcev, ki so bili do- poldne na stadionu in še mnogo novih ki so prispeli dopoldne in popoldne. Skupno je bilo ta dan v Ptuju nad 30.000 ljudi iz drugih j krajev in iz okolice Ptuja. Karnevalske skupine (nad 500 nastopajočih) so pokazale pre- cej domiselnosti odraslih in mla- dine. Zelo zanimiva in posreče- na je bila velika skupina dor- navskih »ciganov«, izpopolnje- na s kovači in godbo (2. nagrada — 100.OOU dmi lovci »Bojem za staro pravdo« (3. nagrada — 80 tisoč dinarj.ev). Radio Ptuj s »Kmetijsko oddajo« (4. nagrada — 50.000 din), skupine s Polen- ^ šaka »Enakopravnost žena«, i »Kmetice ne zaostajamo« in »Moški čaka« ter »Lukarji« (5. nagrada — 2x30.000 in 1x25.000), študentska skupina »Katarmin sejem« (6. nagrada 25.000) in »Servisi« stanovanjske skupno- I sti Ptuj. Šolarske skupine so pri- ' kazale: »Pogreb dinarja« — Os- 1 novna šola Franca Osojnika (na- grada 25.000 dim), gimnazija »Šolska reforma« (20.000 din), Indijanci in ostalo — Osnovna šola Tonete Znidariča (15.000 in 10.000). Nagrajeni so bili tudi po- samezniki; »Rikša« (8.000). »Tri- je srednjevešlci bojevniki* in »Dva klovna« ^2x6.000). Ocenje- valna komisija. 4 člani odbora za prireditve in 2 druga člana, je ocenjevala like t>o duhovitosti. izvirnosti, vlogi lika ali skupine, po množičnosti, opremi in di- sciplini. Predsednik komi-sije je bil Stane Stanič. Prva nagrada ni bila podelj ena ker niiso bili izpolnjeni pogoji zanjo. V letošnjih karnevalskih sku- pinah se je videlo, da so ptujska podjetja, razen nekaj častnih iz- jem, prepustila iniciativo domi- selnim šolam in podeželju, so pa na drugi strani vsaj nekaj vec kot sicer storila za okrasitev iz- ložb in trgovskih lokalov. Folklorna in karnevalska pri- reditev 28. II. koi celota in vsaka zase sta pokazali, da prednjači Ptuj med ostalimi mesti v Slo- veniji ravno glede na dragoceno folklorno zaledje in glede na prizadevanje, da bi se ohranilo tudi poznejšim časom in da bi obenem razvijali domiselnost, zabavnost in šaljivost me- sta in podeželja ter tudi s tem prispeval k razvoju turizma v tem delu Slovenije. Med starim zgodovinskim ptujskim zidov- jem in v njegovi okolici je preži- velo prebivalstvo sončna in tem- na obdobja in v spomin na ta se mu ob prireditvah radi pri- družijo mnogi domači in tuji tu- risti. V.J. Jutri zasedanje medobčinskega odbora v Ptufu Jutri dopoldne se bo v sindi- kalni šoli v Ptuju sestal na prvo redno sejo novoizvoljeni medob- činski odbor za razvijanje sode- lovanja med občinami CaKovec, Ormož. Ptuj in Varaždm. Na se- ji bo dosedanji predsednik od- bora tovariš Franjo SENCAR iz Cakovca dal letno poročilo o delu medobčinskega odbora v letu 1934 in o doseženih uspehih na področju medobčinskega so- delovanja v preteklem letu, v | katerem so bili dosežni res lepi uspehi. V drugem delu seje bodo izvo- , lin novo 5-člansko predsedstvo, : novega predsednika in sekretar- ■ j a medobčinskega odbora. V tretjem delu seje pa bo raz- prava o programu medobčin- skega sodelovanja v letu 1965 in o programu za IV. teden bratstva in prijateljstva, za katerega so priprave že v polnem teku. < Iz občine Ptuj je v odboru 7 članov, ki so biU izvoljena na di-ugi redni seji ptujskega od- bora za medobčinsko sodelova- nj 23. februarja t. 1. Člani od- bora za leto 1965 so: Franjo RE- BERNAK, Karei 2MAUC, Jc-že ŠTEBIH. Stane STANIČ, Jože STRAFELA, Feliks BAGAR in odbornik skupščine občine Ptuj, ki ga bo izvolila skupščina. Sedež odbora bo v letu 19G5 v Ptuju, tako, da lahko v letošnjem letu predvidevamo vrsto zelo po- membnih medobčinskih posve- tovanj v Ptuju. Prvo tako svetovanje o možnostih sodelo- vanja na področju gostinstva in o razvijanju medobčinskega tu- rizma, ki ga že pripravljata go- stinsko podjetje »Ha!f>ški biser« in Turistično društvo Ptuj bo v drugI polovici tega meseca. Ne7akonito so odDUstili upravnika bolnice v Ormožu Kdo je odgovoren za tako stanje v ormoški bolnišnici? OO ZK ni odigrala vodilne vloge. Ali se smejo skrivati pod plaščem de- lavskega samoupravljanja težnje posameznikov? Trenje med vo- dilnima delavcema bo!ni.šnice. Na zadnji seii Občin.skega ko- miteja ZK Ormož so kritično ocenili delo OO ZK v bolnišnici, ki v kolektivu ni odigrala svoje vodilne vloge. Občinski komite ZK je temeljito in vsestransko obravnaval pritožbo prejšnjega upravitelja bolnišnice Mirka Zni- dariča. Obravnava je bila objek- tivna in nepristranska, prisostvo- vala pa sta ji tudi sekretarka OO ZK bolnišnice Truda Curin in predsednik sindikalne podružni- ce Jože Vrhovčak. Svet bolniš- nice je samovoljno in brez pri- stanka direktorja, torej nezako-i nito odpustil upravitelja bolniš-j niče. To se je zgodilo istega dne, | ko se je 8. februarja 1965 upra- j vitelj vrnil s 23-dnevnega zdrav- | Ijenja. Po ugotovitvah občinske- i ga komiteja ZK so bili odnosi i med računovodjem in upravite- i Ijenj precej časa slabi, ob za- i ključnem računu bolnišnice pa se i je stanje še zaostrilo. Upravitelj je zagovarjal per- spektivni razvoj bolnišnice, raču- novodja pa je zahteval, da bi presežek sredstev razdelili kot trinajsto plačo. Zaposleni v bol- j nišnici imajo v primerjavi z za- ^ poslenimi v ostalih delovnih or- j janizacijah najboljše osebne do- ! lodke. Jasno je, da boljši financ- 1 li uspeh bolnišnice ni bil dose- teu z zaslugo kolektiva, ampak predvsem na račun višjih cen. Odločbo v prenehanju delov- nega razmerja je podpisala pred- sednica sveta bolnišnice. Zato odločba ni zakonita, ker jo sme izdati in podpisati le zakoniti za. stopnik delovne organizacije, to pa je samo direktor. V odločbi je nadalje navedeno, da je bil upravitelj samovoljen, da ni upo- števal delavskega samoupravlja- nja, na seji komiteja pa sta na- vzoča še dodala, da je preveč diktatorsko nastopal. Očitala sta mu moralne prestopke in podob- no. Proti upravitelju ni bil uve- den disciplinski postopek, niti ga ni OO ZK opozarjala na njegove slabosti in pomanjkljivosti. Več- kratni sestanki kolektiva ali sin- dikalne podružnice so bili skli- cani v času upraviteljeve odsot- nosti, oziroma ne da bi ga ob- vestili. Člani komiteja so kritično ob- delali ta pojav v bolnišnici. Iz diskusije je moč povzeti, da je, »odpust« posledica medsebojne- ga trenja dveh vodilnih delavcev bolnišnice. Premalo budna OO ZK v bol- nišnici je tiho opazovala dogod- ke. OO ni odigrala svoje vodilne vloge m zato se tudi ni ravnala po sklepih VIH konnresa ZKJ. i Prepustila ie odločanje, sama pa >e je predaid čakanju. Na seji i komiteja so očitali nekaterim ko- munistom v bolnišnici, da niso dovolj odkritosrčni, da so se iz- gubili v svojem delu, da niso po- polni nosilci naprednih idej in da niso pokazali dovolj razume- vanja za reševanje problemov v kolektivu. Grajali so tudi prema- lo samostojnost komunistov, kar se je odražalo v tem, da so pada- li pod različne vplive. V socialistični družbi pomeni samoupravljanje tudi humaniza- cijo medsebojnih odnosov. Ko- lektiv je večkrat komu za plašč, ki ga skuša izkoristiti v svoje namene. Zato pa je treba kolek- tiv graditi in utrjevati njegovo zavest. Na seji komiteja je bilo med ostalim tudi povedano, da odhajajo