Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. oec., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. oec., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 55, {t. 11 UDK 630 / ISSN 0024-1067 november 2003 uvodnik Lesarji bomo pre`iveli Pred dnevi sem poslu{al akademsko razpravo negospodarst-venikov, kaj vse bi morali narediti v gospodarstvu, konkretno v lesni industriji, da bi dohiteli sorodno panogo v razviti EU. Bil sem tiho in poslu{al. Pou~evali so nas o tem, da je treba odpustiti toliko in toliko delavcev, dvigniti dodano vrednost na zaposlenega, da je nujno potrebno tehnolo{ko in razvojno posodobiti proizvodne zmogljivosti, ve~ vlagati v razvoj novih izdelkov, se povezovati … Sam pri sebi sem si nekoliko zlobno mislil, kako bi bilo, ~e bi se ti gospodje iz udobnih in varnih dr`avnih foteljev za nekaj ~asa preselili v kruto realnost, v neposredno proizvodnjo, kjer se iz dneva v dan bije neizprosna bitka s konkurenco za kos skromne poga~e na evropskih oziroma svetovnih trgih. Od snovalcev industrijske politike v dr`avi bi ~lovek pri~akoval, da bi namesto hvalevrednih naukov, ki pa jih sami dovolj dobro poznamo, raje posku{ali vsak na svojem podro~ju delovanja ustvariti optimalne pogoje, da bi s skupnimi napori dvignili konkuren~no sposobnost panoge. [e posebej, ko sem v avgustovski {tevilki Gospodarskega vestnika prebral razpravo dr. Janeza Be{tra iz In{tituta za ekonomska raziskovanja, da v Sloveniji ne vemo, katere so tiste panoge, v katere velja usmerjati razvojna sredstva dr`ave. Brez pristranskega navijanja menim, da si to podporo lesna stroka vsekakor zaslu`i. Za to trditev je kar nekaj argumentov. Panoga je v okviru predelovalne industrije v prvi ~etrtini najpomembnej{ih panog v dr`avi. Surovinsko je samozadostna, saj je kar 60 % na{e dr`ave pokrite z gozdom. Ima bogato tradicijo in specifi~na znanja pri predelavi lesa. Iz nacionalnega vidika je pomembna tudi zavest o potrebnosti lesne industrije in gozdarstva v funkciji ohranjanja poseljenosti pode`elja, ekolo{kega ravnovesja ter v povezavi z drugimi panogami. npr. s turizmom. Zanemarljivo tudi ni dejstvo, da danes celotna panoga zaposluje {e dvajset tiso~ delavcev in je tradicionalni neto izvoznik. V uvodniku dr. Torellija v prej{nji {tevilki smo lahko prebrali, kako v mednarodnem merilu gozd in njegovo rentabilno izkori{~anje vedno bolj pridobiva pomen. Kako s ponosom in s tem v zvezi tudi z ustrezno podporo gledajo na lesno industrijo na{i sosedje Avstrijci. @al tega zavedanja pri nas {e ni. Dr`avne podpore, kot jo imajo nekatere druge predelovalne dejavnosti, skoraj ni. Lesna industrija do sedaj ni imela nikakr{ne za{~ite. Zato na pogosta vpra{anja o tem, kaj se bo spremenilo z vstopom Slovenije v EU, lesarji mirno odgovarjamo, da za nas ni~ bistvenega. Zavedamo se svojih slabosti, ki jih moramo odpraviti, hkrati pa smo `e danes vajeni vsega hudega tako doma kot na evropskih in svetovnih trgih. Iz izku{enj iz preteklosti tudi vemo, da se bomo morali {e naprej trmasto zana{ati predvsem sami nase in s tem vedno znova dokazovati samim sebi kot tudi {tevilnim zunanjim skeptikom, da bomo lesarji pre`iveli. Pre`ivetje neke stroke namre~ ni stvar dnevne dru`benoekonomske politike in odnosa te politike do panoge, temve~ je to predvsem stvar ljudi, ki so bili ali so trdno povezani s tradicijo lesarstva na Slovenskem. Stojan KOKO[AR dogodki, odmevi kazalo stran 369 Ojedritev - vloga in pomen Heartwood formation - function and process avtor Niko TORELLI Lesarji bomo pre`iveli 365 Stojan Kokošar 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem 380 Sanja Pirc Pnevmatsko kladivo EK1152 383 Ale{ Likar Ga Ma? Da - medsebojno zaupanje in pogum 391 Intervju z Danijelo Rus, Majo Tasi~ Dem{ar in Ga{perjem Dem{ar Sanja Pirc AMBIENTA 2003 - `ivahnost in druga~nost 397 Sanja Pirc Vinko Rozman 1938 - 2003 406 Jo`e Kova~, Mirko Ger{ak iz vsebine 385 GZS - Zdru`enje lesarstva - informacije {t. 9/2003 30 let LESNE TIP Oti{ki Vrh 399 Lesarji na strokovnem posvetu Zgradbe, energija in okolje 2003 401 SHACHERMAYERJEVIH 10 let 403 Vabilo k razstavi jaslic 404 Poletne dejavnosti na Srednji lesarski {oli Nova Gorica 405 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - Furnirji in plo{~e - 9. del 408 kratke novice INLES d.d. pove~uje prodajo Ribni{ki proizvajalec oken in vhodnih vrat v letu 2003 posluje bistveno bolj{e, saj je podjetje v prvih devetih mesecih pove~alo prodajo za 10 %. Prete‘ni del svojih proizvodov Inles d.d. {e vedno proda na nem{kem in avstrijskem trgu, kjer pa ‘e vrsto let zaradi zasi~enosti trga upada nakup oken. Kljub temu je Inles d.d. letos za 15 % pove~al prodajo na avstrijskem trgu. Predvsem pa je pove~al prodajo na slovenskem trgu, in sicer za 30 %. Enako pove~uje prodajo na Hrva{kem za 90 % in v Rusiji za 150 % glede na preteklo leto. V okviru bogate palete programov oken in vhodnih vrat je dose‘en porast prodaje razli~en. Lesena okna in vrata ne ka‘ejo porasta, medtem ko je porast pri Alu-les oknih in vratih 44 %, pri aluminijastih 29 % in pri PVC oknih in vratih 10 %. Izsledki mednarodnih institucij za tr‘ne raziskave ka‘ejo, da v zadnjih letih raste letni celotni obseg prodaje na slovenskem trgu za okna. Ta letni porast zna{a okoli +2 %. Tak{na rast pa je napovedana tudi za naslednja leta. Inles, ki kupcem nudi izredno {irok program oken in vhodnih vrat, ki ga odlikujejo bistvene kakovostne last- ijaLeS 55(2003) 11 dogodki, odmevi kratke novice nosti in doma~i ter nem{ki znaki kakovosti, zato na~rtuje, da mu bo tudi v bodo~e uspelo nadaljevati te pozitivne trende in uspehe. V prodajo podjetje Krivaja iz Zavidovi}ev Agencija za privatizacijo zeni{ko-dobojskega kantona je sredi novembra objavila mednarodni razpis za prodajo pohi{tvenega podjetja Krivaja iz Zavi-dovi}ev, ponudbe pa sprejema do 12. januarja. Lani so v Krivaji ustvarili za 43,5 milijona evrov prihodkov, ve~ino izdelkov pa izvozijo v ZDA, Nem~ijo, Italijo, Anglijo, Nizozemsko, Slovenijo ter Srbijo in ^rno goro. Kon~no podpisane pogodbe Minister za finance Du{an Mramor je sredi novembra po skoraj {tirih mesecih pripravljanja dokumentov na gospodarskem ministrstvu kon~no podpisal poro{tvene pogodbe za dr‘avne pomo~i podjetjem v te‘avah, med katerimi je ob mariborski Svili in Tovarni volnenih izdelkov (TVI) Maj{perk tudi ajdovska Lipa. Vlada je ‘e sredi julija sprejela sklep o dodelitvi dr‘avne pomo~i v obliki subvencij, posojil in dr‘avnih poro{tev, po katerem naj bi prejeli TVI Maj{perk 371 milijonov, Svila 466 milijonov in Lipa 860 milijonov tolarjev pomo~i. Omenjena podjetja bi morala dobiti denar v tridesetih dneh po podpisu. Do zdaj je dr‘avno pomo~ po zakonu o odobritvi pomo~i podjetjem v te‘avah dejansko dobila le Mura, ki ji je vlada namenila skupno okoli 2,3 milijarde tolarjev, vendar le delno, saj bo zadnji obrok pomo~i Mura dobila januarja prihodnje leto. Beograjski Mercator nad pri~akovanji Zoran Jankovi}, predsednik uprave PS Mercator, je za srbske medije izjavil, da je dose‘eni promet v beograjskem Mercatorju presegel vsa pri~akovanja, saj naj bi imel letos kar 60 milijonov evrov prihodkov, medtem ko je bilo v njegovo gradnjo vlo‘enih 42 milijonov evrov. Beograjski trgovski center, ki je po Jankovi}evih besedah Mercatorjev najmodernej{i, ob koncih tedna obi{~e 50 tiso~ ljudi, iz nekaterih ve~jih srbskih mest, kot sta Novi Sad in ^a~ak, pa imajo celo direktne avtobusne proge. Zato nameravajo podobne trgovske centre zgraditi {e v Novem Sadu, Kra-gujevcu ter v nekaterih drugih srbskih mestih. Janovi}eva formula za uspeh je izbira primerne lokacije ter dobri odnosi med vodstvom in dobavitelji, katerih proizvodi morajo biti kakovostni in cenovno sprejemljivi. Prodaja Lesnine ustavljena Konec oktobra smo lahko v slovenskih medijih prebrali, da so se najve~ji lastniki Lesnine - Zvon Ena, Kad, Sod in Triglav Steber - odlo~ili dele‘ prodati skupaj, in to na javnem razpisu. Po zadnjih informacijah pa je prodaja Lesnine za zdaj ustavljena, in to najmanj do konca leta. Lastniki so se namre~ odlo~ili, da najprej po~akajo na leto{-nje rezultate poslovanja podjetja. Prodaja je bila po neuradnih informacijah ustavljena tudi zato, ker mo‘ni kupec, ki ga povezujejo s Harveyjem Normanom, ni bil pripravljen za Lesnino ponuditi toliko, kolikor so ‘eleli prodajalci. Za~etek proizvodnje embala‘e in palet v Bosanski Krupi Dru‘ba Harba{ Company je v sodelovanju s podjetjem Albin Promotion iz Lovrenca pri Ptuju v Bosanski Krupi za~ela proizvodnjo embala‘e in lesenih palet. V dru‘bi je zaposlenih 140 delavcev, na~rtujejo pa {e dodatnih 30 sezonskih delavcev. Program proizvodnje, v katerega sta vklju~eni tudi su{ilni-ca in izdelava briketov, ustreza vsem ekolo{kim zahtevam, z njim pa bi morali prihodnje leto ustvariti za tri milijone evrov prihodkov. Na podlagi sodelovanja se je oblikovala tudi pobuda o pobratenju podjetij. kratke novice pripravila Sanja Pirc ijaLeS 55(2003) 11 raziskave in razvoj UDK: 630*811.5 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Ojedritev - vloga in proces Heartwood formation - function and process avtor Niko TORELLI izvleček/Abstract Pregled literature o vlogi in tvorbi jedrovine. Predpostavlja se, da obstaja dinami~no ravnovesje (homeostazno ravnovesje) med listno biomaso, beljavo in aktivnim koreninskim sistemom, vklju~no mikorizo. S staranjem in rastjo drevesa se postopoma zmanj{uje razmerje med listno biomaso ter rasto~imi lesnimi in skorjinimi tkivi. V tej miselni zvezi je mogo~e dinami~en proces ojed-ritve ali dehidracije debelne sredice interpretirati kot poseben vidik abscisije (analogen abscisiji skorje ali listov), ki vzdr‘je homeostazo v drevesu. Tako se zagotavlja ravnovesje med beljavo (in ‘ivo skorjo), poganjki in sistemom aktivnih koreninic. Predstavljeni in diskutirani so fiziolo{ki in biokemi~ni vidiki ter terminolo{ki problemi ojedritve. The literature on the function and formation of heartwood is reviewed. It is believed that a dynamic equilibrium (homeostatic balance) between leaf area, sapwood and active root system including mycorhizae exists. In the life of a tree the proportion of leaf biomass to steadily accumulating woody and bark tissues gradually deceases with age and size. In this context the dynamic process of heartwood-formation and/or dehydration of the stem core in “sapwood trees” is intepreted as a special aspect of abscission (analogous to abscission of bark or leaves) which func- tions to maintain homeostasis within a tree, keeping sapwood (and living bark) in balance with shoots and system of fine roots. Physiological, biochemical aspects and terminological problems of heartwood formation are presented and discussed. Klju~ne besede: ojedritev, vloga, proces, homeostaza, abscisija, terminologija Keywords: heartwood-formation, function, process, hemeostasis, abscission, terminology Homeostaza in abscisija Lesne trajnice so generirajo~i sistemi. Z aktivnostjo lokaliziranih apikalnih in lateralnih meristemov vsako leto na novih prostorskih pozicijah razvijejo novo listno povr{ino, veje, ksilemski in floemski vaskularni sistem ( tj. novo letno debelno, vejno in koreninsko ksi-lemsko in floemsko prirastno plast), sistem drobnih koreninic (z mikorizo) in reprodukcijske organe. Zgradbena shema ‘ivali je povsem druga~na od rastlinske. Odrasel ‘ival-ski organizem ima le malo tkiv sposobnih delitve. Pri najnaprednej{ih ‘ivalih regeneracija organov ali telesnih delov ni mogo~a. @ivali predstavljajo potemtakem zaprt sistem, rastline pa odprtega. Vi{je rastline so zaradi manj{e specializiranosti bolj plasti~ne in imajo zato ve~jo sposobnost regeneriranja kot vi{je ‘ivali (prim. npr. Lyr et al. 1992, str. 474). Vemo, da se ob rasto~em deblu in vejah listna povr{ina od dolo~ene starosti naprej ne pove~uje, temve~ celo zmanj-{uje. Razmerje med fotsintezirajo~im in transpirajo~im listjem ter deblom, se progresivno zmanj{uje. ^e bi morala enaka listna povr{ina vsako leto obnoviti vsa tkiva in hkrati zagotoviti energijo za vzdr‘evalno respiracijo (angl. revijaLes 55(2003) 11 raziskave in razvoj maintenance respiration, Thornley 1976) za ve~ajo~e se rastlinsko telo, bi rast in fruktifikacija slednji~ zastali (prim. Jacobs 1955, Larcher 1975, str. 140). Re{itev je edinole v rednem odstranjevanju (eliminiranju) ostarelih (senescentnih) tkiv in organov - absci-sija. Addicott (1991) navaja 24 drevesnih delov, ki se lahko abscisirajo. Med drugim navaja tudi transformacijo ‘ive skorje v mrtvo (“ritidomizacija”), ne omenja pa analogne transformacije beljave v jedrovino (= ojedritev) in progresivne dehidracije debelne sredice z enakim u~inkom. Ojedritve resda ne spremlja tvorba lo~itvene in za{~itne plasti (angl. separation and protective layer) kot npr. pri listu v obmo~ju ab-scisijske cone, vendar sta ojedritev in izsu{evanje funkcionalno analogni drugim abscisijam: vzpostavljanje ravnovesja med ‘ivimi in odmrlimi tkivi. Razlo‘imo to nekoliko podrobneje! Rasto~a rastlina je v bistvu kompleks tekmujo~ih organov in tkiv. Njihov uspeh je odvisen od na~ina razdeljevanja hranil med tekmujo~imi ponori (npr. White 1979). Tekmovanje (kompeticija), kot se ka‘e v procesih in strukturah, sku{a ohranjati dokaj konstantno razmerje v pogledu relativne velikosti raznih tkiv in organov. Primer: ~e postane listna povr{ina prevelika glede na koreninski sistem, bo vodni stres upo~asnil rast poganjkov in obratno: defoliacija bo zmanj{ala rast korenin zaradi zmanj{ane oskrbe s fotosintati. Kot rezultat notranjega nadzora, kot ga uveljavljajo vodne razmere, oskrba z ogljikovimi hidrati, du{ik, hormo-nalno ravnovesje, je vzpostavitev stabilnega ravnovesja med listno povr{ino, beljavo in aktivnim koreninskim sistemom (Waring & Schlesinger 1985, s. 29-37, Carlson & Harington 1987). Zato