strokovnjaki zaradi sla- bih medsebojnih odnosov v bol- nišnici iz kolektiva. To je toliko bolj zaskrbljujoče, ker jih v Or- možu že tako primanjkuje. Občinski komite ZK je v bol- riišnico poslal svojo komisijo, ki ie analizirala delo družbeno po- litičnih organizacij v bolnišnici, Dbčinska skupščina pa je na zad- iji seji imenovala štiričlansko comisijo, katere naloga bo v ko- , lektivu odkriti napake, slabosti ; n pomanjkljivosti. Komisija bo K) končanem delu o svojem de- u jK)ročala občinski skupščini. Člana kolektiva bolnišnice sta la seji komiteja le malo govorila n tudi odgovori na postavljena .'prašanja so bili redki. Čeprav o čldai komiteja pričakovali, da bosta pojasnila zadeve v bolniš- nici, so jih morali razvozlati sa- mi PROSLfiVE OB DNEVU ŽEMil Kot vsako leto bodo tudi letos žene v občini Ormož množično proslavile dan žena. Krajevne or- ganizacije SZDL bodo pripravile snrejeme za žene in jih bodo po- gostile. V nekaterih KO SZDL bodo del stroškov prispevali možje, preostale pa krajevne or- ganizacije SZDL. V krajevnih centrih se na dan žena že teme- ljito pripravljajo. Nekateri možje bodo osmega marca nadomestili žene v kuhinji in pri drugih do- mačih opravilih. 2ene z območja KO SZDL Ve- lika Nedelja bodo imele v nede- ljo brezplačno filmsko predstavo, potem pa krajšo zakusko. Večji del proslav bo v soboto in v ne- deljo, nekatere delovne organi- zacije pa bodo svoje sodelavke počastile na dan žena. -dr- Posnetki v tej številki: J. Vrabl, F. Langerholc in S. Kosi stran 4 »TEDNIK« — petek, 5. marca 196^ Stran 4 iliili narečle nas ziližule Četrti teden bratstva in prija- teljstva bo letos v Ptuju in raz- nih večjih krajih ptujske občine. Udeležile se ga bodo kulturne, folklorne in športne skupine iz varaždinske, čakovske, ormoške in naše domače občine. Ko sem prejšnja leta gledal in poslušal nastope hrvaških skupin, se mi je večkrat vsililo vprašanje, kako je prišlo do tega, da smo bili z brati in sosedi Hrvati v preteklosti ločeni ne le s politič- no mejo, temveč tudi kulturno in gospodarsko. Seveda ni odgo- vor na to tako težak. Vemo, da je šel razvoj fevdalnega in po- zneje kapitalističnega družbene- ga reda v smeri, kakr ga je narekovale vladajoča gospoda. Ljudstvo, tako Slovenci kakor Hrvati, bi bilo, če bi mu bil zgo- dovinski proces v tem oziru bolj naklonjen, verjet-^r^ danes ena etnična skupina. Ce pride danes Ljubljančan v Zagreb ali Va- raždinec v Ptuj, mu na vsakem koraku poboža uho njegov do- mači kaj. Saj segajo kajkavcl od mejnih rečic Kolpe in Sotle še daleč proti vzhodu. Sedaj je prišel čas zbliževanja in sodelovanja. Sosedne občine Varaždin, Cakovec, Ormož in Ptuj so začetnice tega procesa, ki mnogo obeta. Razen sodelo- vanja na vseh drugih poljih nas bo s Hrvati prav gotovo zbliže- val tudi jezik. Hrvaško kajkav- sko narečje Slovenec, razen red- kih izrazov, popolnoma razume, prav tako razume Hrvat sloven- sko govorico. Hrvat spoštuje svoje narečje in ga rad uporab- lja v vsakdanjem življenju. V narečju pišejo hrvaški književ- niki celo pesniške zbirke. Tu sta med njimi posebno znana Miro- slav Krleža s svojim Petrico Ke- recmpuhom in romantični lirik EkMnjanič s Kipci i popevkami. Ce bere naš človek na primer Domjaniča, se mu zdi, kakor bi prebiral slovenskega pesnika, t^o je domač. Ko pravim, da je tudi spozna- vanje narečja korak naprej, da se zbližamo sosedje, se spomnim, kako so naše narode v stari Ju- goslaviji hoteli pretopiti s po- močjo integralnega jugosloven- stva, ki sta ga pri nas na Slo- venskem pridigala zlasti politika Kramer in Žerjav, v enoten na- rod, v tako imenovane Jugoslo- vene. V tistih časih so prepo- vedali slovensko zastavo, iz šolskih beril pa so trgali bese- dila, ki so omenjala Slovence in slovenstvo. Se Cankarju niso prizanašali. Slovenski tisk so si- lili, da je pisal ne le v »jugoslo- venskem duhu«, ampak tudi v I »jugoslovenskem jeziku«. Danes ' se tem stvarem le pomilovalno I nasmehnemo. i A ostanimo pri narečjih. Slo- . venci ne gojimo preveč svojih I narečij. (Francosko provansalsko i narečje ima na primer =^vojo li- [ teraturo.) Skoraj da nimamo pra- vega resnega pisanja v dialektu. Narečje le preradi uporabljamo v šaljivih dvogovorih v radiu (npr. Pohorski Tijek in Prleška Micka) in v humorističnih listih. V literaturi imamo le nekaj, največ gledaliških, del v nareč- ju. Eno najlepših, pa tudi najči- stejših narečij, ki ima presenet- ljivo malo germanizmov, je pr- leško. Pravi Prleki so sicer le Muropoljci, vendar je govorica njihovih sosedov v Slovenskih goricah in na Spodnjem Drav- skem polju prleščini precej blizu. V tem narečju se ni mnogo tiskalo. Stanko Vraz s Cerovca je pred več kot sto leti zbral nekaj narodnih pesmi iz teh kra- jev in nekaterim dodal celo na- peve, potem pa je šel v kajkav- ski Zagreb, kjer je sodeloval z Gajem in drugimi ilirci in pisal v štokavščinL Eden izmed, rekel bi, domačih ljudskih pesnikov, ki so pisali v prleškem narečju, je bil veliko- nedeljski župnik Peter Skuhala. Izdal je v samozaložbi dve knji- gi. Ena se imenuje »Povesti, čr- tice in nekatere pesmi«, druga pa »Popevke«. Skuhala najrajši pri- poveduje razne šaljive prleške kmečke zgodbice in opisuje fol- klorne običaje, delo v goricah, vse v svojem, kakor on pravi, muropoljskem narečju. Ena, ki jo je zložil malo pred smrtjo, je tale: V STilROSTI Kaj pa iščeš v toj samoti, v temnoj noči, v gostoj temi, tli, ki nega žive diiše, se ne trosiš, ne bojiš? Svojega oče ja iščen, materi v oči bi gledo. Pionirska tribuna Zgodovinski in zemlje- pisni krožek Zgodovinski in zemljepisni kro- žek smo ustanovili v šolskem letu 1964/65. Krožek obiskuje 20 učencev. V krožku čitamo le- poslovne sestavke, ki opisujejo dneve iz NOB in sestavSe iz knjige Po tujih celinah in tako spoznavamo tuje dežele. Risali smo tudi zgodovinske koledarje in razne skice, ki nam pri pouku pomagajo. Poslušali smo tudi dal- matinske pesmi, ki so bile posne- te na gramofonske plošče. Sedaj zbiramo denar, da bomo lahko spoimladi odšli na ekskurzije. V niaičrtu imamo tudi izlet na Po- horje k Trem žebljem, kjer je bilo poslednje prizorišče bojev partiKa-nskih borcev pohorskega bataljona. Franček Vauipotič 7. b., Videm pri Ptuju Iz srca v srce I Hitro minevajo dnevi in pri- haja čas, ko bomo morali poka- zati, ali smo pripravljeni na živ- ljenje. Se pol leta in življenje se bo odprlo pred nami v vsej svoji širini. Tedaj bo za nami samo kos prehojene poti. Kaj nas čaka v življenju? Vedno se bojim, da bom v življenju zašla na pot, ki ji za- ! radi njene viharnosti ne bom kos. Kmalu, kmalu bomo sredi življenja, ki je boj za obstanek, ' toda ali ga bomo zmogli? j Prepričana sem, da se bo vsak j izmed nas trudil, da bi dosegel I čim boljši uspeh. Ob vse^ i našem ' mladostnem poletu se trudimo ' čim več doseči. Tako si prido- j bivamo potrebno trdnost za od- ločilen korak v življenje, ' Jožica Kmetec, 7. b, Videm kiišno brate bi no sestre, za tem srce hrepeni. Oh kak dugo že ja hodin, iščen, jočen no zdihavlen, že podplati so krvavi, so od hoje ranjeni. Zdaj sen prišo, tii se stavin, ge se z brati sen rodijo, ge so sestre me liibile, moje sestre cartane. Vrešte, oča, mi kak negda falat kriiha, dajte mi ga! Dajte, moja luba mati, mi pogače prhkice! Liibe sestre, dragi brati, sedmo k mizi si kak negda, da nam mati razdelijo gosko pečeno med nas. Nega materine roke, ki nam davala je hrano, zlato srce več ne bije, ki nas tak je liibilo. Nigdar, nigdar nemo k mizi seli si kak negda deca, nega matere, očeta, bratov nega, sester ne. Samo miza še je tista, okol kere smo sideli, pa zibača šej na hiži, v keroj smo se zibali. K. ČLMI SVETOV SO ŠE VEDNO V PREMOČI V svetih občinske skupščine Ptuj bo sodelovalo v bodoče 12 cdbornic te skupščine, in sicer odbornice: Ivanka Golob, direk- tor osnovne šole v Majšperku, Marica Fajt, uslužbenka cervtra za socialno delo Ptuj, Trubarje- va ulica (svet za finance); Štefka Grdiša, poslovodkinja pri »Groz- du« in Vera Muršič, računovod- kinja trgovskega podjetja »Izbi- ra« (svet za gospodarstvo); r»a- nica Vukovič, dipl. inž. agrono- mdje, Ptuj (svet za kmetijstvo in gozdarstvo); Olga Ceh, kmetica, Janežovci 7 (svet za zdravstvo); Jožica Knez, gospodinja, Ptuj, Jožica dr. Vrečko, zdravnica, Ptuj (svet za varstvo družine in socialno varstvo); Katica Vračko, upravlteljica osnovne šole Ptuj, Meta Feldin, direkjx>r delavske univerze in Pavličev dr, Nada, zdravnica, Ptuj (svet za šolstvo); Zdenka Hanzel, učiteljica, Ki- dričevo 2 (svet za prosveto in kulturo); Mimica Šegula, gostil- ničarka, Polencd 41 (svet za občo upravo in notranje zadeve). V vseh 12 svetih je iz voljnih izmed odbornic 12 žensk, moških pa 45, torej dobra četrtina. V. J. Delavska univerza P?uj Predavanja v IC S2DI TOREK, 9. 111., GORBNICA: Kako se oblikuje človekov zna- čaj (Adalbert iSlekovec) i DESTERNIK: Ciovek — pti- ca (inž. Milan Trop) DORNAVA: Skrb mladega človek za lastno telesno in du- ševno zdravje (Marija Pongra- čič) SREDA, 10. m., GORISNT- CA: Mladostnik v družini, ko- lektivu, dni/bi- (Drago Zupan- čič) JURSINCIr Dolžnost občana in posameznih družbenih orga- nizacij do narodne obrambe (Eerdo Lovrec) DORNAVA: Oblikovanje sve- tovnega nazora (Jože Fridl) Zaključno tk>svetovanje v SZ ČETRTEK. 11. IIU GORTS- NICA: Skrb mladega človeka za svoje lastno telesno in dušev- no zdravje (Marija Pongračič) CIRKULANE: Dolžnosti ob- čana in posameznih družbenih organizacij do narodne obrambe (Ferdo Lovrec) PETEK, 12. IIU GORTSNI- CA: Oblikovanje svetovnega nazora (Jože Fridl) Zaključno posvetovanje v S2 Ce bi pogledali na kratko nazaj v zadnji teden meseca februarja bi lahko ugotovili. da so bila predavanja v i7'>I)ra- ževalnih centrih ."^/DL ci(ibro obiskana. Tako je imela ,-ola /u življenja v Trncv-ki vasi reden obisiš. V) po-^liišnic/v, do- bro obiskana so bila tudi pre- davanja iz obratnlmc vziruje. C oprav so so o(l^;;^li v .\!arknv- cih pripravljali na kur<-iUnva- njo, pionirji j)a za nastop v Avstriji, jo !)il() prodavanje 2(). februarja l^Hi") iz ohraiuhne vzgoje zolo dobro obiskano. Navzočih jo bilo HO poslušal- cev, od toga 70 žonsk in sO mo- ških, niladinrov pa jo bilo 50. Predavatelji poročajo, da sle- dijo poslušalci z velikim zani- manjem predavanjem. Preda- vanja sama pa poslušalcev ne zadovoljujejo in jim zato sle- dijo še živahno razprave. Vča- sih posta;vljajo poslušalci svoja vprašanja že 'udi med proda- vanjom. Najbolj zanimiva vpra- šanja postavljajo v šolah za življenje. Bližamo se 8. marcu — prazniku žona in je tako več- krat na vrsti vprašanje dejan- ske enakopravnosti med spolo- ma. Četudi izzveni včasih kak- šno vprašanje napol šaljivo, je mišljeno kar resno. Takšno je menda tudi vprašanje: ali žen- ska lahko ponudi zakon moške- mu, kar sicer ni v navadi. OD 57 ČLJINOV SVETOV . 16 DIREKTORJEV Izmed odbornikov občinske skupščine Ptuj, ki so na službe- nih mestih direktorjev, bo dela- lo v 12 svetiV, občinske skupšči- ne v bodoče 16 direktorjev, in sicer: Borut Carli, direktor Narodne banke Ptuj in Karel Vobnar, di- rektor trgovskega podjetja »Mer- kur« Ptuj (svet za družbeno pla- niranje); Ivo Tomažič, direktor »Perutnine« Ptuj, Vinko Dreu, direktor KZ »Haloze«, direktor osnovne šole Majšperk in Jože Stropnik, direktor ESS Ptuj (svet za finance); Vilko Skrbinek, di- rektor tovarne volnenih izdelkov Majšperk (svet za gospodarstvo); Andrej Mršek, direktor stano- vanjskega sklada (svet za ko- munalne in stanovanjske zadeve); Janko Vogrinec, direktor trgov- skega podjetja »Panonija« Ptuj (svet za urbanizem in stanovanj- ske zadeve); Franc Kranjc, di- rektor Doma onemoglih, Mure- tinci (svet za varstvo družine in socialno varstvo); Katica Bračko, direktor osnovne šole Franca Osojnika, Meta Feldin, direktor Delavske univerze Ptuj, Adi Praprotnik, direktor osnovne šole Ivana Spolenjaka (svet za šolstvo); Anton Klasinc, direktor zgodovinskega arhiva Ptuj (svet za prosveto in kulturo); Adi Sarman, direktor komunalnega zavoda za socialno zavarovanje (svet za telesno vzgojo); Franc Prims, direktor Zavoda za komu- nalno dejavnost (svet za občo upravo in notranje zadeve). j Poleg odbornikov občinske | skupščine bodo v svetih še čla- ni, ki jih delegirajo v svete go- spodarske in druge organizacije v občini. VJ. Olajšano obračunavanje prispevka za obrtne dejavnosti in inteligenčne usluge Po sklepu občinske skupščine Ptuj z dne 26. II. 1965 o ugo- tovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev in uslužben- cev, zaposlenih v delovnih orga nizacijah in v drugih organih, ki bodo osnova pri odmeri prispevka od obrtnih dejavnosti in od intelektualnih storitev, je najnižji kosmati osebni dohodek 300.000 din, najvišji pa 1,800.000 din. Tako bodo v obrti in pri intelektualnih storitvah zaposleni glede na letni kosmati osebni dohodek in pri osnovah ^a odmero prispevkov izravnani z za- poslenimi pri isti dejavnosti v družbenih gospodarskih organi- zacijah in pri državnih organih. ' Nad 1,000.000 din kosmatega osebnega dohodka bo upošteva- nega kot osnova pri določanju prispevka le pri odvetnikih (1,800.000 din) in pri kovinostru- garjih (1,020.000 din), pri vseh ostalih dejavnostih pa le med 300.000 din (duhovniki) in 985.000 (razne stroke). Nad 900.000 din kosmatega osebnega dohodka je upošteva- nega po gospodarskih dejavno- stih za knjigoveze (990.000), orodjarje (985.000), fotografe in peke (960.000), mesarje (950.000), kotlarje (945.000), avtoprevoznike (tovorne) (935.000) in strojne ključavničarje (915.000), nad 800.000 din pa za ključavničarje, vrtnarje ter cvetličarje in gostil- ničarje (890.000), livarje (870.000), mehanike (844.000), elektroinsta- laterje (840.000), precizne meha- nike in izdelovalce kravat (820.000), kleparje in pečarje (810.000), čevljarje, črevarje in medičarje (800.000). Nad 700.000 din letnega kosmatega osebnega dohodka ugotavlja sklep pri elektromehanikih (790.000) in avtoprevoznikih (taksi) (790,000), kovačih in vodovodnih insta- laterjih (785.000), soboslikarjih (775.000), teracerjih in kamnose- kih (760.000), lesostnlgarjih in vrvarjih (750.000), parketarjih (740.000), zidarjih (720.000), urar- jih (700.000), nad 600.000 pri kro- jačih (695.000,, kolarjih (685.000), slaščičarjih in tesarjih (680.000), mizarjih, dežnikarjih in frizerjih (650.000) in pletarjih košar (620.000) in nad 500.000 din pri Vodili bodo poslovne knjige Od. 1965. leta dalje bodo v ptujski občini obvezno vodili poslovne knjige zavezanci pri- spevka od obrtnih dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek po dejanskem dohodku, če so pre- segali v 1964. letu 15,000.000 di- narjev celotnega dohodka. Po- slovne knjige so dolžni voditi tudi zavezanci prispevka od in- telektualnih storitev, katerih do- hodki so bili 1964. leta višji za več kot za 40 "/o od letnega kosmatega osebnega dohodka ustreznega delavca ali uslužben- ca, zaposlenega v delovni orga- nizaciji ali pri državnem organu, ki ga ugotovi po določilih 87. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov. Žagarjih 'drv (580.000), predelo- valcih papirja (570.000), brivcih (560.000), strojnih pletilcih (530.000), sedlarjih (520.000) in šiviljah (505.000 din). Glede na posamezne dejavno- sti in na višino ugotovljenega kosmatega osebnega dohodka odborniki občinske skupščine na seji 26. 11. 1965 niso imeli bistve- nih pripomb in je bil sklep so- glasno potrjen. SPORED OBVEZNIH \ CEPLJENJ PROTI DAVICI, TETANUSU, OSLOV. SKEMU KASLJU IN OTROSKI PARALIZI Ptu' mesto — 9. marca 1965 ob 16. uri; v Higienski postaji — 10. marca 1965 ob 16. uri; Ptuj, Ormoška c. 2 — 11. marca 1965 ob 16. uri in 12. marca 1965 ob 16. uri; v šoli Dornava — 11. marca 1965 ob 8. uri; v gost. Podvinci — 11. marca 1965 ob 10.30; v zadružnem domu Rogoznica — 11. marca 1965 ob 12. uri; v šoli Grajena — 12. marca 1965 ob 9. uri; v šoli Zetale — 12. marca 1965 ob 11.30; v šoli Polenšak — 15. marca 1965 ob 8. uri; v šoli Juršinci — 15. marca ob . 10. uri; v šoli Vitomarci — 15. marca 1965 ob 13. uri; v šoli Trnovska vas — 16. marca 1965 ob 9. uri; v šoli Desternik — 16. marca 1965 ob 11. uri; v posvetovalnici Janežovci — 16. marca 1965 ob 13.30; v ambulanti Gorišnica — 16. marca 1965 ob 13. uri; v postaji prve pomoči Stojnci — 17. marca 1965 ob 13. uri; v šoli Leskovec — 17. marca 1965 ob 8. uri; v šoli Videm — 17. marca 1965 ob 10. uri; v šoli Sela — 17. maroa 1965 ob 13. uri; v šoli Markovci — 18. marca 1965 ob 8. uri; v šoli Zavrč — 18. marca 1965 ob 10.30; v šoli Cirkulane — 18. marca 1965 ob 12.30; v ambulanti Podlehnik — 19. 3. 1965 ob 8. uri; v šoli Gruškovje — 19. marca 1965 ob 11. uri; v šoli Rodni vrh — 19. marca 1965 ob 12. uri. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ Higienska postaja Pionirski literarni kotiček SPOMINI Lep dffn. Sonce je pokukalo Iz- za oblakov na zasneženo ravnino okoli Središča. Gledam z našega dvorišča proti Gradišču. Majhen, neznaten hribček mi zbudi spo- mine na velikonedeljske vrhove. Tudi tisti niso visoki, vendar so večji in več jih je kot v Sredi- šču. Da, da, Velika Nedelja. 2e sedem let nisem bil tam. Spom- nil sem se na sosede, ki smo jih tam imeli. Bili so prijazni. Kdo ve kaj delata zdaj Irena in Branko? Skoraj zaspim sredi misli, ko me predrami klic: »Dušan!« Vstanem in odidem v kuhinjo. Tu me čakata mama in ata. Ata mi reče: »Dušan, danes greš po plačo v Veliko Nedeljo!« »V Veliko Nedeljo, ali je to res?« — Velika Nedelja! Tri ure časa bom imel do odhoda vlaka. Lahko bom obiskal vse sosede! Oblečem bundo, zaradi razbur- jenosti komaj razumem očetove besede: »Pazi na denar, 400.000 dinarjev boš imeli« Hitro odidem na postajo, ku- pim vozovnico in čakam na vlak. Kako dolgo bom moral še tš? Gledam v daljavo, ita obeoi^ jn se pokaže črna pika. Počasi se pika veča, veča in pred mano stoji vlčtk. Vlak, ki me bo odpe- ljal v rojstni kraj, kraj, ki bi ga tako rad videl. Ostal mi je v meglenem spo- minu, kako vesel bom, zdaj bo ta spomin oživel. Hitro sem pri Veliki Nedelji. Skora' bi me vlak odvlekel dalje, če me ne bi iz sanjarjenja pre- budilo vprašanje nekega starčka: »Kam pa se pelješ, fant?« »V Veliko Nedeljo.« »Res? Mi pa se ravno peljemo iz Velike Nedelje.« Skočim iz vlaka. Nisem se mu utegnil zahvaliti, kaj moreš, hi- trost je hitrost. Stopam po cesti kot po zraku. Skoraj ne čutim trdnih tal. Po- gledam na levo. Da, tu smo de- lali gradove iz blata. Pogledam na desno, zopet nov spomin. Vsak kotiček, ki ga še poznam, me na nekaj spominja. Pri gradu srečam nekaj goz- darjev. Hitro me napotijo v pi- sarno, kajti vsak čas bodo zapr- li Skočim v pisarno, kjer mi dajo denar. Spočetka neradi, a na koncu jim vendar dokažem, da nisem tako neresen otrok. Tako, sedaj imam denar, čez '00.000 di- narjev. Hm, kaj vse bi lahko ku- pil? Moped, televizor, še celo za tisti ameriški čik gumi bi ostalo. Premišljujem in grem proti Rajhovemu stanovanju. Da, tu sem preživel svoje najlepše otro- ške dni. Pozabim na denar, mi- slim na Branka in Ireno. Kako bosta začudena! Stojim pred vrati, ki me ločijo od mojega otroštva. Potrkam in vstopim. Zagledam kuhinjo, staro kuhinjsko omaro, nov štedilnik, nova tla. Skoraj vse se je spremenilo. Zagledam staro gospo, fanta in deklico. Da, to sta Branko in Irena. Nihče me ni spoznal. Kako to, da me ne poznata, saj smo se šest let sku- paj igrali? Ne poznata me. Hudo me je prizadelo. To sta torej tista Ire- na in Branko, o njiju sem toliko sanjaril, najlepše mislil. Hudo sem se zmotil, hudo. Gospa me je spraševala po mo- jih domačih. Bil sem zamišljen, le s težavo sem ji odgovarjal. Branko in Irena sta odšla s svo- jimi prijatelji gledat televizijo. Vsi so mi bili tuji, spoznal sem le Puba, a še tega ne bi, če mu ne bi žeblji viseli izpod nosu. 2e od rane mladosti smo ga za- radi tega klicali smrkljavi Puba. Ostal sem sam z gospo. Razgo- vor je postajal dolgočasen, zato sem posegel po spominih. Da, tu, kjer je zdaj električni štedilnik, smo postavili stari gospe mišjo past. Ujela se je in nas pošteno zmerjala. Hotela nas je prijeti, a je padla. Ko se je nekako re- šila pasti, je Ireno in Branka na- tepla, jaz pa sem pobegnil. Bila sta jezna name. Ob tem spominu sem se na- smehnil, Gospa je mislila, da se smejem njenemu pripovedovanju, zato se je tudi sama začela sme- jati. Ko sem nazadnje spoznal, da sem odvečen gost, sem se napo- til k teti Cičevi. Poslavljal sem se z grenkobo v srcu. Moji spomini so zadeli v prazno, ne, zadeli so s strupe- nimi puščicami v moje srce. duSan fujs 8. razred, Središče Cepljenje proti davici^ tetanusu in oslovskemu kašlju CEPLJENJE LETNIKA 1964 IN ZAMUDNIKOV PROTI DAVICI, TETANUSU, OSLOVSKEMU KAŠLJU IN OTROSKI PARALIZI BO KOT VSAKO LETO TRIKRAT S ŠESTTEDEN- SKIMI PRESLEDKI TER LETNIK 1963 IN ZAMUDNIKI, CEP- LJENI ŽE TRIKRAT Z ENO INJEKCIJO. Opozarjamo starše na novosti! Cepljenje proti otroški paralizi je postalo obvezno in ni več plače- vanja denarnega prispevka. Če- prav je malo otrok ostalo necep- ljenih proti tej bolezni iz materi- alnih razlogov, je vendar sedaj dana možnost zavarovati vse. Cepljenje proti davici, tetanu- su in oslovskemu kašlju se izva- ja sicer kot prej s tremi injekci- jami v enem lotu in s četrto v prihodnjem, imenujemo jo re- vakcinacijo, je vendar ukrep v toliko pcK>stren, da zahtevamo za izvedbo reva.kcinacije \'se tri in- jekcije v prejšnjem letu in ne za- dostuje več samo dvakratno cep- ljenje, kot smo ga dopuščali