je moralo drevo, kot odprti sistem, razviti {irok spekter abscisij, tj. elimi- ijaLeS 55(2003) 11 nacije senescentnih (ostarelih) tkiv in organov kot sredstva za vzdr‘evanje ravnovesja med ‘ivimi tkivi v rastlini. Te‘njo ‘ivih organizmov po vzdr‘e-vanju dinami~nega ravnovesja med strukturami v procesu imenujemo ho-meostaza (prim. Kozlowski et al. 1991, s. 59-60 in Addicott 1991, s. 274). Redno obnavljanje vaskularnih tkiv, listne povr{ine in drobnih koreninic omogo~a drevesu doseganje “neomejene” starosti in dimenzij, pri ~emer starost ‘ivih tkiv le redko prese‘e nekaj desetletij! Periodi~no obnavljanje vitalnih vaskularnih tkiv, listne povr{i-ne in aktivnega koreninskega sistema je hkrati tudi temelj izredno u~inkovite pre‘ivetvene strategije lesnih trajnic. Poudarimo, da je treba strogo razlikovati starost drevesa kot celote od starosti relativno kratko‘ivih organov in tkiv, listov, drobnih koreninic, lesa in skorje. Pinus aristata z White Mountains v ZDA resda lahko dose‘e starost do 5000 let, pri ~emer pa beljava - tj. del debla, ki vsebuje ‘ive celice - ni starej{a od nekaj desetletij. Nekaj podobnega je z “tiso~letnimi” hrasti in lipami. Vaskularni kambij praviloma vsako leto proizvede novo plast sekundarnega ksilema in floema. V izjemnih primerih lahko prirastek, zlasti na bazi drevesa, izostane. Primer so propa-dajo~e jelke (Torelli et al. 1986). Sicer pa so parenhimske celice ksilema in floema ‘ive le toliko ~asa, dokler so del beljave in ‘ive skorje. Na tem dejstvu temelji tudi definicija IAWA za beljavo in jedrovino (IAWA 1964, prim. Torelli 1990). Ve~ina drevja zadr‘i listje le nekaj mesecev. Golosemenke so v tem pogledu izjema. Aravkarija zadr‘i iglice do 25 let, Pinus longaeva pa celo ve~ kot 30 let. Oba lista velbi~ije (Welwitschia mirabilis) nikoli ne odpadeta, ~eprav utegne rastlina dose~i starost tudi prek 1000 let. Ve~ina listavcev zmernega pasu vsako leto odvr‘e svoje liste. Tudi veje so razmeroma kratkega veka in in se odstranjujejo bodisi s kladoptozo ali pa v dalj{em procesu interakcije biot-skih in mehanskih dejavnikov (“~i{~e-nje” vej, angl. pruning, nem. Ästung). Aktivni del koreninskega sistema sestavljajo drobne koreninice. Njihovo odmiranje in rast je simultan proces. Letna zamenjava oz. obnova zajame med 30 in 90 % vseh koreninic. V tem pogledu obstajajo razlike. Pri zdravem drevju ve~ina finih koreninic odmre zelo kmalu, pri jablani ‘e po enem tednu, pri smreki pa ve~inoma po 3-4 letih. V smislu hipoteze sredica-pla{~ (angl. core-skin hypothesis nem. Kern-Mantel Hypothese, slika 1) si lahko drevo predstavljamo kot tvorbo, sestavljeno iz ve~ dreves oz. posameznih letnih ksilemskih in floemskih prirastnih plasti, druga nad drugo. Neko~ je vsako delno drevo imelo svojo listno povr-{ino in sistem drobnih koreninic. Nekaj najmlaj{ih “dreves” z `ivimi celicami predstavlja homeostazno uravnove{en pla{~, ki prera{~a odmrla starej{a drevesa oz. plasti - sredico. Dokler je deblo drobno in kro{nja velika, so vse paren-himske celice sekundarnega ksilema in floema debla in vej `ive. Celotno mlado drevo predstavlja dinami~no maso. S staranjem za~no tkiva v sredici odmirati, prehajajo~ v stati~no maso drevesa (Merrill & Cowling 1966, Hardwick, R.C. 1987). Sredica in pla{~ v bistvu predstavljata jedrovino in be-ljavo. Z rastjo oz. starostjo se razmerje med pla{~em in sredico oz. med dinami~no in stati~no maso drevja spreminja. To je posledica homeostaze in spremlja-jo~e abscisije. Opisano situacijo lahko opi{emo {e energijsko. Pri mladem drevesu s 100 %-no dinami~no maso je razmerje med razpolo‘ljivo (potencialno) energijo in za vzdr‘evanje E3D raziskave in razvoj Slika 2. Bukev (Fagus sylvatica L.): pove~ana radialna rast po napadu bukovega lestvi~arja (Xyloterus spp.). Slika 1. Hipoteza sredica-pla{~. Starostno spreminjanje razmerja med debelno sredico in pla{~em. Listna biomasa in aktivni koreninski sistem se od dolo~ene starosti naprej ne pove~ujeta! dinami~ne mase potrebne (kineti~ne) energije izrazito v prid potencialni energiji. S starostjo se razmerje med obema tipoma energije menja. Ko se razmerje pribli‘uje razmerju 1:1, se za~ne uveljavljati abscisija (prim. Shigo 1991, s. 264) Inherentna te‘nja k homeostazi pa hkrati omogo~a tudi “reparaturo” neskladij znotraj kro{nje, debla ali korenin po po{kodovanju. Delna defoliacija ali obvejevanje (ob neprizadetem koreninskem sistemu) navadno povzro~i pospe{eno rast poganjkov ali pa aktiviranje zavrtih (supresiranih, “spe~ih”) popkov in pojav epikormskih vej. Podobno velja za koreninski sistem. Notranja mehanska odstranitev ali razkroj beljave spro‘i njeno nadome{~anje s pospe{eno radialno rastjo. “Prihranjena” energija za vzdr‘evalno respira-cijo se investira v pospe{eno radialno rast (sliki 2, 3). ^e si ogledamo homeostazo s prakti~ne plati, sledi, da imajo drevesa z ve~jo kro{njo {ir{o beljavo in obratno. V literaturi je dovolj primerov, ki to potrjujejo, zato jih posebej ne objav- Slika 3. Bukev (Fagus sylvatica l.): nadome{~anje beljave s pove~ano radialno rastjo po odstranitvi dela beljave z vrtanjem od zadaj. ljam. Na drugi strani pa to tudi pomeni, da z obvejevanjem povzro~imo redukcijo beljave. Podatki obstajajo predvsem za iglavce. Tako je pri rde~em boru (Pinus sylvestris L.) odstranitev razli~nih dele‘ev listne biomase oz. kro{nje povzro~ilo zmanj{anje povr-{ine preseka beljave in ustrezno pove-~anje ~rnjave. Homeostazno uravnove-{enje po {tirih letih ni bilo zaklju~eno (Langstrom & Hellqvist 1991). Iz po-vr{ine preseka beljave je mogo~e sklepati na biomaso kro{nje (npr. Snell & Brown 1978, Margolis et al. 1988, Whitehead et al. 1984). Iz tesne zveze med listno povr{ino in povr{ino preseka beljave sledi tudi, da je znotraj vrste {irina beljave odvisna od cenot-skega statusa (“socialnega polo‘aja”) drevesa v sestoju. V rasti utesnjena ali prevladana drevesa imajo vselej manj{o beljavo v primerjavi z vladajo~imi in sovladajo~imi dreves. Drevo lahko torej prilagaja razmerje med poganjki in koreninami ter obojih z beljavo tudi s prevladujo~imi svetlobnimi razmerami, vodo in dostopnimi hranili. Ho-meostazno ravnovesje med listno bio-maso in beljavo nakazuje mo‘nost vplivanja na obseg ojedritve. To utegne biti pomembno pri vrstah z dekorativnimi ~rnjavami. [ir{a beljava ne pomeni vselej tudi ve~jega {tevila prirastnih plasti oz. branik v beljavi. Tako beljava dominantnega hrasta, kljub ve~ji {irini {teje manj branik v primerjavi s prevlada-nimi osebki, ki imajo poleg tega {e o‘jo beljavo (Burger1947). Iz tega je mogo-~e sklepati, da je volumen beljave po-membnej{i. Preseka beljave ne dolo~ajo vodopre-vodne potrebe, temve~ predvsem skla-di{~ne potrebe drevesa. Zato hidro-aktivni del beljave vselej ne zavzema celotne beljave. Lep primer so ven~a-stoporozne vrste z zelo zmogljivim trahejnim sistemom, kjer praviloma revijaLes 55(2003) 11 prevaja vodo le teko~a letna prirastna plast (oz. branika v prerezu). Tako lo~i Ziegler(1968) pri hrastu prevodno beljavo (angl. conducting sapwood, nem. Leitsplintholz) in s tilami okludi-rano neprevodno beljavo (angl. storage sapood, nem. Speichersplintholz). Pri bukvi prevaja vodo le nekaj deset zunanjih prirastnih plasti oz. branik (= “hidroaktivna” beljava, slika ). Pri odraslih bukvah je Müller (1949) ugotovil, da prevaja le 13-24 zunanjih branik. Embolirana su{ina (z dele`em ka-pilarne vode pod 35 %) vode ne prevaja (sliki 4, 5). Glede na mo~no zmanj{ano vitalnost (Ne~esany 1966, slika 24), je tudi skladi{~na kapaciteta su{ine mo~-no zmanj{ana in postaja v funkcionalnem smislu vse bolj podobna odmrli jedrovini. Hkrati je v su{ini mo~no zmanj{ana respiracija. Predstavlja tudi predstopnjo morebitne diskoloracije, ki je -kot jedrovina- mrtva. Na drugi strani pa se zdi, da je hidroaktivni del debla analogen beljavi jedrovinskih vrst, na katerega velikost prav tako ho-meostazno vplivajo dimenzije kro{nje in debla (Torelli 2003, neobj.). Kak{en namen ima odmrla debelna sredica ? Iz nihanja vla‘nosti v mokrem rjavem srcu topolovine je Sauter (1966) domneval, da ima mokro srce vlogo vodnega rezervoarja. Stewart (1966) ji je med drugim pripisal vlogo deponije toksi~nih substanc. Odmrla debelna sredica lahko predstavlja tudi zalogo hrane oz. energije. Morda ste ‘e opazili adventivne korenine, ki rastejo v absci-sirano in razkrajajo~o se debelno sredico (lipa, brest, kostanj). Drevo se hrani z lastno substanco! Avtokanibali-zem ali samorecikliranje (slika 5)? Sicer pa Larcher (1975, str. 140) meni, da predstavlja rasto~a lesna masa z vidika fotosintzenega bud‘eta nedostopen kapital, ki se teko~e odteguje drevesnemu metabolizmu. Ali izvotlitev drevesa {koduje trdnosti drevesa, npr. v viharju? Mattheck ijaLeS 55(2003) 11 Slika 4. Bukev (Fagus sylvatica L.) Su{ina ( zrelina). (1994, 1995) je pregledal 1200 dreves razli~nih vrst, ki jih je podrl veter. Ugotovil je, da so se le redkokdaj prelomila votla drevesa, katerih obod je bil debel vsaj 1/3 polmera drevesa. Pomeni, da je votlo drevo s premerom 50 cm, (tj. s polmerom 25 cm) dokaj varno v viharju ~e ima vsaj 7,5 cm debel zdrav obod. [e ve~, votlo deblo je bolj fleksibilno in se la‘je upira vetrnim sunkom! Izvotlitev homeostazno absci-sirane debelne sredice predstavlja potemtakem pre‘ivetveno prednost! Iz tega sledi, da s toksi~nimi snovmi prepojena biolo{ko odporna ~rnjava ne predstavlja posebne pre‘ivetvene prednosti za drevo, pa~ pa za rabo lesa. Ojedritev in dehidracija -terminologija Transformacija beljave v jedrovino -ojedritev (angl. heartwood-formation, nem.Kernholzbildung) je genetsko fiksiran proces in v fiziolo{kem in kemi~nem pogledu vrstno specifi~en. Pri vrstah, ki ne ojedrijo (“beljavci”) prevzame vlogo eliminacije starej{ih tkiv in s tem optimalno dimenzioniranje beljave prevsem dehidracija. Rezultat je vidna su{ina ali zrelina (angl. ripewood, nem. Reifholz) (sliki 4, 5). Analogen pojav je transformacija `ive skorje v mrtvo skorjo (lubje ali raziskave in razvoj Slika 5. Bukev (Fagus sylvatica L.) Su{ina - radialna razporeditev plinov in kapilarne vode (W) pri odrasli bukvi. Slika 6. Divji kostanj (Aesculus hippocastaneum L.): “samorecikliranje” -adventivne korenine ~rpajo hrano iz razkrajajo~e se debelne sredice. EHl raziskave in razvoj ritidom), vendar gre tukaj za “tipi~no” abscisijo, ki jo spremlja nastanek sekundarnega meristema felogena in “abscisirajo~ega” suberiziranega fele-ma. Mednarodno zdru‘enje lesnih anatomov (IAWA 1964) je definiralo je-drovino kot “notranje plasti lesa v rasto-~em drevesu, kjer je parenhim odmrl, rezervne snovi (npr. {krob) v njem, pa so se odstranile ali transformirale v jedrovinske snovi”. Isti vir definira be-ljavo kot “(navadno) periferni del debla ali veje z ‘ivim parenhimom, ki vsebuje rezervne snovi (npr. {krob)”. Definicija ne obravnava jedrovine kot programiranega, genetsko fiksiranega procesa in pu{~a nekaj nejasnosti. Bosshard (1966) je v skladu s to definicijo pripravil “novo” terminologijo ojedritvenih pojavov (preglednica 1). Tudi Bosshardova terminologija ne lo~i jedrovine od diskoloriranega lesa, ki nastane po po{kodbah beljave (angl. wound initiated discolored wood, Shigo in Hillis, 1973). Diskolorirani les v de-belnih sredicah vrst, ki ne ojedrijo (bukev, jesen, javor, lipa, topol), utegne biti zelo podoben ~rnjavi. Odtod tudi zava-jajo~i izrazi “neprava” ali “glivna” ~r-njava oziroma jedro (angl. false heart-wood, nem. Falschkern, Pilzkern). Dis-kolorirani les v debelni sredici praksa Preglednica 1. Terminologija ojedritvenih pojavov (Bosshard 1966) “Stara” terminologija Primer “Nova” terminologija Beljavci Alnus spp., drevesa z upo~asnjeno ojedritvijo angl. sapwood trees Carpinus betulus angl. trees with retarded formation of heartwood nem.Splintholzbäume nem. Bäume mit verzögerter Kernholzbildung Zrelinci Abies spp., drevesa s svetlo jedrovino angl. ripewood trees Picea spp. angl. trees with light heartwood nem. Reifholzbäume nem. Bäume mit hellem Kernholz Drevesa s pravilno ojedritvijo Quercus spp, drevesa z obligatno obarvano jedrovino (= ~rnjava) angl. trees with Pinus spp. angl. trees with obligatory colored regularly formed heartwood heartwood nem. Kernholzbäume mit nem. Bäume mit obligatorischer regelmässiger Kernholzbildung Farbkernholzbildung Drevesa z nepravilno ojedritvijo Fraxinus spp., Angl. trees with irregular Fagus spp. heartwood formation Nem. Kernholzbäume mit uregelmässiger Kernholzbildung drevesa s fakultativno obarvano jedrovino angl. trees with facultatively colored heartwood nem. Bäume mit fakultativer Farbkernholzbildung slikovito (in ne{kodljvo) ozna~uje kot “srce”: rde~e srce pri bukvi in jel{i, rjavo srce pri jesenu in topolu). Diskolorirani les ima praviloma povi-{ano vla‘nost. Topolov diskolorirani les lahko zato lahko imenujemo mokro srce ali pa rjavo srce - odvisno o tega, katero lastnost ‘elimo poudariti. Z mokrim srcem ozna~ujemo pri jelki mokrino (angl. wetwood, nem. Naßkern), ki se razvije na lokaciji suhe neobarvane jedrovine. Vpra{anje je le, ali je praksa s srcem hotela ozna~iti predvsem njegovo obarvanost (rde~e srce) ali pa njegovo visoko vla‘nost (mokro srce pri jelki ali topolu). Uvedba izraza diskolorirani les vsaj za~asno re{uje problem Bosshardovih ohlapnih kategorij upo~asnjena (zadr‘ana) ojedritev in fakultativno obarvana jed-rovina. Tako {teje Bosshard (1982) jel{o med vrste z upo~asnjeno ojedrit-vijo, ki prilo‘nostno tvori fakultativno obarvano jedrovino. Beli gaber naj bi bila vrsta z upo~asnjeno ojedritvijo in brez tvorbe fakultativno obarvane jedrovine. Bukev, spet, naj bi bila vrsta s fakultativno obarvano jedrovino. revijaLes 55(2003) 11 ^rna jel{a je v tem pogledu zelo podobna bukvi (prim. sliki 13, 14). Tvori diskolorirani les (rde~e srce), ki ga -kot pri bukvi- obroblja suha cona. Posebno zanimiv je izjemno redek pojav disko-loriranega lesa pri belem gabru (slika 15). Glede na prikazane pojave v debe-lni sredici, bi lahko vse tri vrste po Bosshardu uvrstili v kategorijo vrst z upo~asnjeno ojedritvijo in mo‘nostjo nastanka fakultativno obarvane jedro-vine. Vsekakor pa imajo vse tri vrste diskolorirani les! Pri razvpitem rde~em srcu potemtakem ne gre za obarvano jedrovino ali ~rnjavo, temve~ za diskolorirani les, ki ga je povzro~ilo encimsko rjavenje predhodno fiziolo{ko dehidrirane sredice. Rde~e srce nastaja v dveh fazah, ki sta lahko ~asovno mo~no oddaljeni ali pa si teko~e sledita. Uvodna ali dehidracijska faza je povsem naraven fiziolo{ki pojav in je odvisen od globine kro{nje, vi{ine in debeline debla, medtem ko je diskoloracijska faza izrazito fakultativna in je posledica vdora atmosferskega kisika v dehidrirano sredico (Torelli 1984). K ojedritveni terminologii sodita {e izraza prehodna cona (angl. transition zone) in intermediarni les (angl. intermediate wood). Prehodna cona med jedrovino in beljavo ali diskoloriranim lesom in beljavo je “ozka, svetlej{a cona, ki obdaja nekatere jedrovine ali po{kodovane regije, ~esto z `ivimi celicami, navadno brez {kroba, pogosto nepermeabilna za kapljevine, z vla`no-stjo, ni`jo od beljave in v~asih od jedro-vine” (Hillis 1987, str. 16). To cono v~asih ozna~ujejo kot “belo cono” (npr. Nobuchi & Harada 1983), sicer pa splo{no kot “suho cono”. IAWA (1964) definira intermediarni les kot “notranje plasti beljave, ki barvno in na splo{no predstavljajo prehod med beljavo in jedrovino”. Pojem pogosto zamenjujejo s prehodno cono. ijaLeS 55(2003) 11 Slika 10. Bukev (Fagus sylvatica L.) : diskoloracija (rde~e srce) nastane vselej na lokaciji su{ine. Slika 11. Bukev (Fagus sylvatica L.): rde~e srce. Slika 12. Bukev (Fagus sylvatica L.). sestavljeno ali mozai~no rde~e srce. raziskave in razvoj D Slika 13. Črna jelša GA/nus glutinosa /L/ Gaertn.): rdeče srce. D Slika 14. Črna jelša (Alnus glutinosa (L/ Gaertn.): rdeče srce s suho cono. Slika 15. Beli gaber (Carpinus betulus L.): diskolorirani les. ElH raziskave in razvoj Slika 16. Gorski javor (Acer pseudoplatanus L.): diskolorirani les s suho cono. Slika 17. Beli topol (Populus alba L.): diskolorirani les, nastal po po{kodbi s strelo. Fiziologija in biokemija ojedritve Frey-Wyssling (1959) sta zabele‘ila postopno upadanje vitalnosti paren-himskih celic v centripetalni smeri. Hugentobler (1965) je bele‘il spreminjanje oblike jedra oz. vitkostnega indeksa jeder v centripetalni smeri. V bli‘ini kambija so jedra velika in elip-soidna, nato postajajo vse bolj okrogla. Na meji z jedrovino postanejo pikno-ti~na in izginejo. Fahn in Arnon (1962) sta pri tamariski (Tamarix aphylla) zabele‘ila progresivno izginevanje {kroba, ki mu je sledila inaktivacija parenhima in slednji~ disintegracija jeder. Ne~esany (1966) je z dolo~itvijo osmotske vrednosti po metodi mejne plazmolize ugotavljal zna~ilno centri-petalno zmanj{evanje vitalnosti trakovnega parenhima pri vrstah s ~rnjavo in pri beljavcih brez diskoloracije in z diskoloracijo (slike 20, 21, 22, 23, 24). Tudi respiracija celic se progresivno zmanj{uje v centripetalni smeri (prim. npr. Kozlowski & Pallardy 1997, str. 146). Odprto ostaja vpra{anje morebitnega pove~aja aktivnosti celic v prehodni coni. Z nara{~ajo~o razdaljo od kambija se koli~ina nestrukturnih zalo‘nih ogljikovih hidratov (glukoza, fruktoza, sa-haroza in {krob) zmanj{uje in v pre- Slika 18. Navadna jelka (Abies alba Mill.): mokro srce, lokalno s suho cono. hodni coni prakti~no izginejo (Magel et al. 1991, 1994, 1997). Jedrovina in diskolorirani les ne vsebujeta zalo‘nih ogljikovih hidratov (Bauch et al.1982). Nediskolorirana debla bukve, lipe in javora imajo relativno velike koli~ine ogljikovih hidratov tudi v globljih conah. (Dietrichs 1964, Rademacher 1986, Höll 1973, Magel et al. 1997, slika 25). Znanost si {e ni na jasnem, kaj spro‘i ojedritveni proces. Lahko je to naravno vrojeno staranje in zmanj{evanje vitalnosti parenhima (Frey-Wyssling & Bosshard 1959). Stewart (1966) je menil, da je vzrok progresivnemu odmiranju mitohondrijev centripetalna “translokatorna ekskrecija” toksi~nih polifenolov iz presnovno aktivnih delov drevesa ( kambijeva cona). Na-ra{~ajo~a koncentracija polifenolov naj bi slednji~ povzro~ila odmrtje pa-renhima. Teorija se je zdela verjetna, saj so starej{i avtorji (npr. Her-gert&Goldschmidt /1958/ in Erdtman /1958/) menili, da polifenone snovi nastajajo v kambiju oz. felogenu. Danes vemo, da jedrovinske snovi nastajajo in situ v prehodni coni iz prisotnih ali translociranih ogljikovih hidratov (prim. npr. Torelli 1974). Carrodus (1971, 1972) meni, da spro‘i nastanek jedrovinskih snovi pove~ana koncentracija CO2 , nastalega pri respiraciji parenhima in njegovo neu~inkovito odstranjevanje s transpiracijskim tokom. CO2 naj bi oviral delovanje citron-skokislinskega cikla, pri ~emer naj bi nastajala malonila CoA in fosfoenol-piruvat - prekurzorja polifenolnih spojin (prim. slika 26). Carrodus meni, da je pri hitrorasto~ih borih in akacijah (Pinus radiata, Acacia mearnsii) z red-kej{im lesom odstranjevanje CO2, bodisi aksialno s transpiracijskim tokom, bodisi pre~no z difuzijo, bolj u~inko-vito kot pri po~asi rasto~ih drevesih z ve~jo gostoto lesa (“more wall than non-wall”). Odtod ve~ji dele‘ ~rnjave revijaLes 55(2003) 11 raziskave in razvoj pri po~asi rasto~ih drevesih z gostej{im lesom!. Spro‘ilni dejavnik utegne biti tudi dehidracija, ki favorizira pentoza-fosfatno pot na ra~un glikolitske razgradnje (npr. Hillis&Ishikura 1970, Jorgensen&Balsillie 1969). Dietrichs (1964) je pri previdnem su{enju buko-vine opazoval izginevanje {kroba in tvorbo {ikiminske kisline! Tvorbo jed-rovinskih snovi utegne povzro~iti tudi razvijanje etena (Shigo&Hillis 1973, Hillis 1987). Avtorja sta demonstrirala zvezo med ranitvijo in izsu{itvijo les- nega tkiva ter razvojem etena. Menita, da v suhi prehodni coni nastaja eten, ki spro‘i nastanek jedrovinskih snovi. Na dehidracijo kot mo‘en spro‘ilni mehanizem ka‘ejo tudi suhe cone, ki obdajajo diskolorirani les (prim. slike 10, 14, 16). Pri tem je treba omeniti mo‘-nost nastanka suhe cone kot odziv na infekcijo, npr. z Fomus annosus ali z injeciranjem toksi~nih snovi (‘ivo-srebrov klorid). Coutts (1976, 1977) ter Coutts & Risbeth (1977) menita, da snovi, ki nastajajo v umirajo~em parenhimu ali se iz njega spro{~ajo, utegnejo povzro~iti embolijo prevodnega sistema in s tem dehidracijo! Splo{en potek biogeneze jedrovinskih snovi je znan (npr. Bamber & Fuka-zawa 1985, Higuchi 1976, Magel 1997, Taylor et al. 2002, Ziegler 1968). Najpomembnej{e jedrovinske snovi so derivati flavana (= flavonoidi), za katere je zna~ilen flavanov skelet. Ta sestoji iz aromatskega obro~a A, aro-matskega obro~a B in heterocikla s kisikom med njima (npr. Hess 1991, ijaLeS 55(2003) 11 raziskave in razvoj str. 222; Taiz & Zeiger 1998, str. 357). Obro~ A nastane po acetatno-malo-natni poti iz acetilnih skupin, obro~ B, C-atomi 2,3, in 4 heterocikla pa iz fe-nilpropanonskih enot. Sinteza osnovnega ogrodja s 15 C-atomi se izvr{i domnevno po principih acetatno-malo-natne poti iz malonil CoA in CoA-estrov cimetne kisline. Ker je cimetna kislina predstopnja (prekurzor) ligni-nov in flavonoidov kot tudi drugih jedrovinskih snovi, lahko domnevamo, da se za sintezo obro~a B odgovorni encimi nahajajo v kambijevi coni, kjer poteka lignifikacija. Encimski sistem za sintezo A-obro~a flavonoidov si pridobijo parenhimske celice v fazi, ki je odvisna od fiziolo{kih pogojev. Ne vemo {e, kateri dejavniki, poleg ‘e obstoje~ih, za sintezo cimetne kisline kot predstopnje ligninov in obro~a B, inducirajo nastanek encimov za sintezo jedrovinskih snovi, {e zlasti obro~a A. Motnja v osnovni presnovi utegne blokirati dolo~ene korake v presnovni verigi. Tako se lahko nakopi~ijo vmesni produkti. Zastoj intermediarnih snovi se lahko odpravi z aktiviranjem vzporednih poti, ki vodijo v sintezo sekundarnih snovi. Dejansko obstajajo indici, da se respiratorna razgradnja glukoze, ki v kambijevi coni poteka po sistemu glikoliza-citronski kislinski ciklus (Krebsov ciklus, cikel TCA) v starej{ih (globljih) delih beljave spremeni, pri ~emer se oksidacija glukoze v citosolu vr{i prek oksidativnega pentazafosfat-nega cikla (prim. slika 26). Poskusi ka‘ejo, da lahko dolo~eni encimski inhibitorji (zaviralci) citronskega kislinskega cikla (npr. arzenit = arze-nov(III) oksid) spro‘ijo sintezo flavo-noidov. Tedaj se acetilne skupine vgrajujejo v obro~ A - domnevno prek malonil-CoA. Arzenit in natrijev flu-orid pa ne delujeta le kot inhibitorja na citronski kislinski cikel, temve~ tudi pove~ujeta dele‘ pentozafosfat-nega cikla, ki favorizira nastanek NADP2, in eritroza-4-fosfata. Povsem mogo~e je, da so v ‘ivem drevesu naravni inhibitorji. Tako obstaja neiden-tificirani inhibitor malatdehidrogena-ze v prehodni coni pri robiniji. revijaLes 55(2003) 11 raziskave in razvoj Zdaj lahko vsaj posku{amo rekonstruirati potek ojedritve. Med lignifikacijo povzro~ijo neporabljene fenolne spojine disorganizacijo mitohondrijev, kjer se nahajajo encimi in kofaktorji citron-skega kislinskega cikla, in dihalne verige, vklju~no sistema oksidativne fos-forilacije. Substance ne morejo te~i po normalni poti oksidativnega razkroja. Kopi~ijo se vmesni produkti oziroma izhodi{~ne substance (acetil CoA, fosfoenolpiruvat), ki rabijo za sintezo specifi~nih jedrovinskih snovi, npr. terpenoidov in obro~a A flavonoidov. Z rasto~o oddaljenostjo od kambija in starostjo se pove~uje udele‘ba pentoza-fosfatne poti na ra~un citronskega kislinskega cikla, kar vse favorizira sintezo obro~a B flavonoidov. Streit in Fengel (1994) sta v prehodni coni opazovala nastanek ekstraktivnih jedrovinskih snovi in njihovo penetri-ranje v celi~no steno, najprej v (zdru-‘eno) srednjo lamelo in slednji~ v sekundarno steno. Ta proces sta primerjala z lignifikacijo. 1977 je Hergert celo skoval izraz “sekundarna lignifikacija”. Tega je Maglova opustila in predlagala izraz “psevdo-lignifikacija” (Magel 2000). Biosinteza lignina in polifeno-lov v dobr{nem delu poteka po isti bio-kemi~ni poti. Magel et al. (1991, 1994, 1997, 2001) so posebej skrbno preu~evali robinijo (Robinia pseudoaccacia L.). Bele‘ili so aktivnost PAL (fenilalanin amonij liaza) in CHS (kalkon sintaza) - dveh klju~nih encimov sinteze flavonoidov. Izkazalo se je, da PA L sodeluje tako pri lignifikaciji (zunanja prirastna plast) kot tudi pri biosintezi flavono-idov (prehodna cona). Njihova aktivnost je bila najve~ja v novembru, kar dokazuje, da ojedritev poteka predvsem v obdobju mirovanja. Oksidativ-na pentozafosfatna pot ima klju~no vlogo pri sintezi jedrovinskih fenolov. To dokazuje tudi pove~ana aktivnost revijaLes 55(2003) 11 Slika 24. Bukev (Fagus sylvatica L.): drevesi z rde~im srcem in drasti~nim padcem vitalnosti trakovnega parenhima na njegovi meji in bukvi brez srca, ki sta ohranili dokaj{njo vitalnost tudi v str‘enu. Vsa drevesa imajo su{ino, ki jo ozna~uje mo~an padec vitalnosti (~rtkane linije) (risba po Ne~esanyju 1966). Slika 25. Radialna razporeditev {kroba v beljavi pri bukvi z rde~im srcem, pri javoru brez diskoloriranega lesa, pri rde~em boru s ~rnjavo in robiniji s ~rnjavo (risba po podatkih Maglove, Hillingerja, Hölla in Zieglerja 1997). raziskave in razvoj Slika 26. Biosintezne poti nastanka jedrovinskih ekstraktivov (risba po Higuchiju 1976). *arzenit = arzenov(III) oksid glukoza-6-fosfata dehidrogenaze in 6-fosfoglukonat dehidrogenaze. Maglova (2000) je identificirala dva tipa ojedritve: tip 1 ali tip Robinia in tip 2 ali tip Juglans. V prvem primeru se jedrovinske snovi kopi~ijo v prehodni coni, pri drugem pa se prekurzorji (predhodniki) jedrovinskih snovi postopoma kopi~ijo v beljavi in se nato transformirajo v jedrovinske snovi v prehodni coni. Epilog Jedrovinske snovi so nizkomolekular-ne in penetrirajo v celi~no steno. Njihova navzo~nost se ka‘e v pove~ani dimenzijski stabilnosti lesa v pogojih oscilirajo~e klime in praviloma tudi v ve~ji naravni trajnosti jedrovine v primerjavi z beljavo. Pri vrstah, ki tvorijo diskolorirani les, “jedrovinske” snovi {e pred celi~no smrtjo polimerizirajo v visokopolimerne enote in ne morejo penetrirati celi~no steno. Zato tudi ne vplivajo na pove~ano dimenzijsko stabilnost in trajnost lesa. Zaradi manj{e trajnosti, neenakomerne obarvanosti in slab{e permeabilnosti je diskoloriran les ve~inoma neza‘elen. revijaLes 55(2003) 11 raziskave in razvoj 1. Addicott, F.T. 1991. Abscission: shedding of parts.V: A.S. Raghavendra (izd.), Physiology of trees:273-300. John Willey & Sons, Inc. 2. Bamber, R.K., Fukazawa, K. 1985. Sapwood and heartwood: a review. Forestry abstracts 46 (9):567-580. 3. Bauch, J., Seehahn, G., Endeward, R. 1982. Characterisation of sapwood and heart in Terminalia superba Engl. et Diels. Holzforschung 36:257-263. 4. Bosshard, H.H. 1966. Aspekte der Alterung in Waldbäumen. Schweiz Z. Forstw. 117:168-175 . 5. Bosshard, H.H. 1982-. Holzkunde I in II. Birkhäuser Verlag, Basel, Boston, Stuttgart. 6. Burger, H. 1947. Holz, Blattmenge und Zuwachs, VIII Miitteilung: Die Eiche. Mitt. Schweiz. Anst. Forstl. Versuchsw. 25: 211. 7. Carlson, W.C., Harrington, C.A. 1987. Cross-sectional area relationship in root systems of loblolly and shortleaf pine. Can. J. For. Res. 17:556-558. 8. Carrodus, B.B. 1971. Carbon dioxide and the formation of heartwood. New Phytol. 70:939-943. 9. Carrodus, B.B. 1972. Variability in the proportion of heartwood formed in woody stems. New. Phytol. 71:713-718 . 10. Couts, m.P. 1976. The formation of dry zones in the sapwood in conifers. I. Induction of drying in standing trees and logs by Fomes annosus and extracts of infested wood. Eur. J. For. Pathol. 