do- slej. Cilj cepljenja je zaščita naših malčkov pred štirimi boleznimi, ki so v preteklosti in še sedaj med necepljenimi zahtevale mno go smrtnih žrtev. Uspehi ceplje- nja so nedvomni. Davice in otro- ške paralize na našem področju lani ni bilo, tetanusa vsega en primer in oslovskega kaši j a de- velt, med inj[imi noben ni bE redno cepljen. Zavedati pa se moramo, da tako stanje lahko vzdržujemo samo z nenehno, \'sakoletno skrbjo za redno cep- Ijeinje, da obstoja stalna nevar- nost ponovnih pojavov bolezni, če bi dovolili malomaren odnos do obveznih cepljenj kjerkoli. Ne moremo si dovoliti, da bi nam .icmale življenja rn zdravje bo- lezni, proti katerim imamo za- ščitno cepivo. Skupnost stord svojo dolžnost z organizacijo cepljenj, ki tudi denarno niso majhno breme, vsi prizadeti star- ši in varuhi otrok pa morajo so- delovati z redno udeležbo. Oseb- na vabila bodo dobili vsi pravo- časno, v kolikor pa posamezna otroci niso vpisani v imenike za- radi selitve itd. prosimo, da se prijavijo. Higienska postaja Zdravstveni dom Ptuj KOMORM! VEČER MARJANA LIPOVŠKA V torek, 9. marca 1965, 1k> pri- redila ljubljanska koncertna di- rekcija ob 20. uri v dvorani ptujskf glasbene šole komorni večer pianista Marjana Lipov- ška, ko bodo sodelovali znani umetniki: Rok Klopčič — violina Srečko Zalokar — viola Franc Šilec — violončelo Franjo Bregar — oboa Miha Gunzek — klarinet Karel Bradač — rog Tone Rupar — fagot Na sporedu bodo: 1. Brahnisov kvartet v A-duru, op. 25 za klavir, violino, vio- violo in violončelo s stavki Allegro non troppo Poco adagio Sclierzo Finale 2. Mozartov trio v B-duru, K. 502 za klavir, violino in violončelo s stavki ATlegro i Larghetto Allegretto 5. Beethovnov kvintet v Es- duru, op. 16 za klavir, oboo, klarinet, rog in fagot s stavki Grave — Allegro ma non troppo Andante canod vodstvom Otroškega vrtca Ptuj. V toplih prostorih so se okrog 14. ure ztrali kuharčki, in- ^ijančki, dimnikarčki. trobentice, vijolice in druge maske, ki prihajale v. spremstvu staršev. Malčki so prvotno opazovali drug drugega, kar hitro pa so ^^ prilngodili in veselo zavrteli in zarajali ob glasbi z vodiči- Klovni. ROJSTVA. POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ Berta Cafuta, Mariborska 42 — Mojcoj Marija Lesjak, Ivanj- kovci 22 — Darinko; Matilda Kos, Bukovci 23 Zvonka; Eli- zabeta Marin, Podgorci 100 — Jelko; Marija Lozinšek, Krčevina 47 — Jožefa; Alojzija Veldin, Obrež 121 — Gabriela; Štefka Kolarič, Godenci 19 — Tatjano; Marija Mlakar, Skorba 47 — Franca; Marija Cuš, Dornava 25 — Marjana; Gordana Kodrič, Zg. Leskovec 10/a — Alfonza; Ama- lija Kranjc, Podlože 123 — Zlat- ka; Mira Golob, Trubarjeva — Gabrielo; Emilija Škrlec, Ljuto- mer, Prešernova 9 — Marjano; Marija Zadravec, Središče 75/a — Marto; Alojzija Toš, Trnovski vrh 9 — Antona; Angela Tro- fenik. Slovenski trg 9 — Viktor- ja; Angela Ceh, Kog 46 — Joži- co; Ivana Gregorec, Draženci 34 — deklico; Elizabeta Lacko, No- va vas 44 — Andreja; Rozalija Hajduk, Rogoznica 60 — dečka; Marija Suhadolc, Ljubljana, Hre- nova 17 — Jožefa; Marija Vau- potič, Skorba 60/a — Mileno; Antonija Marin, Bresnica 15 — Mileno; Ana Medved, Podlože 56 — Jožefa; Zofija Stajnko, Loga- i rovci 61, Ljutomer — Darinko; j Angela Krivec, Placarovci 22 — , Renato; Mina Polanec, Grajen- ščak 53 — dečka; Antonija Ke- lemina, Dobrava 4 — Mojco*, Ljudmila Simonič, Brstje 20 -r- Albina; Ivana Jausovec, Zihlava 11, Videm ob Sčavnici — Jurče- ka; Jelka Ivanuša, Zalog 10, Ljubljana — Dušana; Dragica Ko- rada, Zg. Hajdina 133 — Renato; Olga Cvetko, Prešernova 20 — Sonjo; Mariia Krumpak, Zagreb- ška 48 — Jožico; Olga Novak, Kamenščak 12, Ljutomer — Re- nato; Ana Sok, Zamušani 9 — Marjano; Anica Tetičkovič, Med- ribnik 21 — Mirana; Antonija Sopenvald, Stara cesta 23, Lju- tomer — Leon; Anica Petrovič, Dornava l/a — deklico. Franc Petrovič, Podvmci 34 in Jera Bezjak, Budina 66/a; Anton Fingušt, Podova 47 in Terezija Milošič, Stari log pri Pragerskem 40; Friderik Murks, Njiverce 36 in» Felicita Kranjc, Draženci 7; Vili Pajenk, Prešernova 5 in Ma- rija Djundjuš, Nedelišče; Ostoja Indžič, Lackova 8 in Inga Lečnik, Muzejski trg 1; Franc Magdič, Maribor, Slovenska 18 in Marija Vajdič, Jadranska 17; Stanislav Vičar, Mestni vrh 20 in Vera Sokolovič, Mestni vr)fl 20. Pavla Trope, Bezjakova 6/a, roj. 1917, umrla 23. 2. 1965; Luci-^ ja Vauda, Tiha pot 1, roj. 1875, umrla 25. 2. 1965; Amalija Mar- čič, Majaperk 34, roj. 1904, umrla 27. 2. 1965; Frančiška Krajnc, Prešernova 8, roj. 1894, tmirla 1. 3. 1965. Kaj je odveč? v PTUJU? UGOTAVLJANJE nosilnosti; j. med gosti, ki popivajo ob sobotah j po ptujskih lokalih, lahko vidite i nekatere nesrečnike, kako se mu- čijo v kakšnem kotu, da bi se raz- bremenili, da bi jim ne bilo po- trebno še dalje nositi vsega alko- holnega tovora; TIGROVO MLEKO: po sfcrir- i Ijenosti zaščitne kovinske ograje I pri trgovini »Merkurje se vidi, da j je vrglo y>tigrovo mleko« neznane- ga razgrajača tako močno v ograjo, ^a se je skrivila. Dobro, da se je to zgodilo samo enkrat, sicer bi se znašel v izložbi. NOČNA izmena v Strojnih de- lavnicah: spat res ni treba hoditi na delovno mesto, ker delajo to vsi (navadno) doma. NA LEŠNIŠKEM VRHU? KANDIDATI za Texas; ker jih doma ne morejo porabiti za glavne vloge v revolverskem jilmu, so od- šli v Ormož in so v gostilni pri »Grozdu* polomili, kar se je dalo in pretepli nekaj gostov, se zaprli v gostilno, pili in jedli ter bili ab- solutni gospodarji. Drugo dejanje je bilo na postaji LM Ormož, kjer jih je hojevitost minila in tudi smisel za reprizo pri »Grozdu«. V ORMOŽU? SONČNIČNA stebla; pred mese- ci so bili postavljeni po Ormožu j kandelabri za ulično razsvetljavo. i Spomladi, ko ho začelo vse brsteti, ho prav gotovo vsako steblo dobi- lo tudi sončnični cvet. V SREDIŠČU? i Neobčutljivost za javno kritiko t nepravilnosti, ker cestna razsvet- ' Ijava še vedno ne sveti. moderno, priljubljeno . . . 18.00—24.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. ČETRTEK, n. MARCA 5.00—8.00 Prenos sporeda RTV Ljub- ljana. 8.00—8.10 Poročila in obvestila. 8.10—8.30 Zabavna glasba. 8.30—8.55 Igrajo naši domači ansambli. 8.55—14.35 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 14.35— 15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00— 17.00 Prenos sporeda RT\ Ljubljana. 17.00—17.20 Novice in zanimivosti. 17.20 —17.40 Zabavna glasba, vmes obvpstfla in reklame. 17.40—18.00 Plesne nape- ve igra sekstet Vitek, poje Ivo Robič. 18.00—24.00 Prenos sporeda RTV Ljub- ljana. PETEK, 12. MARCA 1065 5.00—8.00 Prenos sporeda RTV Ljub- ljana. 8.00—8.10 Poročila in obvestila. 8.10—8.30 Zabavna glasba. 8.30—8.55 Iz zakladnice hrvatskih skladateliRv, s.iss .■ —17.00 Prenos sporeda RTV Ljubllana. 17.00—17.20 Novice In zanimivosti. 17.20 —17.40 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 17.40—18.00 Igrajo Pchor- i ski fantje, pojeta Sonja in Milan. 18.00 ' —24.00 Prenos sporeda RTV Ljubliana. SOBOTA, 13. MARCA 1««5 5.00—8.00 Prenos sporeda RTV Ljub- ljana. 8.00—8.10 Poročila in obvestila. 8.10—8,30 Zabavna glasba. 8.30—8.55 Ijava še vedno ni v redu. P. I Čajkovski: tz letnih časov. 