6:372-381. 11. Coutts, M.P. 1977. The formation of dry zones in the sapwood of conifers. II. The role of living cells in the release of water. Eur. J. For. Pathol. 7:6-12. 12. Couts, M.p., Risbeth, J. 1977. The formation of wetwood in grand fir. Eur. J. For. Pathol. 7:13-22. 13. Dietrichs, H.H.1 1964. Das Verhalten von Kohlenhydraten bei der Holzverkernung. Holzforschung 18:14-24. 14. Fahn, A., Arnon, N. 1962. The living wood fibres of Tamarix aphylla and the changes occuring in them in transition from sapwood to heartwood. New Phytol. 62:62-99. 15. Frey-Wyssling, A., Bosshard, H.H. 1959. Cytology of the ray cells in sapwood and heartwood. Holzforschung 13:129-137. 16. Hardwick, R.C. 1987. The nitrogen content of plants and the self-pruning rule of plant ecology: a test of the core-skin hypothesis. Annals of Botany 60:439-446. 1 7. Hess, D. 1991. Pflanzenphysiologie. 9. izd. Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart. 18. Higuchi, T. 1976. Biochemical aspects of lignification and heartwood formation. Wood research No. 59/ 60: 180-199. 19. Hillis, W.E: 1987. Heartwood and tree exudates. Springer-Verlag, Berlin. 20. Höll, W. 1973. Physiological and biochemical gradients in trunks of hardwoods with special reference to heartwood formation. IUFRO Paper Sect. 5.01.02. Stellenbosch, South Africa. 21. Hugentobler, U.H. 1965. Zur Cytologie der Kernholzbildung. Vierteljahressch. Naturf. Ges. Zürich 110:32111-342. 22. IAWA 1964. Committee on nomenclature. Multilingual glossary of terms used in wood anatomy. Verlagsanstalt Buchdruckerei Konkordia Winterthur. 23. Jacobs, M.R. 1955. Growth habits of the eucalyptus. Aust. Forest. Timber Bur. 1-262. 24. Kozlowski, T.T., Pallardy, S.G. 1997. Physiology of woody plants. Academic press, San Diego, itd. 25. Kozlowski, T.T., Kramer, P.J., Pallardy, S.G. 1991. The physiological ecology of woody plants. Academic Press, inc., Garcourt Brace Jovanovisch, Publishers, San Diego, itd. 26. Langstrom, B., Hellqvist, C. 1991. Effects of different pruning regimes on growth and sapwood area of Scots pine. Forest Ecology and Management 44:239-254. 27. Larcher, W. 1975. Physiological plant ecology 2. izd. Springer-Verlag, Berlin etc. 28. Lyr, H., Fiedler, H.-J., Tranquillini, W. 1992. Physiologie und Ökologie der Gehölze. Gustav Fischer Verlag, Jena, Stuttgart. 29. Magel, E.A. 2000. Biochemistry and physiology heartwood formation. V R. Savidge, J., J. Barnett in R. Napier, izd. Cell and molecular biology of wood formation. BIOS Scientific Publishers Ltd, Oxford. 30. Magel, E.A., Drouet, A., Claudot, A.C., Ziegler, H. 19 9 1. Formation of heartwood substances in the stem of Robinia pseudoacacia L. I. Distribution of phenilalanine ammonium lyase and chalcone syn-thase across the trunk. Trees 5:203-207. 31. Magel, E. A., Jay-Allemand, Ch., Ziegler, H. 1994. Formation of heartwood substances in the stem-wood of Robinia pseudoacacia L. II. Distribution of nonstructural carbohydrates and wood extractives across the trunk. Trees 8:165-171. 32. Magel, E., Hillinger, W., Höll, W., Ziegler, H. 1997. Biochemistry and physiology of heartwood formation: role of reserve substances. Trees - Contributions to modern Tree Physiology izd. H. Rennenerg, W. Eschrich, H. Ziegler, s. 477-506. Backhuys Publishers, Leiden, The Netherlands. 33. Magel, E.A., Hillinger, C., Wagner, T., Höll, W. 2001. Oxydative pentose phosphate pathway and pyridine nucleotides in relation to heartwood formation in Robinia pseudoacacla L. Phytochemistry 57:1061-1068. 34. Margolis, H.A., Gagnon, R.R., Pineau, M. 1988. The adjustment of growth, sapwood area, heart-wood area, and sapwood saturated permeability od balsam fir after different intensities of pruning. Can. J. For. Res. 18:723-727. 35. Mattheck in Breloer, H. 1994. The body language of trees: a handbook of failure analysis. Research for amenity trees, No..HMSO, London. 36. Mattheck, C. 1995. Biomechanical optimum in woody stems. S. 75-90. V B.L. Gartner, izd. Plant stems. Physiology and functional morphology. CA, Academic Press, Inc., San Diego. 37. Merrill, W., Cowling, E.B. 1966. Role of nitrogen in wood deterioration: amounts and distribution of nitrogen in tree stems. Can. J. Bot. 44:1555-1580. 38. Müller, D. 1949. Arbeitsteilung im Buchenholz. Physiologia plantarum 2:197-199. 39. Ne~esany, V. 1966. Die Vitalitätsveränderung der Parenchymzellen als physiologische Grundlage der Kernholzbildung. Holzforschung und Holzverwertung 18:61-65. 40. Ne~esany, V. 1968. The biophysical characteristics of two types of heartwood formation in Quercus cerris L. Holzforschung und Holzverwertung 20:49-52. 41. Nobuchi, T., Harada, H. 1983. Physiological features of the “white zone” of Sugi (Cryptomeria japo-nica D. Don.), cytological structure and moisture content. Mokuzai Gakkaishi 20:824-832. 42. Pearson, J.A., Fahey, T.J., Knight, D.H. 1984. Biomass and leaf area in contrasting lodgepole pine forests. Canadian Journal of Forest research 14:259-265. 43. Rademacher, P. 1986. Morphologische und physiologische Eigenschaften von Fichten (Picea abies L.) Tannen (Abies alba Mill.), Kiefern (Pinus sylvestris L.) und Buchen (Fagus sylvatica l.) gesunder und erkrankten Waldstandorte. GKSS-Forschungszentrum Geest-hacht, GKSS 86/E/. 2 74 str. 44. Sauter, J.J. 1966. Über die jahresperiodischen Wassergehaltsänderungen und Wasserverschiebungen im Kern- und Splintholz von Populus. Holzforschung 20:137-142. 45. Shigo, A.L., Hillis, W.E. 1973. Heartwood, discoloured wood and microoranisms in living trees. Annual Review of Phytopathology 11:197-233. 46. Shigo, A.L. 1991. Modern arboriculture. Shogo and Trees, Associates 4 Denbow Road, Durham, NH. 4 7. Snell, J.A.K., Brown, J.K. 1978. Comparison of tree biomass estimators. Forest Science 24:455-457. 48. Stewart, C.M. 1966. Excretion and heartwood formation in living trees. Science 153:1068-1074. 49. Streit, W., Fengel, D. 1994. Heartwood formation in Quebracho colorado: Tannin distribution and penetration of extractives into the cell walls. Holzfor- schung 48:361-367. 50. Taiz, l., Zeiger, E. 1998. Sinauer Associates, Inc. Publishers, Sunderland, Massachusetts. 51. Taylor, A.M., Gartner, B.L., Morrell, J.J. 2002. Heart-wood formation and natural durability - A review. Wood and Fiber Science 34(4):587-611. 52. Thornley, J.H.M. 1976. Mathematical models in plant physiology. A quantitatie approach to problems in plant and crop physiology. Academic Press, New York. 53. Torelli, N. 1974. Biolo{ki vidiki ojedritve s poudarkom na fakultativno obarvani jedrovini (rde~em srcu) pri bukvi (Fagus sylvatica L.). Gozdarski vestnik 32:253-281. 54. Torelli, N. 1984. The ecology of discoloured wood as illustrated by beech (Fagus sylvatica L.). IAWA Bulletin 5:121-127. 55. Torelli, N. 1990. Les & skorja - Slovar strokovnih izrazov. Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za lesarstvo. 56. Torelli, N., ^ufar, K., Robi~. D. 1986. Some wood anatomical, physiological, and silvicultural aspects of silver fir dieback in Slovenia (NW Yugoslavia). IAWA Bulletin n.s. 7(4):343-350. 5 7. Waring, R.H., Schlesinger, W.H. 1985. Forest ecosystems: concepts and management. Academic Press, Orlando, Florida. 58. White, J. 1979. The plant as a metapopulation. Annu. Rev. Syst. 10:109-145. 59. Whitehead, D., Edwards, W.R.N., Jarvis, P.G. 1984. Conducting sapwood area, foliage area, and permeability in mature trees of Picea sitchensis and Pinus contorta. Canadian Journal of Forest research 14:940-947. 60. Ziegler, H. 1968. Biologische Aspekte der Kernholzbildung. Holz als Roh- und Werkstoff 26:61-68. ijaLeS 55(2003) 11 strokovne vesti 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem avtorica Sanja PIRC Leto{nji 14. Ljubljanski pohi{tveni sejem, ki je potekal od 3. do 9. novembra, pod okriljem Ljubljanskega sejma, d.d., na Gospodarskem razstavi{~u, je obiskalo 48.321 obiskovalcev. Organizator je z obiskom zadovoljen in upra-vi~eno upa na uspe{no ponovitev sejma prihodnje leto. Tako veliko {tevilo obiskovalcev so prav gotovo privabili zanimivi razstavni programi doma~ih proizvajalcev, ki dokazujejo, da je panoga ‘iva in da sledi svetovnim trendom, kakor tudi tujih proizvajalcev, ki skrbijo za pove~anje konkuren~nosti. Razstavljavci so letos predstavili {tevilne novosti v oblikovalskih in tehnolo{kih re{itvah in celo pre-mierne predstavitve. Sejem, ki je zasedel pribli‘no 9.000 m2 razstavnega prostora vseh razpolo‘-ljivih razstavnih povr{in Gospodarskega razstavi{~a, in na katerem se je predstavilo pribli‘no 300 razstavljavcev, je obiskovalcem predstavil pohi{t-vo za dom in za poslovne prostore, kakor tudi vse drugo, kar sodi k notranji opremi prostorov. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi nagrajena izdelka oblikovalca leta 2003. Pohi{tveni sejem je veliko pozornost posvetil tudi oblikovanju. K forumu oblikovanja, imenovanemu FORMA, je pritegnil {tudente, akademije, podjetja in svobodne oblikovalce, ki so lahko predstavili svojo kreativno inovativ-nost, zaradi katere njihovi izdelki, bodisi iz faze idejne zasnove, iz faze prototipa ali iz redne proizvodnje, ustrezajo trajnostnemu razvoju in varnosti. Za strokovno podporo sejmu so poskrbele pano‘ne strokovne organizacije s pripravo spremljajo~ega programa: okrogle mize na temo bolj{ega razvoja in izobra‘evalne podpore v lesar- Dragi gostitelji, kolegice in kolegi, Slabega pol leta pred vstopom Slovenije v EU so najpogostej{a vpra{anja, ki si jih zastavlja gospodarstvo, povezana z ugotavljanjem slovenske konkuren~nosti in pripravljenostjo na izzive enotnega trga. Pri~a-kovana {iritev bo najve~ja v zgodovini {ir-jenja Evropske unije in bo pomenila prehod iz bogatega “pode`elskega kluba” v kontinentalno unijo. V novi Evropski uniji bo ‘ivelo dve tretjini evropskega prebivalstva oz. ve~ kot 450 milijoni ljudi. Slovenija sedaj dosega 74 % povpre~nega BDP na prebivalca v EU-15 in je prehitela ~lanici Portugalsko in [panijo, prav tako pa tudi do sedaj najuspe{nej{o pristopnico, Ciper. Vsekakor je vstop v EU pomembnej{i za Slovenijo kot je Slovenija za EU. To lahko ponazorim z nekaj primerjavami. Slovenija ima 0,4 % prebivalstva EU-25, ustvari 0,3 % BDP EU, trgovinska menjava s Slovenijo pa predstavlja 0,7 % celotne zunanjetrgovinske menjave EU. Kako se bomo zna{li v novih okoli{~inah EU, bo predvsem odvisno od nas samih, od na{e ustvarjalnosti, od na{e akumulacije in dodane vrednosti. Sredstva strukturnih in kohezijskih skladov EU bodo pri tem le dobrodo{la za~imba. Slovenski lesarji so izraziti neto izvozniki in po zadnjih podatkih doma~a proizvodnja presega porabo ve~ kot 2-krat. Vrednost posrednega in neposrednega izvoza v letu 2002 je zna{ala 11, 2 mlrd USD, uvoza pa je bilo 407,5 mio USD. Izvozna usmerjenost posameznih pano‘nih skupin zna{a od 30 % pa vse do 62 % celotne realizacije. Najpomembnej{e dr‘ave izvoza slovenske lesne industrije so Nem~ija, Italija, Hrva{ka, Avstrija, ZDA, Slo- vaška, Velika Britanija, Francija, Belgija ter BiH. Slovenska lesna industrija se v okviru domače predelovalne industrije uvršča v prvo tretjino najpomembnejših sektorjev. V primerjavi z EU ima po kriterijih zaposlitve, prihodkov in ustvarjenega BDP dvakrat večji pomen. Po skupni zaposlitvi je slovenska lesna panoga tretja najpomembnejša industrijska panoga. V 961 lesnopredelovalnih družbah, od katerih jih sodi 30 med velike in 54 med srednje, je bilo v letu 2002 zaposlenih 21.751 ljudi. Glede na zaposlitev je najpomembnejša v notranjski regiji, na koroškem in v savinjski regiji. Lanski poslovni rezultati kažejo izboljšanje poslovanja lesne industrije glede na leto prej. Gledano zgolj na “pohištvenike”, opažamo, da že tretje leto zapored ustvarjajo neto dobiček, lani 774 mio SIT. Tudi optimizem Ljubljanskega sejma ob letošnji sejemski prireditvi je odraz ugodnih trendov te dejavnosti. Kot vsaka druga, tudi lesna industrija potrebuje svojo osrednjo prireditev, kjer lahko izmeri svoje moči, ideje, inovacije in tudi trženjske prijeme. Pohištveni sejem v Ljubljani s svojo zaporedno številko 14 ni samo zbir trenutnih interesov lesne industrije. Je uveljavljena tradicija - in vesel sem, da pridobiva na pomenu, tako med med razstavljala kot tudi obiskovalci. Ne zgolj zaradi promocijskih namenov, temveč zaradi priznavanja stroke, njenega mednarodnega uveljavljanja in povezovanja ter ocenjevanja odličnosti njenih ustvarjalcev v oblikovalskem in funkcionalnem smislu. S temi mislimi in dobrimi željami odpiram 14. pohištveni sejem v Ljubljani. Prirediteljem želim dober obisk, razstavljalcem pa uspešne in ustvarjalne poslovne povezave. mag. JožkoČuk revijaLes 55(2003) 11 strokovne vesti stvu, mednarodnega posveta o povr{in-ski obdelavi notranje opreme in posveta o proizvodnji in prodaji pohi{tva na globaliziranem trgu EU. Proizvajalci in oblikovalci pa so bili za svoje kreacije tudi nagrajeni. GZS – Zdru‘enje lesarstva in Ljubljanski sejem, d.d. sta najvi{je priznanje, Zlato diplomo, podelila dru‘bi KLI LOGATEC (ki je prejela tudi skulpturo Zlata vez) in njenima oblikovalcema Maji Tasi~ Dem{ar in Ga{perju Dem{arju za kolekcijo “Gama”; z drugo nagrado sta nagradila dva nagrajenca (zaradi ~esar tretja nagrada letos ni bila podeljena), in sicer MIZARSTVO BOL^I^ in njegova oblikovalca Teo in Eda Vidovi~ za pohi{tvo “Monogram” ter LIPO AJDOV[^INA in njenega oblikovalca Julijana Krape‘a za kuhinjo “Young collection”. Zdru‘e-nje za lesarstvo in Ljubljanski sejem pa sta podelila tudi dve posebni priznanji, in sicer SVEI iz Zagorja za kuhinjo “Hortenzija” in ALPLESU iz @elezni-kov za pohi{tveno kolekcijo “Harmonija”. Priznanje je podelilo tudi DRU[TVO OBLIKOVALCEV SLOVENIJE, in sicer MIZARSTVU BOL^I^ za program “Monogram”, revija NA[ DOM pa je LIPI AJDOV[^INA podelila zlato plaketo za kuhinjsko pohi{tvo “Modern” in “Rustical”, avtorjev Julijana Krape`a in Adriana Balutta. Revija LES, ki je ocenjevala predstavitev srednjih {ol, je svoje priznanje podelila Srednji lesarski {oli [kofja Loka. Organizator, Ljubljanski sejem, d.d., ki si je letos mo~no prizadeval za dvig pohi{tvenega sejma tudi z oblikovalskega vidika, je s priznanjem nagradil {tiri udele‘ence FORME, in sicer Ne-vena Kova~i~a, Davida Cuglja, Lidijo Dragi{i~ in Boruta Dvornika, nagradil pa je tudi razstavljavce, ki so se predstavili z najlep{im razstavnim prostorom - petim je podelil priznanje Pet zvezdic, enemu pa pohvalo. Ljubljanski sejem je vse sejemske dni obiskovalce nagrajeval z razli~nimi nagradami. Z majico je obdaril vsakega stotega obiskovalca, ‘reb je vsako popoldne ob 18. uri izbral dobitnika nagrade dneva, dobitnika glavne nagrade pa je ‘reb dolo~il ob 18. uri zadnjega dne sejma. Organizator si je prizadeval obiskovalcem sejem pribli‘ati tudi s ceno vstopnic (redna 900, s popustom 700 in dru-‘inska 2.000 SIT), v katero je bila v{teta parkirnina, pa tudi s prostim vstopom na zadnji dan sejma od 17. ure dalje. ijaLeS 55(2003) 11 strokovne vesti revijaLes 55(2003) 11 znanje za prakso Pnevmatsko kladivo EK1152 avtor Ale{ LIKAR Ro~na elektri~na orodja so v zadnjih desetletjih do‘ivela neverjeten vzpon. Kar se nam je {e pred nekaj leti zdelo nedosegljivo, v~asih tudi nepotrebno, je danes ‘e nujen del opreme vsakega lesarskega podjetja ali mizarske delavnice. Tokrat predstavljeno orodje pa je verjetno kljub vsemu redkost med opremo lesarjev, morda predvsem zaradi nekoliko bolj specialnih karakteristik in verjetno tudi manj{ega obsega mo‘ne uporabe. Nekajkrat sem do‘ivel situacijo, predvsem na monta‘ah, ko je bilo treba poiskati mojstra druge stroke v pomo~. Vrtanje ve~jih izvrtin v betonsko steno seveda ni obi~ajen primer, dletenje odve~nih (ali bolje re~eno – mote~ih) betonskih delov stavbe pa je ‘e pogosteje. Najve~krat v takih primerih je seveda spremembo do‘ivelo pohi{tvo, toda priznajmo si: ~e bi imeli mo‘nost, bi z veseljem (in brez {kode za stavbo) odstranili del stene, le da ne bi bilo potrebno kakorkoli spreminjati pohi{tva. Zlasti monterji stavbnega pohi{tva imajo veliko takih in podobnih isku{enj (slika 1, 2). Elektropnevmatsko kladivo Ek1152 pa kot za {alo re{uje take in podobne probleme. @e prvi pogled razkriva dejstvo, da je pred nami orodje, s katerim ni {ale: kompaktno masivno izdelan stroj ‘e s svojo obliko vzbuja zaupanje in ob~utek mo~i, ki je {e kako pomembna pri uporabi. Iskra ERO Hidria Perles, d.o.o. Savska loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428 ijaLeS 55(2003) 11 znanje za prakso Kompakten, kar se da zaprt ro~aj in enostavno nastavljiv pomo‘ni ro~aj zagotavljata primerno krepko in priro~no dr‘o stroja v vseh polo‘ajih. Na pomo‘nem ro~aju je nastavek za globinski omejilec in kar je v zadnjem obdobju kar nekako zna~ilno za Iskrine stroje – rumen, dobro viden vijak za pritrjevanje (slika 3). 1100 W mo~i je podatek, ki v primeru te vrste strojev ne pomeni istega, kakor na primer pri klasi~nih vrtalnikih, vendar je kljub temu pomemben, ~e vemo, da ve~ina strojev te kategorije deluje s tako ali podobno mo~jo. [tevilo vtrljajev je nastavljivo na 180 in 255/min, kar je za tako vrsto orodij normalno, upo{tevati je potrebno predvsem velikost svedrov, ki jih uporabljamo in ne nazadnje tudi njihov premer. Ta je omejen le z razpolo‘ljivimi premeri proizvajalcev svedrov in – kar ni nepomebno – vrtalnih kron. Poleg manj{ega {tevila vrtkjajev se spremeni tudi poraba energije, tako je v polo‘aju 1 le 50%, to pa je v~asih lahko {e kako pomembno. Preklopni gumb je na logi~nem mestu, oblikovan pa tako, da ga lahko prestavimo z isto roko, s katero vklapljamo glavno stikalo. Tako lahko po potrebi uporabljamo ve~jo ali manj{o mo~ oziroma obe mo‘nosti hitrosti vrtenja (slika 4). Elektronika, vgrajena v stroj, se prilagaja zahtevani mo~i pri delu, pri vklopu pa poskrbi za ‘mehak’ pri~etek vrtenja. Neprijetnih sunkov pri vklapljanju podobnih strojev tako tu ne bomo do`iveli. Pogoj za uporabljena orodja je steblo s profilom SDS+MAX, kar velja tako za svedre kakor tudi za vse oblike dlet. Za uporabo dlet oziroma svedrov pa moramo preklopiti {e stikalo za vrtenje z udarci ali samo udarce brez vrtenja vretena. Ta preklop pa je mo‘en le pri zaustavljenem stroju, kar seveda ni problem, ~e pomislimo, da z dletom pa~ ne bomo vrtali in s svedrom nima smisla uporabljati le udarce (slika 5). Ro~aja, tako glavni kakor tudi pomo‘ni, sta oble~ena v nedrse~o gumo, ki hkrati tudi bla‘ilno vpliva na roke, pri dalj{i uporabi tega stroja je to vsekakor zelo pomemben detalj. Pomembno se je zavedati, da pri uporabi velikh premerov orodij (s stem strojem lahko vrtamo izvrtine v beton s kronskimi svedri vse do 125 mm premera!), ki seveda zahtevajo krepak oprijem in stabilno stojo vrtalca (slika 6). Pnevmatsko kladivo EK1152 je bilo seveda treba tudi preiskusiti, nekoliko zaradi tega, ker je ta stroj novost, nenazadnje pa tudi s stali{~a uporabnikov, ki jim to ni obi~ajno orodje za delo. revijaLes 55(2003) 11 znanje za prakso In kaj smo preskusili: po~ena cev vodovodne instalacije je bila razlog za prvi preskus uporabnosti stroja, kjer je hi{nik z veseljem sprejel ponujeno mo‘nost olaj{anja dela pri odstranjevanju betonskih tal nad po~eno cevjo. Glede na to, da je pred tem uporabljal ‘e veliko vrst podobnih strojev, je bila njegova ocena {e kako pomembna. Ocenil je, da je za stroj, ki nudi obe mo‘nosti – vrtanje in dletenje – EK 1152 v zgornjem delu uporabnosti. Kljub staremu in temu primerno trdemu betonu ter dalj{em obratovalnem ~asu, stroj ni kazal kakr{nih koli problemov s pregrevanjem ali izgubami mo~i. Zahtevano delo je na{ hi{nik tako opravil precej hitreje, kot je pri~akoval pred tem, kar je spro‘ilo razpravo o tem, da bi tak stroj lahko nemalokrat olaj{al probleme pri vzdr‘evanju in opremljanju stavb. Splo{en vtis je bil zelo dober in u~inek ve~ kakor koristen (slika 7). Naslednji poskus je bi pri vrtanju v betonsko steno, predvsem zaradi ocene o mo‘nostih in na~inu dela s tem strojem. Prav v obdobju testiranja kladiva kot nala{~ ni bilo nikjer potrebe po dodatnih vrtinah (stavim, da se bo kaj pojavilo ‘e v nekaj tednih), zato je bilo vrtanje le vzor~ne narave. Ne glede na to, pa so ugotovitve naslednje: vrtanje s tem strojem je popolnoma druga~no kakor z drugimi vrstami vrtalnih strojev. Vse skupaj poteka na videz po~asi, hkrati pa presenetljivo u~inkovito. Nikakr{nih pritiskov med delom ni potrebnih, le pri nenadnih zaustavitvah je dodaten ro~aj {e kako koristen. Ne nazadnje je zanimiva tudi ugotovitev, kako je stroj med delom, kar se ti~e hrupa, manj obremenilen, verjetno predvsem zaradi ni‘jih frekvenc pri dolbenju. In {e sklep: mo‘nosti za nakup posameznih vrst strojev so se v zadnjih letih izredno pove~ale in verjamem, da je za marsikaterega lesarja tudi nakup elektropnevmatskega kladiva te vrste lahko {e kako ekonomi~no upravi~en. Ko ‘pride prav’, takrat zanesljivo upravi~i razlog nakupa! ponudbe in povpra{evanja - vir: Infolink GZS [tevilka PP: 22485 Slovensko podjetje i{~e nove dobavitelje pohi{tva iz Slovenije [tevilka PP: 22315 in tujine. Slovensko podjetje povpra{uje po lesu in lesnih izdelkih. Podjetje/Ime: Trgovina Ogorevc Salon pohi{tva Kontakt: Aleksander Ogorevc, Podjetje/Ime: PLELES D.O.O. 031-774-565 Kontakt: Marjan Plevnik Kraj: 8250 BRE@ICE Kraj: 1411 IZLAKE Ulica: Cesta bratov Milavcev 37 Ulica: MEDIJSKE TOPLICE 22 Dr`ava: SLOVENIJA Dr`ava: SLOVENIJA Telefon: 386 7 4966 341, 386 41 503 525 Faks: +386 3 5673 701 Faks: 386 7 4966 341 e-po{ta: trgovina.Ogorevc@siol.net revijaLes 55(2003) 11 GZS - Zdru`enje lesarstva iz dela zdru`enja Zaključki delovnega sestanka proizvajalcev stavbnih elementov, 14. november 2003 Dnevni red: 1. Dopolnitev NIP za okna in vrata 2. Razprava in zaključki Sekcija proizvajalcev stavbenih elementov je na izrednem sestanku proizvajalcev stavbenih elementov sprejela naslednji sklep: "Sekcija proizvajalcev stavbnih elementov je na izrednem sestanku proizvajalcev stavbenih elementov `eli bolj "razdelano" NIP nomenklaturo, in sicer posebej za podro~je oken in vrat. Rok izdelave: 1.1.2004." Pod to~ko 1 so bili sprejeti naslednji sklepi oz. ugotovitve: 1. Nomenklatura NIP 2003 ne ustreza proizvodnji oken in vrat. 2. Potrebno je osveščanje ljudi v podjetjih, da pravilno uvrščajo proizvode pod pravilne šifre po NIP-u (prek internih glasil podjetij, portalov ...) ter da je izpolnjevanje vprašalnikov poverjeno pravim osebam. 3. Ker je obstoječa nomenklatura za področje oken in vrat povzeta po evropski, naj GZS-Združenje lesarstva kontaktira (lobira) evropsko združenje proizvajalcev stavbenih elementov - FEMIB -glede spremembe nomenklature za področje oken in vrat v EU. 4. Delovna skupina razčlenitev in dopolnitev predlaga nomenklature za področje vrat, in sicer na naslednje postavke: • notranja vrata, iz lesa • podboji za notranja vrata, iz lesa • vhodna vrata, iz lesa iz vsebine • druga vrata, iz lesa. 5. Nomenklatura za področje oken sicer ustreza, črta se samo beseda "okenski okviri" predhodno pa odgovorne osebe v podjetjih ugotovijo, kako so njihovi člani do sedaj poročali to šifro (npr. če je kateri proizvajalec posebej štel okenske okvire, se lahko zgodi, da se bo po novem načinu spremljanja, količina oken zmanjšala iz tega razloga). 6. Nomenklaturo za področje oken, vrat (alu, železo in jeklo ter plastika) je potrebno uskladiti z združenjem kovinske industrije in združenjem kemije na GZS. Predstavnike obeh združenj se povabi na naslednji delovni sestanek proizvajalcev stavbenih elementov s SURS-om. OZNAČEVANJE IZDELKOV LESNE INDUSTRIJE V EU Z ZNAKI SKLADNOSTI V okviru procesa vstopanja v EU si Slovenija prizadeva ~imprej in ~imbolj kakovostno uveljaviti evropsko zakonodajo, kakor tudi pravila in vzorce obna{anja, ki zakonsko sicer niso regulirana. To {e posebej velja za gospodarstvo, ki mora ~imprej v celoti ujeti utrip evropskega in svetovnega trga ter se mu vsestransko prilagoditi. Ta zahteva velja seveda tudi za lesno industrijo, ki sicer ima s tujimi trgi veliko izku{enj, vendar na nekaterih podro~jih {e vedno zaostaja. Eno od podro~ij, ki je v svetu in tudi pri nas vse bolj aktualno, je varovanje okolja. Prou~evanje, merjenje in prepre~evanje negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi je postalo pomembno tudi v lesni industriji, njenih tehnolo{kih procesih kot tudi pri njenih kon~nih izdelkih. Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs-lesarstvo.si Informacije {t. 9/2003 november 2003 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA NAJAVA U^NIH MEST OZNA^EVANJE IZDELKOV LESNE INDUSTRIJE V EU Z ZNAKI SKLADNOSTI EVROPSKI DAN LESA 2003 MEDNARODNA BORZA PONUDB IN POVPRA[EVANJ PONUDBE IN POVPRA[EVANJA Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva ijaLeS 55(2003) 11 GZS - Zdru`enje lesarstva NAJAVA U^NIH MEST ZA RAZPIS V [OLSKEM LETU 2004/2005 V DUALNI ORGANIZACIJI POKLICNEGA IZOBRA@EVANJA Meseca februarja 2004 bo Ministrstvo za {olstvo in {port v sodelovanju z zbornicami objavilo RAZPIS za vpis v {olsko leto 2004/2005. Prosimo vas, da u~na mesta v podjetjih najavite najkasneje do 20.12.2003. V {olskem letu 2004/2005 se bodo v dualni organizaciji poklicnega izobra-`evanja razpisali naslednji poklici: KUHAR, NATAKAR, PEK, SLA-[^I^AR-KONDITOR, MESAR, VRTNAR, CVETLI^AR, SLIKO-PLESKAR, ^RKOSLIKAR, ZIDAR, TESAR, [IVILJA-KROJA^, TAPETNIK, MIZAR, ELEKTRI-KAR-ENERGETIK, PRODAJALEC, FRIZER, PE^AR-KERAMI-^AR IN KAMNOSEK. V modelu skupnega izobra`evanja za podro~je strojni{tva, se bodo izvajali naslednji izobra`evalni programi: AVTOMEHANIK, AVTOKLEPAR, AVTOLI^AR, ORODJAR, KONSTRUKCIJSKI MEHANIK, STROJNI MEHANIK, INSTALATER STROJNIH INSTALACIJ, KLEPAR-KROVEC, FINOMEHA-NIK, URAR, ZLATAR in OBLIKOVALEC KOVIN. Prosimo vas, da nam najavo po{ljete po po{ti na naslov: Gospodarska zbornica Slovenije Slu`ba za izobra`evanje Dimi~eva 13 1504 Ljubljana ali po telefaksu: 01/5898-100. Za vse dodatne informacije o dualni organizaciji poklicnega izobra`evanja in skupnem modelu izobra`evanja na podro~ju strojni{tva dobite na spletnih straneh Gospodarske zbornice Slovenije: www.gzs.si/izobrazevanje. NAPOVED UČNIH MEST za razpis v šolskem letu 2004/2005 Podjetje: _ Naslov: Telefon in fax: Kontaktna oseba: e-mail: Poklici: [tevilo u~nih mest: Datum: Žig Podpis odgovorne osebe U~na mesta prijavite na Gospodarski zbornici Slovenije. Del te problematike je v Evropi `e zakonsko reguliran, velik del pa je vezan oz. izhaja iz komercialnih vzgibov, promocij izdelkov itd. Tudi v Sloveniji se pojavljajo iniciative za dokazovanje in ozna~evanje kakovosti izdelkov ter zdravju in okolju prijaznih materialov. Tako ozna~eva-nje naj bi pripomoglo k informiranju kupca, da je izdelek narejen iz naravnih materialov, da povr{ina ni oblepljena z imitacijo furnirja, da nosilni material ni ekolo{ko vpra{ljiv, da ni produkt izsekavanja pragozdov, itd. Eno od izhodi{~ za oblikovanje sistema ozna~evanja izdelkov slovenske lesne industrije je tudi raziskava, ki je imela za cilj pregled stanja na tem podro~ju v Evropi in svetu. Dogajanja na teh trgih in poznavanje njihovih trendov so vsekakor najbolj{a osnova za oblikovanje in izvedbo lastnih projektov, ki bodo na ta na~in zdru`ljivi z evropskimi in uporabni tudi v prihodnje. V zahodnoevropskih dr`avah je `e dolgoletna tradicija dokazovanja skladnosti izdelka s standardi, predpisi, zahtevami trga ipd. @e pred desetletji so se pojavili znaki, certifikati, pe~ati (Zeichen, Siegel, Label), ki so dokazovali, da je izdelek skladen s standardi, trajen, trden, da je varen, skladen s spe-cifi~nimi zahtevami interesne skupine itd. V zadnjih letih je vse ve~ji pomen dobila