8.55— 14.35 Prenos snoreda RTV Ljubljana. 14.35—15.00 Zeieli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda RTV Ljub- ljana. 17.00—17.20 Novice in zanimivo- stL 17.20—17.40 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 17.40—18.00 Mad- žarske in srbske pesmi ter plese igra ansambel Geza Baranja. 18.00—24.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. NEDEUA, 14. MARCA 1965 6.00—^9.05 Prenos sporeda RTV Ljub- ljana. 9.05—10.00 Želeli ste — poslu- šajte! (prvi del). 10.00—10.40 Prenos sporeida RTV Ljubljana. 10.40—11.40 Že- leli ste — poslušajte! (drugi del). 11.40 —12.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 12.05—13.00 Mariborsik teljton. 13.00— 24.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. zvezdam ali svojim sposobnostim? OVEN S svojo širokogrudnostjo vzbujate med prija- 21. 3 —20. 4. telji prijetno razpoloženje. 2e zdavnaj zasnovane poslovne načrte boste sedaj izvedli. Nova spo- znanja vam bodo zelo koristila. BIK Znašli se boste v okoliščinah, ki bodo preiz- ^^ Vno Ico- 7.—^ 9 r?cti1n T' Tr^trainos+in si bostp najboli nomafrali Ho riT^a. 7 7aiTnartif"rn v soSeTavce si prihranite ne— katere-neviečnoslL DEVICA Vztrajajte pri začetnem delu. Spoznali boste 83. 8.—22. 9. mnoge koristne zamisli svoje okolice. Najbolj uga- jate z naklonjenostjo ljudem, ki se ne ustrašijo težav. TFHTNICA ^gdi zaupate zamisli sodelavcem, ker vam 23. 9.—22 m. jii, pomagajo uresničiti. V skromnosti visoko ce- nite vsako poromost bližnjih. V ljubezni je skri- tega mnogo vašega tihega veselja. ^""-T^^-TON Ljudje z lastnim mnenjem vam najbolj uga- 23 10.-22. n. jajo. Vjtrainost bn ostala vaša odlika. Vaših želja ne bodo, vsi razmrteli. «5TT?T5!T.Pr Prpd odlnfifvaTn? preučite vp?J možnosti 83.11.—20 12 najbolišn rešitev. Za vas sn •^smrnlvn le dobrnsrrni liudjR. Ko se vam bo vcilila napaka, pomislite, da se to tudi drugim zgodi. KOTOTJor; v rartrovfrriH s TirednisčitP 7 odVr^tn 21.12.—20.1. bpsPA^o, 1Č1 Triko^T Nf* '^flra+p 0 prijatelti. ki ostaneio 2lt2.—^20.3. to tTidi v težav-^h'. V Hrnžinskra živri^Til" zTta+e zamere. T SflUrriin rrssvetom ste tudi mioao ptmisgBffi- stran 6 »TEDNIK« — petek, =>. mrn^n •^trnn G Po 8. im 13. členu siaiaoKia o pmifijpevkih in davkih občanov (Uradni Ust SRS, št 37-209/64), 9. členu temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52- 729 64) in 69. členu staitute občine Ptuj (Uradnii vestnik okraja Ma- ribor, št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na skupni seji oto- čimskega zbora im zbora delov- nih skupnositi dne 26. februarja 1965 s:prejela ODLOK o občinskih prispevkih in dav- kih občanov v občini Ptuj 1. člen V občioii Ptuj se uvajajo ob- čiinskd priispevki in davki (v rja- daljevamju: prispevki in davki), ki so določeni s tem odlokom. Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja 2. člen Prispevek iz osebnega dohcSd- ka od delovnega razmerja se plačuje po stopnji 6,8 odst. 3. člen Za kategorije zavezancev, ki plaičujerjo prispevek iz osebne- ga dohodka od delovnega raz- merja po i>avšalnih osnovah, se določijo naslednje pavšalne osno- ve mesečnega osebnega dohodka: 1. za odvetni.šJke pripravnilite 35.000 din 2. za gospodinjske pomočnice 8.000 din 3. za hiišnike, zaposlene v stano- vanjskih hišah 10.000 din 4. za ribiške in lovske paznike 25.000 din Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 4. člen Prispevek iz osebnega dohod- ka od kmetijske dejavnosti '(v nadaljevainju: prispevek od kme- tijstva) se plačuje: 1. iz osebnega dohodka od ne- gozdmih površin po naslednjih stopnjah: stopnje v odst. osnova v proizvodnih nad din do din okoliših Prvi proizvodni okoliš obsega naslednje katastrske občine: Apače, Borovci, ^p. Breg, Zg. Bretg, Brstje, Bukovci, Ckrkovce, Domavo, Dragonjo vas, Formin, G-agevci, Gerečja vas, Gorišnico, Hajdino, Hajdoše, Sp. Jablane, Zg. Jatblane, Krčevino pri Ptu- jti, Lancovo vas, Lovrenc na Dr. poljiu. Malo vas, Markovci (zem- ljišča na levem bregu Drave). Mezgovai,, Mihovci, Moškanjci, MuretincL, Novo vas pri IVlarkov- oih (zemljišča na levem bregu Dra)ve), Novo vas pri Ptuju (ded), Pleterje, Pobrežje, Podvinci, Pongerce, Prvenci, Ptuj, Puogoz- ndco, Sela, Skorbo, Slovenj o vas, Sobetinci, Spuhljo (zemljiš&a na levem bregu Drave), Starošinei, Stojinci, Stražgojinco, Sikole, Tr- niovec, Zabovei (zemljišča na le- vem bregu), Zagojioi in Zupečjo vas. Drugi proiz;vodni okioiliš obsega naslednje katastrske občine: Biš, Braitiisilavoi (del), Desenci (del), Dravci {del). Dravinjski vrh (del), Graijeno, Janežovci, Jurovci, Ki- car, Ijevamjei, Ločič, Markovci (zemljišča ira desnem bregu Dra- ve). Mestni vrh, Mostje, Novo vas pri Markovcih (zemljišča na des- nem bregu Drave), Novo vas pri Ptuju, (del), Paoinje, Podlehnik fdel), Spuhljo (zemljišče na des- nem bregu Drave), Šturmovci, Trnovsko vas, Sp. Velovlak, Za- lx)(vci (zemljišča na desnem bregu Drave) in Zamušani (del). Tretji proizvodni okdLiš obse- ga naslednje katastrske občine: Bišečki vrh. Bodkovci, Brati- slave! (zaselek Z^adi), BoTeoka v^as, Cirkulane (del), Destemdik, Desenci (naselje CJomUce), Dok- lece, Dolane (del). Dolič. Drago- vič, Dravci (naselje Soviče), Dra- \ injsiki vrh (del), Drbetinoi, Drsteljo, Goričak (del), Gradi- ščak, Grajenščak, Grlinci, Hla- ponci, Hrastovec, Hvaietinci, Ja- nežovski vrh, .Tiršovci, Juršinci, Kazrminci, Krčevino pri Vurber- ku, Kukavo, Lešje, Sp. Lesko- vec (del), Zg. Leskovec (del), Lcč- ki vrh, Majski vrh, Novinci, Podlehnik (del). Podlože, Polen- ci., Polenšak Prerad, Zg. Pri- stava. Ptujska gora, Rjavci, Rot- m&n, Sakušak, Senčak, Sesterže, Skrblje (del), Slavšino, Slomi, Stainosimo, Stogovci, Svetinci, Tibolci. Trnovski vrh. Turški ^-rh, Zg. Velovlak, Vintarovci, Vitomarci, Zagorci. Zakl. Zamu- šani (del) in Zavrč; Četrti proizvodni okoliš obsega naslednje katastrske občin g: Be- lavšek, Belski vrh, Bolfenk, Brezovea Cirkulane (del), Cer- možiše, Dežno, Dobrina, Dola- ne (del), Doleno, Dren-oivec, Gor- ca. Gorenjski vrh, Goričak (del). Gradišča, Gradišče, Gmškovec, Gruškovje, Jablovec, Janški vrh, Kočice, Korenjak, Kupčinji vrh, Sp. Leskovec (naselje Strmec) Zg. Leskovec (naselje Berinjak), Ljubstava, Ložina, Medribnik, Meje, Nadole, Mali Okič, Veliki Okič, Paradiž, Pestike, Pohorje, Prvi vredncfetni ra.zred zaje- ma naslednje katastrske občine: Apače, Sp. Breg, Zg. Breg, Bo- rovci, Brstje, Cirkovce, Dragonjo vas, Dornavo, Gorišnico, Gereč- ja vas, Hajdino, Hajda^e. Sp. Jablane, Zg. Jablane, Krčevino pri Ptuju. Lancovo vas, Lovrenc na Dr. p., Mezgovci, Mihovci, Moškanjci. Novo vas pri Ptuju, Pacinje, Pleterje. Pongerce, Pcd- vinci. Prvenci, Ptuj Rogoznico, -Sela, Skorbo, S loven j o vas, Spuhljo. Starošinei. Stra->gojnco, Šikole, Trnovci in Zupečjo vas. Drugi vredni^-istni razred za- jema naslednje kata.sitrske obči- ne: Bukovci. Formin, Gajevci, Grajeno, Janežovci. Janežovski vrh, Jurov^ci, Kicar, Ktiknvo, Le- ^-anjci. Mala vps, Markiwci, Mestni vrh. Mostje. Muretinci, Nov^o vas pri Markovcih, Pobrež- ie. Podloze. Zg. Pristavo, Sester- že. Sobetinci, Stojnci. Šturmovci, Tibolci. Sp. Velovlak. Zg. Velo- vlak. Zagorci. Zagojiči in Za- šani (del) iin Zavrč. Tretji vrednostna razred zaje- ma na.