skladnost z okoljskimi standardi in zahtevami, ki govorijo o varovanju zdravja. Nekateri od `e uveljavljenih znakov so se v tem smislu vsebinsko dopolnili, nekateri pa {e vedno dokazujejo samo skladnost s prvotnimi zahtevami. Tudi podro~ja, ki jih ti znaki pokrivajo, so zelo razli~na. Nekateri so oblikovani in se podeljujejo za to~no dolo~en izdelek (okna, vrata, posteljni vlo`ki itd.), spet drugi pa na splo{no dokazujejo neko lastnost izdelka, ki ni izklju~no vezana na lesne proizvode. ijaLeS 55(2003) 11 GZS - Zdru`enje lesarstva Ena od pomembnih razlik med posameznimi znaki je njihova prepoznavnost in priznanost. Na~eloma so znaki, ki niso vezani na predpise, prostovoljni. To pomeni, da dr`ava postopkov pridobivanja, podeljevanja, prevzemanja in vzdr`evanja znakov ali certifikatov ne predpisuje. Zaradi tega so se uveljavili predvsem znaki skladnosti, ki jih podeljujejo verodostojne, nepristranske in strokovno usposobljene institucije. Pomemben pogoj za uveljavljanje zanka pa je tudi izdelan sistem kriterijev, ki dolo~ajo pogoje in na~ine pridobitve takega priznanja oz. dokazila. Analiza procesov pridobivanja, podeljevanja in rabe razli~nih dokazil, certifikatov in znakov ka`e, da je v dr`avah ~lanicah Evropske skupnosti {e vedno navzo~a dokaj velika raznolikost in neusklajenost. Razlike so odraz ali posledica razli~nega pomena lesne industrije v posameznih dr`avah, tradicije ozna~evanja kakovosti izdelkov, razvitosti trga, vloge institucij za za{~ito po-tro{nikov kot tudi vloge razli~nih interesnih skupin. Seveda to velja izklju~no za znake in dokazila, ki niso obvezna in slu`ijo raz-li~nim, predvsem pa promocijskim in komercialnim namenom. Bistveno druga~no je stanje na t.i. reguliranem podro~ju. Vsi izdelki, ki lahko na kakr{enkoli na~in {kodljivo vplivajo na zdravje in varnost ljudi kot tudi na na{e okolje, so podvr`eni stro`ji zakonski regulativi. Tehni~ni predpisi dolo-~ajo katere standarde in kriterije mora izpolnjevati izdelek, kako se skladnost z zahtevami dokazuje in kako mora biti izdelek ozna~en (npr. znak CE). Vse to v prete`ni meri velja za izdelke obravnavane v okviru evropskih direktiv kot so elektri~ni aparati, stroji, gradbeni izdelki, igra~e, embala`a, plinske naprave itd. ijaLeS 55(2003) 11 Izdelki lesne industrije praviloma ne sodijo v krog proizvodov, ki jih obravnavajo evropske direktive. So pa seveda tudi izjeme, ko je lesen izdelek uvr{~en npr. med gradbene izdelke (gradbene plo{~e) ali lesene igra~e. Pri~akovati je, da se bo tudi {tevilo, na ta na~in obravnavanih izdelkov lesne industrije, bistveno pove~alo na podro~je lesenih konstrukcij, vrat in oken, talnih oblog itd. Posebno poglavje predstavlja v evropskem prostoru skrb za okolje. Poleg varnosti in zdravju ne{kodljivosti, ki sta v tehni~ni regulativi najbolj poudarjeni lastnosti izdelka, se od izdelka zahteva tudi okolju prijaznost. O~itno pa ta zahteva ni dovolj obse`na in razvejana, kajti vse ve~ aktivnosti v evropskem prostoru je usmerjenih v preverjanje in dokazovanje kompleksne prijaznosti do okolja. Cel niz tovrstnih dokazil in znakov se v posameznih dr`avah EU sicer `e podeljuje, vendar so med seboj po vsebini in pomenu te`ko primerljivi. Njihova uporaba je pogosto omejena samo na o`je nacionalno podro~je. Cilj nekaterih projektov na evropski ravni je, oblikovanje skupnih izhodi{~, kriterijev in postopkov za izkazovanje ekolo{ke skladnosti vseh izdelkov na podro~ju Evropske skupnosti. Raziskava (http://www.gzs.si/publi– kacije/zadetki.asp?ko-da=IZD&pIzd=104) stanja v, za podro~je lesne industrije pomemb-nej{ih evropskih dr`avah, ka`e, da imajo nekatere resni~no dolgoletno tradicijo ozna~evanja lesnih izdelkov z znaki kakovosti in skladnosti. ^eprav je izvor ve~ine znakov nacionalnega zna~aja, je marsikateri od njih presegel meje dr`ave in se uporablja na {ir{em prostoru. Osnovna struktura znakov, s katerimi se na podro~ju EU ozna~ujejo lesni izdelki, vklju~uje tri kategorije-skupine: a. znaki, ki so obvezni na osnovi tehničnih predpisov; b. znaki, ki označujejo okolju prijaznost; c. znaki, ki označujejo kakovost izdelka in/ali skladnost s standardi: • znak kompleksne skladnost in kakovost izdelka, • znak skladnosti s standardi, • znak dokazovanja posamičnih lastnosti. Pregled znakov, označb, certifikatov in podobnih dokumentov v državah EU kaže, da je praksa označevanja lesnih izdelkov uveljavljena praktično v vseh državah, vendar v različnih obsegih in vsebinah. Na reguliranem področju (osnova so tehnični predpisi in direktive) je izvajanje postopka v državah EU seveda enotno (označevanje z znakom CE). Neobvezno, komercialno in promocijsko dokazovanje kakovosti in skladnosti lesnih izdelkov pa je najbolj uveljavljeno v Nemčiji in Avstriji. Predvsem v Nemčiji so že dalj časa poznani znaki, ki ne dokazujejo samo skladnosti s standardi. Na osnovi vnaprej določenih kriterijev potrjujejo kompleksno kakovost izdelka (npr. RAL). V Italiji in Franciji je na primer dokazovanja kakovosti bistveno manj; in še to se omejuje na znake skladnosti s standardi ali pa samo na dokazovanje posamične lastnosti izdelka (npr. VERO LEGNO). Za Veliko Britanijo je značilno, da je komercialnih oznak označevanja relativno malo, več pa je znakov, ki dokazujejo skladnost s standardi in to predvsem za področje splošne varnosti. Posebej je poudarjeno dokazovanje odpornosti proti ognju oz. negorljivosti. V večini držav in pri velikem številu znakov kakovosti ali skladnosti je vse bolj poudarjeno varovanje okolja in cEfl GZS - Zdru`enje lesarstva zdravja. Kriteriji, ki obravnavajo to problematiko, so vse bolj zahtevni in pre-ra{~ajo druge, predvsem tehni~ne zahteve. Vse ve~ je poskusov oblikovanja znakov, ki potrjujejo okoljsko skladnost izdelka. Na osnovi analize podatkov in razpo-lo`ljivih informacij lahko sklepamo, da se bodo v Evropi trendi ozna~evanja lastnosti izdelkov nadaljevali. Pri~ako-vati je, da bodo {e vedno prevladovali komercialni vzgibi, vse ve~ pa bo tudi dokazil kakovosti, ki bodo temeljili na zahtevah potro{nika, varstvenikov okolja in drugih interesnih skupin. Analiza posameznih znakov, njihov pomen in funkcija je podrobneje prikazana v publikaciji z naslovom: Ozna-~evanje izdelkov lesne industrije v EU z znaki skladnosti, ki jo je izdala Gospodarska zbornica Slovenije; Zdru-`enje lesarstva, ki jo lahko najdete na http://www.gzs.si/publikacije/ zadetki.asp?koda=IZD&pIzd=104 EVROPSKI DAN LESA 2003, Bruselj, 19. november 2003 Da bi populariziral uporabe lesa in njegovih izdelkov, je CEI Bois- Centralna zveza evropske lesne industrije - tudi letos organizirala Teden lesa, v okviru katerega je bil najpomembnej{i datum 19. november, ki so ga razglasili za Evropski dan lesa 2003. Prva taka manifestacija je bila prvi~ uspe{no izvedena v lanskem letu. Letos so se v Bruslju na najvi{ji ravni sestali pomembni strokovnjaki iz verige proizvodnje in porabe lesa, vodilni akterji iz evropskih upravnih institucij, predstavniki zdru‘enj in nekaterih podjetij lesne industrije ter trgovine. Glavna tema dneva so bile Smernice 2010 evropske lesnopredelovalne industrije, ki naj bi določile aktivni program s končnim ciljem, da postane les do leta 2010 vodilna surovina v gradbeništvu in v izdelavi notranje opreme. Naslovi najvažnejših tem so bili: The “Roadmap 2010 for the European Woodworking Industries” (Smernice 2010 evropske lesnopredelovalne industrije) - Bo Borgstroem, Cei Bois-predsednik 1. How to use the environmental advantages of wood? (Kako izkoriščati prednosti lesa z vidika varovanja okolja) - dr. Markku Simula (Indufor) 2. Marketing developments in Europe and beyond-The effects of EU enlargement. ( Razvoj trga v Evropi in izven Učinki širitve EU) - Jan Wintzell (Jaakko-Poeyry Consulting) 3. Barriers to the enhanced use of wood in Europa ( Ovire za povečano porabo lesa v Evropi) -dr. Vahik Enjily (Building Research Establishment) Združenje lesarstva je tudi član CEI Bois, zato bomo na tem mestu izčrp-neje poročali o rezultatih in sklepih tega pomembnega srečanja. MEDNARODNA BORZA PONUDB IN POVPRA[EVANJ ___ __: i-.ht; "iti: udi-^ I *If 1 ifr#■! www.borza.org P r e p r o s t k o r a k d o s v e t o v n e g a t r g a Mednarodna BORZA ponudb in povpraševanj je projekt Gospodarske zbornice Slovenije, ki ga je le-ta razvila kot pomoč in podporo slovenskim podjetnikom pri iskanju poslovnih priložnosti, hkrati pa je namenjena tujim podjetjem, ki iščejo poslovne partnerje v Sloveniji. GZS razvija in nadgrajuje program BORZA `e vse od leta 1989. V letu 2003 sta k nadgradnji BORZE pristopila partnerja v skupnem projektu Pospe{evalni center za malo gospodarstvo in Obrtna zbornica Slovenije, kar je dalo BORZI nov zagon. Program BORZA smo nadgradili z novostmi, ki podjetjem v {e ve~ji meri omogo~ajo iskanje ustreznega partnerja, partnerstvo vseh treh institucij pa zagotavlja bolj{o podporo ter ve~jo prepoznavnost sistema doma in na tujem. V bazi BORZA je letno ve~ tiso~ aktualnih poslovnih oglasov - povpra{evanj in ponudb proizvodov, storitev, tehnologij, skupnih vlaganj, poslovnih prostorov... Doba ogla{evanja je eno leto oziroma do realizacije, z mo`nostjo podalj{anja. ^eprav v BORZI ogla{u-jejo tudi velika podjetja, je namenjena predvsem malim, srednje velikim podjetjem in obrtnikom, ki dobijo v okviru postavljene podporne mre`e vseh treh partnerjev pomo~ in nasvete pri iskanju poslovnih partnerjev in mo`nost brez-pla~ne promocije v Sloveniji in tujini. Uporabnik lahko svoj poslovni oglas vnese sam preko spletnih strani www.borza.org, ali uporabi tiskani prijavni obrazec, v tem primeru za vnos poskrbi mre`a podpornih institucij. Za podjetja, podjetnike in obrtnike je ogla{evanje na slovenskem in na tujih trgih BREZPLA^NO, pla~ljiv je le WCN sistem, vendar je cena za ~lane partnerskih institucij precej ni`ja. PODPORNA MRE@A INSTITUCIJ V SLOVENIJI IN TUJINI Program BORZA `e deluje in bo deloval na razli~nih lokacijah v Sloveniji in tujini. V Sloveniji so to vse ob-mo~ne gospodarske zbornice (13), obmo~ne obrtne zbornice (62), lokalni in regijski podjetni{ki centri (17). ijaLeS 55(2003) 11 GZS - Zdru`enje lesarstva Ponudbe in povpra{evanja objavljamo v slovenskih in tujih medijih. Objave v Sloveniji: Glas gospodarstva, ki ga prejema prek 50.000 podjetij, Obrtnik, ki ga prejema prek 50.000 obrtnikov, Informator, ki ga prejema ve~ tiso~ naslovnikov, Na{ poro~evalec Maribor - ~asopis Obrtne obmo~ne zbornice Maribor, Primorski glas regije, ~asopis Obmo~ne gospodarske zbornice za Primorsko, v specializiranih ~asopisih: revija Les , Lesarski utrip , Gradbenik , Tekstilec, v elektronskih medijih, lokalnih glasilih na radijskih postajah. Objave v tujini: Business Proposals from Slovenia, ki ga po{iljamo na na{e ambasade, predstavni{tva v tujini, tuje ambasade in predstavni{tva v Sloveniji, tuja podjetja in informacijske centre; BFAI - nem{ki zvezni urad, ki poslovne oglase nadalje distri-buira v mre`i nem{kih zbornic; prek World Chambers Network - WCN smo povezani v mre`o 10.000 zbornic po svetu. Od leta 1996 je v WCN ogla{evalo `e prek 4.000 slovenskih podjetij, ki bele`ijo velik odziv na svoje poslovne oglase. V tujini je to mre`a BCN - Business Cooperation Network, ki `e aktivno deluje pod okriljem Pospe{evalnega centra za malo gospodarstvo v petih dr`avah biv{e Jugoslavije; dogovarjamo se z mre`o gospodarskih zbornic biv{e Jugoslavije SE-CCI; z zborni~-nimi predstavni{tvi v Sarajevu, Beogradu in Pri{tini; z avstrijsko, italijansko, belgijsko in bolgarsko gospodarsko zbornico. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Gospodarsko zbornico Slove- NOVOSTI BORZE: • Klub BORZA -Brezplačno članstvo v KLUBU BORZA zagotavlja: redno prejemanje novih objav iz izbranih panog po elektronski pošti (e-novice) in redno obveščanje ponudnika o objavah drugih oglaševalcev, ki ustrezajo njegovi ponudbi ali povpraševanju (match-making). V sistem BORZA je vgrajen avtomatski proces iskanja ujemanja vpisanih poslovnih oglasov, ki primerja vsako vpisano ponudbo in povpraševanje z vsemi ostalimi. Naročniki na match-making prejmejo dobljene rezultate novih poizvedb vsako jutro na svoj elektronski naslov. V Klub BORZA se lahko včlanijo le uporabniki, ki ob prijavi navedejo veljaven elektronski naslov. • Nov program uvaja registracijo pri vnosu oglasa prek interneta. Registracija, ki je brezplačna, uporabnikom olajša vse nadaljnje vnose poslovnih oglasov. • Program BORZA omogoča sledenje zadetkov - število ogledov njihovih poslovnih oglasov; uporabnik lahko kadarkoli dobi informacijo o tem, koliko uporabnikov se je zanimalo za njegov oglas. nije - Poslovno informacijsko sredi{~e Infolink, Pospe{evalni center za malo gospodarstvo, Obrtno zbornico Slovenije oziroma na obmo~ne gospodarske zbornice, na obmo~ne obrtne zbornice ter na lokalne in regijske podjet-ni{ke centre. Gospodarska zbornica Slovenije Dimi~eva 13 1504 LJUBLJANA tel.: 01 58 98 102, 58 98 000 faks: 01 58 98 100 e-po{ta: borza@gzs.si www.gzs.si Pospe{evalni center za malo gospodarstvo Dunajska 156 1000 LJUBLJANA tel.: 01 58 91 890 fax: 01 58 91 885 e-po{ta: borza@pcmg.si www.pcmg.si Obrtna zbornica Slovenije Celov{ka 71 1000 LJUBLJANA tel.: 01 58 30 500 fax: 01 58 30 596 e-po{ta: borza@ozs.si www.ozs.si ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP: 14162 Slovensko podjetje nudi kvalitetno izdelane, unikatne klubske mizice modernih oblik v kombinaciji stekla, kovine in kamna, za poslovne prostore in stanovanja. Podjetje/Ime: TAHER PROIZVODNJA, SERVIS, IN@ENIRING D.O.O. Kontakt: Tadej Herga Kraj: 1241 KAMNIK - BAKOVNIK Ulica: LJUBLJANSKA CESTA 31 Država: SLOVENIJA Telefon: 041 762 497 e-pošta: tadej.herga@siol.net [tevilka PP: 22304 Slovensko podjetje nudi razli~ne tipe vrtnih hi{, vrtne paviljone, prigradne lope, hi{ice za pse. Podjetje/Ime: GLIN @AGARSTVO, D.O.O. Kraj: 3331 NAZARJE Ulica: Lesarska cesta 10 Država: SLOVENIJA Tel.: +386 41 558 769 Faks: +386 3 8398 740 e-pošta: glin.holding@amis.net ijaLeS 55(2003) 11 intervju intervju Ga Ma? Da - medsebojno zaupanje in pogum avtorica Sanja PIRC Kolekcija GAMA vsebuje razli~ne velikosti miz in dva tipa stola v izbranih materialih in barvah ter svojevrstnem dizajnu. Bistveno vodilo oblikovanja je enostavnost, lahkotnost, druga~nost, sestavljivost komponent konstrukcije in uporabnost. Oblikovanje sledi sodobnosti in tradiciji v prefinjeni izvedbi detajlov in redukciji. Glavna nagrajenca leto{njega pohi{tvenega sejma stol Ga in miza Ma, oba doma iz KLI Logatca, sta nas pripeljala v prijetno dru‘bo najbolj prepri~ane v njuno zdravo rojstvo, direktorice podjetja Danijele Rus, ter svojih oblikovalcev Maji Tasi~ Dem{ar in Ga{perju Dem{arju. Ne oziraje se na ~astitljiva petdeseta leta KLI-a, sta neobremenjena novorojenca ~ez no~ prinesla v dru‘ino veliko rado‘ivosti, pre{erne razigranosti, novega elana in nalezljivega smeha. Vse to smo sku{ali ujeti vsaj v na{em pogovoru, ~eprav bi Danijeli Rus, skromni, marljivi in modri ‘enski, tega dobrega duha z veseljem privo{~ili v kak{ni stekleni~ki. Kljub temu da je pogumna, vztrajna ter da se zna v ‘ivljenju razveseliti majhnih stvari in uspehov, ji kaj takega v lesarstvu nikakor ne bi bilo odve~. Najprej iskrene ~estitke za zaslu-‘eno nagrado Zlata vez. KLI Logatec je nadvse prijetno presene~enje leto{-njega ljubljanskega pohi{tvenega sejma: ~eprav v pravih letih, ne moremo re~i, da je v drugi puberteti, kajti gre za bolj zadr‘ano igrivost, pretanjeno spo-gledljivost, resnej{o navihanost in zrelej-{o mladostno nadobudnost. Smeh. DANIJELA: Vsako leto posku-{amo plasirati na trg vsaj dve ali tri nove garniture. Ker je letos 50. obletnica KLI-a, smo posku{ali k temu dodati nekaj druga~nosti, opozoriti nase. Nenehno mi je hodil po glavi stavek Iz tradicije v sodobnost - da to ne bi bila zgolj ena izmed petdesetletnic, ki gredo tako ali druga~e mimo, ampak da jo kot proizvodno podjetje obele‘imo s kakim “izzivalnim” prodajnim izdelkom. Kaj naj re~em na va{o pripombo? Ponavadi smo s pripravo na sejem vedno prepozni, pa kadarkoli jo ‘e za~ne-mo. Moram priznati, da smo letos za-~eli ‘e zelo zgodaj, od ideje naprej nekje v spomladanskih mesecih. Na{li smo se s skupino vsaj zame popolnoma novih oblikovalcev, medtem ko si jih nekateri na{i tehnologi ‘e poznali. In sedaj, ko smo … ne bom rekla na koncu, ampak na za~etku na{ega sodelovanja, lahko zatrdim, da je bila to zame zelo pozitivna izku{nja. Kot sem ‘e povedala ob podelitvi nagrade, mi ta osebno pomeni predvsem priznanje ijaLeS 55(2003) 11 intervju pogumu in medsebojnemu zaupanju, ki se je spletalo med oblikovalci, tehnologi in vodstvom. Kombinacije mladih in mladih po srcu (smeh) so dejansko idealne, saj se srečata mladostna zagnanost in malce zrelejši kreativni pristop do takega projekta. In seveda po drugi strani zaupanje oblikovalcev v našo tehnologijo, naše sposobnosti in znanje. Od nekdaj vem, da so ti potenciali zelo veliki, a težko je najti pravi ključ. Do njih pripelje le medsebojno zaupanje vseh vpletenih: oblikovalcev, domačih tehnologov in ne nazadnje vodstva, da vztraja pri podpori takemu projektu. Tudi v tem našem zadnjem primeru so se v določenih obdobjih še pogosteje porajali dvomi, ali bomo uspešni, ali bo to tisto pravo... In vodstvo je resnično nenehno zagotavljalo to moralno podporo. S temi nagradami pa so nam rezultat priznali tudi drugi. Vse skupaj je resnično velika pozitivna izkušnja, ki jo bomo z v tej kolekciji zastavljeno zgodbo nadaljevali. D Kdo od vaju je bolj verjel, da v KLI-ju ne samo znajo, ampak imajo tudi posluh za uglaševanje oblikoval-čevih zamisli: mama Maja ali sin Gašper? MAJA: Pravzaprav kar oba, saj že kar nekaj časa dobro sodelujeva. Tudi v KLI sva prišla skupaj, in sicer na" povabilo gospoda Petrovčiča, glavnega tehnologa. Ta naju že nekaj časa pozna, ker poslovno sodelujeva z njegovim bratom mizarjem. Nekoč nama je kar malo užaljeno poočital, češ da nikoli ne uporabljamo KLI-jevih stolov. Malo za šalo malo za res sem mu odgovorila, da zato, ker nimajo pravih, on pa meni nazaj, da pa jih naj potem naredimo. Smeh. Tako se je pravzaprav vse skupaj sploh začelo. Po prvi ideji je bilo več zasnov, na koncu pa smo se odločili za križni sistem. Čeprav je lahko noga, ki je v tem primeru bistvo oblikovanja, aplicirana tudi v drugačni obliki, kar tudi še nameravamo razvijati v prihodnje. Zaupanje smo tudi mi takoj začutili. Ravno slednje pa potegne za seboj zlasti veliko odgovornost in tako smo se te zadeve tudi lotili. GAŠPER: Jaz bi še nekaj dodal. Nama je bilo veliko lažje delati, saj naju je gospod Petrovčič že poznal - tu mislim na način dela, reference, pa tudi osebnostno. Za tak projekt so skoraj toliko kot strokovna znanja pomembni tudi medčloveški odnos - ali sploh in koliko hitro in dobro se ujameš s projektnim timom. In ta kontakt med nami je bil v bistvu zelo mehak, prijeten, ne-agresiven. Ob tem smo imeli na razpolago še relativno kratek čas: od prvih spomladanskih dogovorov se je začelo poletje že s konkretnim delom v proizvodnji. D No, ob nagrajeni kolekciji GA-MA je bilo treba v podjetju poskrbeti tudi za nemoteno obstoječo proizvodnjo, ki vam gotovo ravno tako nenehno naremije nove spremembe in dodelave? DANIJELA: Običajno poskušamo na sejmu vsako leto razstaviti eno do dve novi garnituri, sicer pa imamo v sodelo-, vanju z našimi kupci ves čas v razvoju ogromno novih izdelkov. Te številke se gibljejo nekje med 70 do 100 novih modelov letno, pri katerih gre za bistvene spremembe; manjših dodelav niti ne štejemo za nov artikel. Tega je ogromno! Zato pomeni v tem tempu, ki se že sicer dogaja v naših oddelkih, generalno nov razvoj, kar precejšnjo dodatno obremenitev. Pri vseh teh stvareh je bistveno omejena kompo-neneta ravno čas. D Zadnja leta na splošno kažejo uspešno premoščanje nekoč vkopanih in bolj kot ne bojno uperjenih položajev med oblikovalsko in industrijsko sfero. Kdo so drzni znanilci sprememb - nove generacije ali zgolj spremenjene tržne o p ■o C razmere, ki narekujejo usodno privlačnost enih in drugih? DANIJELA: Tukaj se lahko v precejšnji meri strinjam. Kar se lesarjev tiče, smo v ozadju nenehno obremenjeni s tem, da se mora izdelek prodajati, kajti le od tega lahko živimo. Mislim pa, da so se v zadnjih časih ti bregovi zelo zbližali in da so tudi oblikovalci dojeli, da je potrebno pri industrijskem oblikovanju upoštevati to dejstvo. Da si enostavno ne moremo privoščiti - če uporabim proizvodni žargon - bazičnega razvoja, to je razvoja zaradi razvoja samega, ampak da moramo stremeti za popolnoma namensko zadevo, všečno tudi končnemu kupcu. Šele takrat smo lahko vsi zadovoljni. Ne sme nam iti za to, da bi postavljali nek nov razvoj oziroma izdelek samo za na sejemsko stojnico, ki bi že naslednji teden potonil v pozabo. Izdelki morajo živeti - to je potem tisto pravo zadovoljstvo za vse. In na oblikovalskem področju so se zgodili premiki, mi jih opažamo in čutimo. GAŠPER: Pri nas je bilo v 60., 70. letih ogromno plodnega sodelovanja med oblikovalci in industrijo, pri čemer ne Inislim zgolj na lesarsko. Treba pa je priznati, da so slovensko gospodarstvo v zadnjih desetih letih zaznamovali in pretresali burni dogodki in spremembe - prehod v drug sistem, lastninjenje, novi trgi... Tako se je večina podjetij borila zgolj za golo preživetje, pri čemer si niso mogli privoščiti kakšnega korenitega odstopanja od ustaljenega načina dela. Za uspeh je to seveda premalo, saj se fond kmalu izčrpa do presahnjenosti. Po drugi strani pa je na ponoven zagon lastnega razvoja vplivala tuja konkurenca, kjer je dizajn eden najpomembnejših dejavnikov višanja dodane vrednosti izdelku. Ne zanikam, mogoče je bila v tem času kdaj vidna tudi kakšna vzvišena oblikovalska drža do domače industrije. Vendar pa se je sedaj, v saniranih in stabiliziranih revijaLes 55(2003) 11 intervju okoliščinah enostavno zopet pojavila potreba, da se delo enih in drugih združi. Ko se zadeve malo umirijo, je pogled jasnejši. Estetika je postala zapoved za vsa življenjska področja, zato so potrebe po oblikovalcih vedno večje. Prej bi rekel, da smo mladi za razliko od starejše generacije kolegov bolj agresivni - bolj jasno, direktno izpostaviš problem, poveš, da drugače pač ne gre... D Govorimo o industriji na splošno - koliko pa je za oblikovalca aktualna lesna oz. pohištvena industrija? GAŠPER: Za oblikovalca je vedno zanimivo področje, kjer vidi določen potencial, da se stvari dobro oblikujejo. Bolj kot vrsta industrije je pomembno, koliko dobro sam obvladaš določeno tehnologijo oziroma koliko dobrega sogovornika, mentorja uspeš dobiti. Čeprav smo že veliko cclali z lesom, smo se v KLI-u ogromno\au-\ čili, saj je industrijsko popolnoma drugačno od unikatnega oblikovanja -ob istem materialu gre za drugačna razmišljanja in pristope. D Če se vrnemo na pohištveni sejem - KLI je tudi dobitnik posebne sejemske nagrade 5 zvezdic, namenjene najboljše in celovito urejenim razstavnim prostorom. Vam ni pri promociji kolekcije GAMA ušla niti najmanjša malenkost, ki bi okrnila celovitost projekta - stojnica, prospekti in vsebina sporočil, celo obleke vaših komercia-listk... DANIJELA: Zadeva je predstavljena kot celota - taka, kot se je sproti doga-jala in nastajala. Čutili smo, da mora biti ta zgodba izpeljana do konca, da se ne sme nehati na sredini. Da je to izdelek, ki mora biti predstavljen v pravem okolju in na prav način, kar se je potrdilo tudi pri oblikovanju razstavnega prostora. Če bi bil ta klasičen, takšen kot v prejšnjih letih, izdelek v njem ne bi tako zaživel. Seveda je del celostne podobe predstavitve tudi prospekt, ki mora biti soroden izdelku, dihati z njim. In tudi ta zgodba, ki je predstavljena v tekstu, daje neko vizijo, neko igrivost, ki jo lahko kupci nadaljujejo v svojem stanovanju s sestavljanjem in postavljanjem tega izdelka v prostor. GAŠPER: Tak produkt se prime, kolikor je dober sam oziroma kako dobro je predstavljen vpet v okolje. Tako kot je že prej omenila gospa Rusova: Ljudje imajo radi zgodbe, v katerih se najdejo - tako jim postane zadeva nekako bolj oprijemljiva. Mi smo želeli v tej zgodbi pokazati dobršno mero neke sproščenosti, kajti nekoliko smo že naveličani resnobne togosti. Ljudi smo se želeli nekoliko sprovo-cirati, da bi se jih na ta nekoliko igriv način lahko dotaknili in jih spodbudili k prebujanju njihove lastne domišljiji. Ko smo se npr. odločali o prospektu, smo si rekli: Pa pustimo znotraj tega i malo praznine, naj jo potrošniki zapolnijo s svojo lastno domišljijo in kreativnostjo. Če nam je kaj karkoli od tega “dramljenja” uspelo, smo nekaj dosegli! Odzivi z naše, oblikovalske stroke, so bili spodbudni, češ da nam je uspelo stvari kar nekako zapakirati - eno, pa drugo, pa tretje ... in na koncu še s sejemskimi oblačili, ki so predstavljala nekako tisto piko na i. Ko smo začeli stvar razvijati, smo že približno vedeli, kako naj bi si sledile. A nove ideje so se porajale in rasle hkrati z zaupanjem in ustvarjalnim razpoloženjem, z novimi potrebami pa se je širila tudi projektna ekipa... Smeh. Na konču je tako nastalo vse od prospekta do razstavnega prostora, teksta ... Ravno vsebini sporočila smo morali nameniti posebno skrb: ker je temeljna, mora biti tako močna, da lahko vzdrži vso to oblikovanje in preigravanje. D Ker je danes že peti dan sejma, bo na mestu vprašanje o odzivih obis- kovalcev. Vas še prepoznajo? Ste zadovoljni? DANIJELA: Odzivi so zelo pozitivni. Vmes se je nekajkrat postavilo vprašanje, ali je to še vedno isti KLI oziroma ali se je zamenjalo vodstvo. Smeh. Kot sem že prej omenila, se je med nastajanjem GAME kdaj pa kdaj v tovarni pojavila skeptičnost. Če sem odkrita, sem bila sama vseskozi zelo neomajno prepričana v uspeh. Ker sem verjela, sem imela tudi dovolj poguma, da smo s podporo speljali zadeve do konca. Vztrajno sem zagovarjala svoje stališče, da moramo speljati projekt v celoti, da ga ne smemo zaradi kakšnega vmesnega dvoma ustaviti oziroma razsekati. Dobri odzivi so potrditev našemu ravnanju in upam, da se bodo v prihodnjih tednih potrdili tudi v konkretnih naročilih. Smeh. Verjamem, da bo šlo, da je to izdelek, ki lahko prepriča določen segment naše publike. D Kaj je bilo glavno vodilo, da je izdelek nastal tak, kot je? MAJA: Drugačnost - to je bil prvi sklep. GAŠPER: Ne, jaz bi rekel, da je šlo tukaj predvsem za razvoj. Na začetku smo imeli štiri, pet različnih variant MAJA: Ampak temeljilo pa je vse na oblikovanju, konstrukciji noge. GAŠPER: Da, ampak prvo načelo je bilo, da obdelujemo masivo. Druga je bila razpoložljiva tehnologija in vsa znanja, ki jih imajo v podjetju. Tretje vodilo pa nam je bila nekako redukcija vsega nepotrebnega, pri čemer mora element še vedno ostati v svoji funkciji in ergonomiji. Zavestno smo šli v tak postopek izdelave, ki bo zahteval zelo malo korakov, različnih obdelav, postopkov ..., skratka v maksimalno redukcijo. Koliko nam je to uspelo, koliko ne - nekaj nam je, vsaj po pogovoru s tehnologom. Smeh. Posle- ijaLeS 55(2003) 11 intervju dica tega pristopa je, da smo se izredno veliko časa ukvarjali s stabilnostjo teh produktov. Danes npr., tik pred tem sestankom, smo zopet skušali izboljšati še nekatere detajle ... Smeh. Nekaj je osnovna skica, osnovna ideja, ki jo narišeš na kos papirja, potem pa se šele začne pravi napor do njene realizacije. Seveda, če si prizadevaš za čim manjšim razkorakom. Problema glede stabilnosti bi se lahko kaj hitro in še vedno dovolj elegantno znebili, če bi kaj dodajali. A smo si rekli NE - skušajmo ostati čim bolj iskreni do tiste prve ideje, misli, in se lotevajmo stvari drugače. D Potemtakem ste slo‘no in brez