=lednie katastrske občine: Biš, Bolečko vas, Bratislavci, Cirkulane. 'Desenci, Desternik, Doiklece. Dolane, Dolič, Drago- i Vič, Dravci. Dravinjski vrh, Dr- betinci, Drstelja, Gradišča k, Grajenščak, Grlinci, Hlaponci, Hvaietinci. Jur.šinci, Krčevino pri Vurberku, Lešje, Ločič. Ločki vrh. Novinci, Polenci, Polenšak, Prerad, Ptujska gora, Rotman, Sakušak, Skrblie, Slomi, Sto- govci. Svetinci, Trnovsko vss, Trnovski vrh, Varejo, Vintarov- ci, Vitomarci in Zavrč. Četrti vrednostni razred zaje- ma naslednje katastrske občine: Belavšek, Bišečki vrh, Bod- kovci, Brezovec, Cermoziše, Dež- no, Doleno, Drenovec, Gorco, Go- ričak, Gradišča, Gradišče, Gru- škovec, Hrastovec, Jablovec, Jan- ški vrh, Jiršovci, Kozminci, Ljubstavo, Sp. Leskovec, ^.lajski vrh, Malo Vamico, Medribnik, Meje, Nadole, Paradiž, Pestike, Podlehnik. Pristavo, Repišče, Rjavco, Senčak, Skorišnjak, Sla- tino," Slavšdno, Stanošino, Svečo, Turški vrh. Veliki vrh. Zagorce, Zakl in Zetale. Peti f-rednostni razred zajema naslednje katastrske občine: Belski vrh, Dobrino, Gorenjski j vrh, Kočice, Korenja^k Kupčinji ! vrh. Mali Okič, Pohorje, Rodni I vrh, Sedlašek, Sitež, Stoperce, Strajno, Trdobojce, Veliki Okič in Veliko Vamico. i Sesti vrednostni razred zaje- i ma naslednje katastrske občine: I Bolfenk, Gruškovje in Ložino. 5. člen Ca ima za vezanec za prispevek od kmetijstva zemljišče v dveh i ali v več proiizvodnih okoliših, j se prisi>evek iz 4. člena tega od- i loka odmerja za vsak proizvodni I okoliiš posebej, in sicer po stop- nji, ki ustreza skupnemu kata- strskemu dohodku od zemljišč v vseh prcdKvodnih okoliših. I 6. eien I ' Začasno so oproščeni prispev- ka od kmetijstva doh<^ki od zemljišč: 11. ki so bila za kmetijstvo neupo- rabna, pa so z investicijami zavezanca positala uporabna — za 10 let 2. na katerih se nasadijo novi vi- nogradi: a) na vinorodmih tieh — za 5 let b) na kamnitih ali peščenih tleh — zd 10 let 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki — za 10 let 4. na katerih se zasadi ribez ali malina — za 5 let 5. ki se pogozdijo: a) z listavci — za 15 let b) z iglavci — za 20 let Zemljišča, navedena pod točko kmetijstva pod pogojem, če so bila vsa dela opravljena po na- 1 do 4, se opro.ste prispevkov od vodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristoj- nega organa. 7. člen Za vinograde s plemenit.* tr- to se prrzna začasna oprostitev, če ie obnovi več kot 10 arov vi- Prfeitavo, Repižče, Riodni vrh, Sedlašek, Sitež, Skorižnjak, Skrblje (del), Slaitino, Stoperce, Strajno, Svečo, Trdobojd, Vare- jo, vMalo Vamico, Veliko Vami- co, Veliki vrh in Zetale. V četrtem proizvodnem okoli- šu se prispevek od' kmetijstva ne plačuje, 2. iz osebnega dohodka' od goz- dov (od vrednosti posekanega Lesa) po naslednjih stopn.iah: nograda, za sadpvnjake, če se obnovi več kot 20 arov. če se za- sadi več kot 10 arov ribeza ali maiiLn in za gozdove, če se obnovi več kot 30 atrov gozda. Za hibridno trto se oprostitev ne "prizna. 8. člen Ce je bil donos na posamezni parceli ali na i več zemljiških parcelah manjši zaradi elemen- tarnih nezgod, rastlinskih bolez- ni ali škodljivcev ali zaradi dru- gih .izrednih dogodkov, ki jih zavezanec rui mogei preprečiti, se katastrski dohodek od vsake take parcele posebej najprej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Ce znaša zmanjšanje, katastr- skega dohodka po prvem odstav- ku tega člena na posamezni par- celi več kot 40 odst. ali v pri- merjavi s celotnim katastrskim dohodkom zavezanca več kot 20 odstotkov, se zmanjša katastrski dohodek od posamezne parcele ali celotni katastrski dohodek za znesek, ki ustreza ugotovljene- mu odstotku škode. Razlika med prej odmerjenim prispevkom od kmetijstva in prispevkom od kmetijstva, odmerjenim od ka- tastrskega dohodka, zmanjšane- ga na tej podlagi, se odpiše. 9. člen Pri odmeri prispevka od kme- tijstva se priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja od- merjenega prispevka: 1. zavezancem, katerih skupni dohodki zaradi osebnih, dru- žinskih in drugih posebnih razmer ne presegajo 80.000 di- narjev letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg dela zmožnih članov še več kot dva otroka ali za delo ne- zmožne odrasle družinske čla- ne — po 10 odst za vsakega tretjega in nadaljnjega otroka in za vsakega odraslega, za de- lo nezmožnega člana, z ome- jitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 50 odst. odmer- jenega prispevka; 2. zavezancem, katerih katastr- ski dohodek ne presega lOO.OOO dinarjev letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov — po 20 odst za vsakega dela nezmožnega člana, z omejitvijo, da celotno znižanje ne^ more presegati ' 60 odst. odmerjenega prispev- ka; 3. zavezancem, ki so imeli izdat- ke za zdravljenje ali za po- . greb družinskih članov nad 10.000 dinarjev, se prispevek od kmtetijsitva zndža po nasled- njih stopnjah: Osnova za odpis je izdatek, ki ga je imel zavezanec, odpiše pa se največ 60 odst. predpisanega prispe vika. Za otroke v smislu prejšnjih določb se štejejo otroci pod 15. j letom starosti, ki obiskujejo sreditje šole, ter otroci, ki se šo- lajo na višjih in visokih šolah, dokler to šolanje traja ob pogo- jiih, ki so predpisani za posamez- no vrsto šole. Za odrasle dela nezmožne cse- be se štejejo vojaški vojni in delovna invalidi z nad 50 odst. invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, ka- i terih dela zmožnost je zmanjša- j na več kot za 50 o^st, slepi, mo- I ški stari nad 60 let in ženske stare nad 55 let ter bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni 1 ia dedo. 10. čten Zavezancem prisi>evka od kmetijsitva, ki so aktivno sodelo- vali! v narodnoosvobodilni »borbi, se prizna olajšafva, in sacer: Olajšava iz prvega odstavka tega člena se prizna zavezancem, ki imajo status borca, t j. dvojno šteto udeležbo v NOB. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 11. člen Prispevek iz osebnega dohod- ka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se plačuje: 1. kadar se prispevek odmerja po dejanskem dohodku po stop- njah: OD OSNOVE 2. kadar se prispevek odmerja po pavšalni let- ni osnovi po stopnji 16 "/o 3. kadar se prispevek odmerja v pavšalnem let- nem znesku, znaša pav- šalni letni znesek: dinarjev — predelava nekovin 25.000 — predelava kovin 20.000 — izdelovanje električ- nih aparatov in pri- bora 30.000 — predelava lesa 20.000 — predelava papirja 20.000 — izdelava tekstilnih iz- delkov 10.000 — predelava usnja 10.000 — izdelava gumijastih izdelkov 15.000 — izdelava živil 20.000 — knjigoveštvo in kar- tonaža 25.000 — izdelava in popravlja- nje raznovrstnih iz- delkov 15.000 — stavbna obrt 30.000 — obrtne — osebne in druge storitve 15.000 — zasebne gostilne 25.000 4. kadar se prispevek odmerja od vsakega po- sameznega kosmatega do- hodka po stopnjah: — od dohodkov od pro- daje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih or- ganizira Jugoslovan- ska loterija 15 ®/6 — od dohodkov zavaro- valnih poverjenikov 15 "/o — od provizij poslovnih agentov in poverje- nikov ter uličnih pro- dajalcev od prodaje . časopisov, knjig, revij in podobno ter od zbi- ranja oglasov in na- ročil za take publi- kacije 20«/o — od dohodkov oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo blago ob pretežni uporabi last- ne telesne moči za go- ' spodarske, družbene in druge organizacije ter za državne organe in zavode 15 ®/o — od dohodkov od pre- vozništva kot postran- ske kmetijske dejav- nosti z d^ovno živino 20'/o — od dohodkov delav- i cev, ki delajo doma za državne organe, de- lovne in druge orga- nizacije 20 "/o — od dohodkov potujo- čih zabavišč in od pri- rejanja prireditev 20®/o — od dohodkov, ki jih imajo posamerniki od priložnostnega oprav- ljanja obrtnih storitev za državne organe, gospodarske in druž- bene organizacije 20®/o — od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega oprav- ljanja drugih storitev za državne organe, gospodarske in druž- bene organizacije, če delo ne traja več kot pet dni 15 »/o 12. člen Osebe, ki imajo od izkorišča- nja zemljišč v druge nekmetij- ske namene (kopanje peska, gra- moza in kamna, žganje opeke, apna, oglja itd.) dohodke, ki presegajo letno 100.000 dinarjev, plačajo prispevek od obrtnih dejavnosti. 13. člen Za priznavanje stroškov iz naslova ekonomske amortizacije se določijo naslednje najvišje stopnje: — za stroje 8 ®/o — za orodje in inventar (doba trajanja več kot eno leto) 10 ®/o — za tovorne in osebne avtomobile 15 ®/o 14. člen Pri odmeri prispevka iz oseb- nega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se ana- logno priznavajo olajšave iz 9. člena tega odloka. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 15. člen Prispevek iz osebnega dohod- ka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se pla- čuje po stopnji 17,5 «/o. Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 16 člen Prispevek iz osebnega dohod- ka od avtorskih pravic, paten- tov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 17,5 ®/o. Davek na dohodke od stavb 17. člen Davek na dohodke od stavb Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela dru- gih 24. Člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela dru- gih (v nadaljnjem besedilu: da- vek na tujo delovno silo) se pla- čuje po stopnji 15®/o. 25. člen Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, ki je osnova za davek na tujo delovno silo, se določi v odstotku od ta- kim osebam i^lačanega oseb- nega dohodka in znaša: — kovinska in elektro- instalaterska stroka 50 ®/o — predelava lesa 40®/o — tekstilna in usnjarska stroka 30 «/o — stavbna obrl 50®/o — ostale stroke obrti 40®/o — intelektualne storitve 40®/o — zasebni kmetijski pro- izvajalci ^ 30®/o 26. člen Zavezancem, ki plačujejo pri- spevek po pavšalnih osnovah ali pavšalnih zneskih, se odmerja davek na tujo delovno silo v pavšalnem znesku, ki znaša za se plačuje po stopnji '''o. 18. člen Od stavb izven okoliša mesta Ptuja, ki se ne dajejo v najem, se ne plačuje davek od stavb. , 19. člen Stroški upravljanja in vzdr- ževanja stavb se priznajo v vi^ šini 70®/o od stanarine ali na- jemnine oziroma od stanarinske ali najemninske vrednosti. Davek na dohodke od premo- ženja in premoženjskih pravic 20. člen Davek na dohodke od premo- ženja in premoženjskih pravic se plačuje po stopnjah: OD OSNOVE 21. člen Dohodki od oddajanja oprem- ljenih sob so oproščeni plače- vanja davka po prejšnjem čle- nu. 22. člen Občani in zasebne pravne osebe, ki v Jugoslaviji pri igrah I na srečo zadenejo dobitek, pla- j čajo od takega dobitka davek j po stopnji 10 o/o. i Davek na kmetijske proizvajal- ne priprave in na samorodno trto 23. člen Občani, ki imajo priprave za kmetijsko m gozdarsko proiz- vodnjo," naštete v tem členu, oziroma imajo posajeno samo- rodno trto, plačajo od teh pred- metov in trte davek, ki znaša letno: vsakega zaposlenega delavca letno 12.000 dinarjev. Prehodne in končne določbe 27. člen Prispevek oziroma davek, kii se odmerja po progresivnih stopnjah, ne sme biti večji od prispevka oziroma davka, od- merjenega po najbližji nižji stopnji od najvišje njej ustre- zajoče osnove, povečanega za razliko med dejansko m najviš- jo osnovo, za katero_ velja naj- bližja nižja stopnja. 28. člen Predpisi temeljnega zakona o prispevkih :n davkih občanov in republiškega zakona o pri- spevkih in davkih občanov se primerno uporabljajo tudi pri izvajanju tega odloka. 29. člen • Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vest- niku okraja Mafibor«, uporablja pa se tudi pri odmeri prispev- kov in davkov za leto 1965. Št: 422-12/65-1 Ptuj, dne 26. febmaria 1965. Predsednica skupščine občine Ptuj: Lojzka Stropnik, 1. r. PREMALO SREDSTEV ZA KULTURNE DEJAVNOSTI V KOMUNAH V več mestih, posebno v več- jih centrih, so kulturne usta.rove zaskrbljene, da jim bodo zmanj- šali sredstva potrebna za osnov- ne dejavnosti. To se je posebno pokazalo na zadnjih zasedanjih sveta za kulturo, kjer so — za- radi motnih posledic takega stanja — zavrnili načrte druž- benih planov komun. Najizrazi- tejši primer je Beograd, kjer so v načrtu predvidevali vxepa 4B0 milijonov sredstev, medtem ko znal:a potrebni minimum za delo kulturnih ustanov milijarč^o in dvesto milijonov dinarjev. Zaradi tisega tega. nastaja vprašanje, odkod taka razlika med načrti in resničnimi potre- bami? Gre samo za pomanjka- nje sredstev v blagajnah komun, ali so vmes še drugi vzroki? V preteklih mesecih je bilo več razgovorov o razširitiH kultur- nih dejavnosti in natančnejši določitvi vloge, ki naj bi jn ime- le nekatere k?iltnme ustanove v komuni. Se več, poudarjali so vninost aktivnega sodelovanja posameznih ustanov v kultur- nem življenj-'! in ■'laofoirili. da bodo sredstva, v glavnem odvis- na od le-teaa. pri tem pa dobimn vtis, da bo- do načrti nekaterih Ustanov in svetov za kulturo do neke me- re omejeni. Ta problem se ka^ predpišem v rpfyublišh7h centrih, kjer jp pono^mo nlzt^alizirano vprašanje- aH 'jpjffintf^ fci jih opravljajo naše vrhunske in- stitucije, republiške ali mestne narave in v kakšni meri bodo mogle komune sodelovati pri nji- hovem vzdrževanju? Nesporazumi vastajajo tudi zaradi možnosti, da bodo v okvi- ru novega sistema financiranja ustanove same zase pričele zbi- rati večja finančna sredstva: to praktično pomeni komerclallza- io in zvišanje cen vstovnicam. Toda tudi to ne bo rešitei} ker je jasno, da bi pod takimi pogoji vstopnica za opero nli koncert stala dva, tri ali tudi več tisoč dinarjev. S tem bi praktično ostali brez občinstva. Kolikor ve bodo ''aootovljevn minimalna sredstva, '.itean^ priti do stagnacije ali pa tudi do Ta- stoja v delu posameznih kultur- nih institucij. • S tega stališča problem finan- ciranja kulturne dejavnosti ni niti malo preprost. Institucije se 7.aved.3jo. da komune nimajo za- dostnih sredstev m zato so v svo- jih zahtevah v glavnem iskale le naji»otr'ebnejše ali pa prosile za sredstva v enaki višini kot preteklo leto. To le praktično .-ninimum, pod katerega le tež- ko itl. In zato le razumljivo, da zdaj pospešeno i.ščejo nove rešit- ve, sprejemljive tako za komune kot za kulturne ustanove (Pret>-servis)