predsodkov staknili glave, da bi pokazali in dokazali, da znate se{tevati 1 + 1 = 3? GAŠPER: Da, da, to je bilo meni res presenetljivo - ko imaš ob sebi partnerja, s katerim se skupaj vsak na svoj način in s svojim znanjem in izkušnjami trudita čim bolje dognati in premostiti ovire. Ko ni pomembna generacijska razlika in se ne šteje, koliko predlogov je kdo dal in čigavi so bili boljši ipd. DANIJELA: Mogoče naj še sama nekaj dodam: Kakšna je razlika med stoli? Eni so zgolj lepi, vendar to še ni zadosti. Stol mora biti lep, prikupen očesu, hkrati pa tudi udoben in trden. In na to dvoje marsikdo pozablja, tako da je lahko med dvema enako lepima stoloma velika razlika - en se bo prodajal, drugi pa ne. Pri našem novem izdelku gre dejansko za kombinacijo elegance, lahkotnosti in obenem trdnosti in udobnosti, kar seveda ni niti približno enostavno doseči. Nianse, detajli so tisti, ki med seboj razlikujejo produkte. Kaj naj rečem? Danes zna delati stole množica tovarn po vsem svetu, tako da se razlika med njimi pokaže samo še v teh navidezno malenkostnih rešitvah. In dizajn je gotovo ena teh razlik, ki lahko pomeni uspešen produkt. Z odprtostjo za sodelovanje vseh nismo tako občutili nikakršnega razkoraka, ki naj bi včasih vladal med lesarskimi proizvodnimi podjetji in oblikovalko stroko. D Letos praznujete petdesetletnico tovarne, znane in uveljavljene sto-larne. Bi lahko ocenili, koliko stolov je v tem ~asu zapustilo Logatec in poro-malo v {irni svet? \\ DANIJELA: O fizični primerjavi številk je težko govoriti, gre pa seveda premalo je zadostiti zgolj estetskim zapovedim. Mi smo skušali dati tem novim izdelkom pridih neke svežine, sodobnega pristopa, ki mora biti hkrati uravnotežen s tradicijo. Če pogledamo ta stol, z oblikovalskega stališča zanj ne moremo trditi, da je tako zelo sodoben - je pa zelo sproščen. In ravno to smo želeli ujeti: ne kake strašne ekstravagance, ampak nek manjši odklon, korak, ki napoveduje novo pot, novo smer v KLI-u. Velike spremembe za milijone in milijone kosov. Trenutno ^fcročajo prevelike šoke, ki jim v jih odpošljemo približno 40.000 me- glavah težko sledimo, v manjše in sečno. Seveda to številko težko primer- stabilne korake pa verjamemo vsi, tako jamo s številkami izpred let, ker se je podjetje kot oblikovalci. ' spreminjala struktura izdelkov. Danes ,^r 1V/rATA ^ % MAJA: Zdi se mi, da se sedaj s tem ^ rrre vedno ver. sestavlienin sfinisi- uspehom identificira celotno podjetje, prav vsi do zadnjega proizvodnega gre vedno več sestavljenih, “sfiniši-ranih” stolov. Če je bil to pred recimo dvajsetimi leti večji del samo kolonialni program, je danes velik del programa že v tem modernejšem stolu. Če že govorimo o prodaji na tuje, je pri pohištvenem delu danes struktura taka: preko 70 odstotkov izdelkov gre v Ameriko, na domačem trgu jih prodamo približno 10, ostalo pa v zahodni Evropi. Pri stavbnem pohištvu pa odpade na domači trg približno 60 odstotkov, ostalo pa izvozimo v zahodno Evropo; no, malenkost tudi na trge bivše Jugoslavije. Petdesetletnica podjetja je gotovo neka tradicija, ki je vedno skušamo prikazovati v pozitivnem smislu, saj gre za bazo znanja, pripadnost ljudi, obvladovanje tehnologije. Po drugi strani pa lahko včasih pri teh naglih spremembah, ki se dogajajo v zadnjih letih, deluje tudi nekoliko zaviralno, saj je treba temu turbolentnemu dogajanju na trgu slediti tudi v glavah. To pomeni ne zaspati na lovorikah tradicije, ampak trdo delati naprej in jo izkoriščati v pozitivni smeri. GAŠPER: Ta tehnologija, znanja, ki so v KLI-ju, so gotovo prednost, ki jo lahko dobro obrneš, ko iščeš neke nove rešitve. Tako kot je bilo že prej rečeno: delavca. DANIJELA: Smeh. Vedno in povsod je tako, da se z uspehom identificirajo vsi, za problem in neuspeh pa se vedno najde samo ena odgovorna oseba. GAŠPER: No, lahko pa tudi ne bi bilo uspeha. Ampak tako kot smo že rekli - največja napaka bi bila, če ne bi poskusili. D Kam nameravate plasirati svojo novo kolekcijo GAMA? DANIJELA: Ta program je namensko razvit oziroma sedaj že realiziran za področje Evrope in domačega trga. Za ameriški trg so specifični stoli - specifični v toliko, da so različni od evropskega okusa in konstrukcije. To se lahko vidi že iz preostalih naših programov. Kot sem že prej omenila, smo naleteli na zelo pozitiven sprejem pri tujih in domačih trgovcih. Takoj po sejmu nameravamo to svojo novo kolekcijo postaviti v vse večje salone v Sloveniji, poskrbeli pa smo tudi za bistveno hitrejšo dobavljivost, kot smo je bili navajeni včasih. Prva serija je že v proizvodnji in bo končnim kupcem na voljo nekje na začetku decembra. revijaLes 55(2003) 11 intervju Predvidevate zanje podobno kot na sejmu tudi kak{no specifi~no postavitev v prodajnih salonih? DANIJELA: Tukaj se postavlja vpra{a-nje dojemljivosti trgovcev za tak{ne prijeme. V lastnih salonih bomo lahko stoodstotno vplivali na njihovo postavitev, pri trgovcih pa je zgodba malce druga~na, saj se na teh razstavno-prodajnih povr{inah pojavlja problem prostora in stro{kov. Uspe{nost prodajnih centrov je merjena po uspe{nost prodaje na kvadratni meter, kar pomeni, da je te‘nja na eni sami enoti prostora predstaviti in prodati ~im ve~. Poleg tega jim poleg obstoje~ih artiklov {e nenehno dodajamo nove in gne~a se ve~a. Na va{e vpra{anje vam te‘ko odgovorim: mi bomo vsekakor sku{ali vplivati na trgovce, da bodo omogo~ili ustrezno predstavitev, a se zavedamo, da bomo morali zaradi komercialnih pritiskov pristajati na kompromise. GA[PER: Treba bo najti nek majhen element, dodatek, ki bo diskretno izpostavil to kolekcijo, njeno zgodbo in ne nazadnje tudi prejeto nagrado. Jasno je, da trgovci zastopajo razli~ne proizvajalce in bi bilo neupravi~eno zahtevati kakr{nokoli diskriminacijo oz. protekcijo. ^e smo se ‘e dotaknili trgovcev – pred pohi{tvenim sejmom je imelo kar nekaj proizvajalcev pomisleke nad visokimi sejemskimi stro{ki, ob katerih si najve~ji kos poga~e odre‘ejo ravno trgovci, ki v tem ~asu prodajo najve~ pohi{tva. Drug brez drugih ne morete – ali imate ob~utek, da je premo~ na njihovi strani? DANIJELA: No, sejem bi pustila ob strani, ~eprav je bilo ravno o tem kar nekaj govora na zadnji seji upravnega odbora Zdru‘enja lesarstva. Mi sku{a-mo plasirati svoje izdelke v vse ve~je trgovske verige. Dr‘imo se koncepta, da je kon~na cena priporo~ljiva – seve- da je ne moremo stoodstotno diktirati. Priporo~ljiva kon~na cena za na{e izdelke je enaka po vseh salonih, tako trgovskih kot na{ih lastnih – sicer imamo samo tri, pod katerih pa je eden namenjen prete‘no prodaji oken. Lahko re~em, da je sodelovanje dokaj dobro. In z rastjo slovenskih pohi{tvenih trgovin konec koncev rastemo tudi proizvajalci. Trgovina seveda ima svojo dolo~eno logiko, tudi pristop trgovcev je razli~en in razviden iz koncepta v salonih. Je pa v leto{njem letu pri ve~i-ni trgovcev opaziti upad prodaje pohi{t-va; ne samo na{ih izdelkov, ampak na splo{no, kar je gotovo odraz neke negotove situacije. Po mnenju izku{enega slovenskega pohi{tvenega trgovca Slovenci nismo pripravljeni veliko vlagati v stvari, s katerimi se ne moremo postavljati v javnosti. Zato se pri nas na primer zelo dobro prodajajo avtomobili, veliko slab-{e pa pohi{tvo, saj je stanovanje bolj ali manj intimna zadeva. Kaj bi na to rekla vidva? GA[PER: Dolo~en segment ljudi pri nas namenja precej{njo pozornosti kvaliteti oziroma kulturi bivanja. Delno je to povezano s socialnim statusom oziroma denarjem, po drugi strani pa imamo na primer zgovoren primer IKEE, ki je za nizko ceno bistveno pri- pomogla k dvigu kulture bivanja. Pri teh stvareh nikoli ne gre toliko za denar, kolikor za odnos. Moji generaciji je na primer izziv s ~im manj{im vlo‘-kom dose~i ~im ve~ji u~inek. To seveda zahteva dolo~eno mero napora in poglabljanja, ki ga ljudje ‘al velikokrat niso pripravljeni vlo‘iti, zato se raje odlo~ijo za hitrej{o in enostavnej{o varianto. Mislim, da je vse odvisno od posameznika. Za svojo generacijo bi si upal trditi, da je ‘e naveli~ana “enakih in znanih igra~” in zato precej bolj zahtevna. MAJA: Pri opremljanju prostorov se ukvarja{ z razli~no izobra‘enimi in sprejemljivimi strankami, zato jim sku{a{ po potrebi {iriti zorni kot. Bistveno je, da ti zaupajo, da ustvarja{ ambient, v katerem se bodo oni dobro po~util in ga imeli radi - da to po~ne{ zaradi njih, ne pa zaradi svoje lastne glorije. DANIJELA: Je pa res, da se v t. i. bu-ti~ni ponudbi najde prete‘no tuje pohi{tvo, kar mene osebno zelo ‘alosti. S tem ne mislim, da ti izdelki niso dobri, ampak trdim, da imamo slovenski proizvajalci pohi{tva ~e ne vsaj enakovredne, pa v dosti pogledih celo bolj{e artikle, za katere pa ‘al dosegamo bistveno ni‘je cene. Iskati krivca za njihovo podcenjenost, sploh recimo v ijaLeS 55(2003) 11 intervju primerjavi z italijanskimi – delno jih mogo~e podvrednotijo ‘e trgovci, verjetno pa {e bolj kon~ni kupci, ki so za dolo~eno blagovno znamko pripravljeni pla~ati 30 do 50 odstotkov ve~. V slovenski zavesti je {e vedno vidno ne-kriti~no prepri~anje, da je tisto, kar pride od zunaj, ve~ vredno, {e zlasti ko gre za blagovne znamke. Mogo~e tudi proizvajalci v preteklih letih nismo znali dovolj varovati oziroma upravljati s svojimi blagovni znamkami. Seveda se tu tudi poraja vpra{anje, kdo izmed nas sploh ima blagovno znamko v pravem pomenu besede!? Vsekakor pa se mi zdi v prihodnje ena pomembnih nalog tako proizvajalcev kot trgovcev vzgajati kon~ne potro{nike. To je izrednega pomena ne samo za notranje, ampak tudi za stavbno pohi{tvo, ki je bistveno bolj tehni~ni artikel. Tega zadnjega podro~ja se je sploh treba lotiti zelo taktno, saj vemo, da 80 odstotkov populacije, ki gradi, nima denarja, zapreti hi{o z okni in vrati pa pomeni pomemben mejnik. Kako prepri~ati kupca v duhu tistega pregovora, da nismo tako bogati, da bi poceni kupovali? Razlike v ceni so detajli, in to ne v smislu ekstravagance, ampak izdelka kot takega. V~asih se mi zdi prav sme{no, da smo ljudje pripravljeni od{teti za npr. kavbojke zvene~ega imena, ki so mimogrede tako ali tako vse za{ite na Kitajskem, 20.000 SIT, medtem ko se nam zdi stol, na katerem bomo sedeli leta in leta, za isto ceno predrag. Da niti ne govorimo o tem, koliko ve~ materialov in znanja je vlo‘eno vanj! Te vrednostne relacije so se zaradi agresivnega tr‘enja pri potro{-nikih popolnoma podrle, zato je potrebna vzgoja. MAJA: Da, in to ‘e v {oli. ^eprav pa se pri nas ravno taki predmeti najhitreje bri{ejo z urnikov. Doma~i trg je s stali{~a proizvodnih kapacitet zanemarljiv; slovenska lesna panoga je in bo ostala tudi v cHj prihodnje prete‘no izvozno orientirana. Kje in kak{no mesto si lahko obetate? DANIJELA: @e ve~ let je na{a te‘nja dodajati k tistemu osnovnemu, ustaljenemu programu ~im ve~ lastnih izdelkov, ki jih lahko neomejeno tr‘imo povsod. V Sloveniji se moramo lesarji zavedati, da nismo in ne bomo nikoli tako veliki kot npr. Coca cola, ampak moramo iskati svoje ni{e in biti v njih maksimalno uspe{ni. V KLI-ju se vodstvo ni ni~ menjalo, ampak je dobilo mo‘nost, da realizira nekatere svoje ideje. Ve~ja industrijska podjetja, med katere z 800 zaposlenimi spadamo tudi sami, znajo biti v~asih nekoliko okorela zadeva. Kljub vsem strategijam in vizijam, ki jih ima vsak izmed nas, pa prihajajo vedno bolj v ospredje fleksibilnost in kadrovski potenciali. Hitrost prilagajanja pomeni biti nenehno prvi v vsaj eni poziciji, ne pa vedno samo slediti. Ne delati zgolj za pre‘ivetje – od tega smo ‘e vsi utrujeni. Ko mine krizna situacija, je treba ‘iveti, kar pomeni z drugimi besedami poskrbeti za razvoj. Vsi smo samo ljudje in zato potrebujemo dolo~ene uspehe in potrditve … nekaj, kar vle~e naprej. Ste ne le ena zelo redkih lesarskih direktoric, ampak tudi slovenskih, ki dirigira tako velikemu kolektivu, zato verjamem, da vam ni zmanjkalo poguma in vztrajnosti ob nastajanju GAME. Po poklicu ste ekonomistka, v lesarstvo ste pri{li iz elektro industrije. Kako gledate na panogo in svoje kolege – kolegic je namre~ bore malo? Smeh. Da, res je, zato ~akam tudi kako novo kolegico ... Sicer pa sama izhajam iz Iskre. Ne vem, ampak za lesno panogo velikokrat re~em v prispodobi, da je ena bolj borbenih glede na situacijo in odnose, ki ji vladajo. Verjetno smo se v lesarstvu na{li ljudje, ki imamo precej{no mero vztrajnost, ki ne obupamo tako hitro. To ni zavaroval-ni{tvo, ban~na sfera in podobno; tukaj je veliko trdega dela za majhna zadovoljstva, v finan~nih smislih majhne uspehe poslovanja. V lesarstvu je treba biti trdo‘iv, zlepa ne sme{ obupati, ampak se je enostavno treba boriti naprej. Ve~krat re~emo: Slovenija je sredi gozda, dajmo to izkoristiti. ^e-prav se veliko govori o nekonkuren~-nosti lesarstva, pa se hkrati pozablja, da je to konec koncev ena redkih slovenskih panog, ki ima kon~ne izdelke. Koliko pa {e sploh premoremo takih, ki se lahko plasirajo z izdelki do kon~nega kupca? Zmeraj manj. In ne nazadnje – samo od storitvenega sektorja se ne bo dalo ‘iveti. Slovenija bo morala tudi s sistemskimi ukrepi poskrbeti, da se omogo~ajo pogoji, ki bodo spodbujali konkuren~nost tudi v takih panogah, kot je na{a. Mi bomo zagotovo naredili vse, kar je v na{ih notranjih mo~eh, da se bomo pribli‘ali zahtevani konkuren~nosti svetovnih trgov. Konec koncev celotno lesarstvo prodaja na tujih trgih. Nismo navajeni niti ne ‘elimo potuhe, ampak nekaj ve~ mo‘nosti. Odraz va{ega vztrajnega poguma, ‘enske iznajdljivosti in iskrene pripravljenosti se ka‘e tudi v zelo samosvoji in simpati~ni obele‘bi petdesetletnice KLI-ja. Dr‘im pesti, da GAMA zleze pod ko‘o tudi kupcem, ter si vas za konec drznem {e zasli{ati, ali lahko pri~a-kujemo kak{no presene~enje tudi na sejmu DOM, na primer pri oknih? Smeh. DANIJELA: Te‘ko verjamem, ker so okna, kot sem ‘e prej omenila, precej tehni~ni izdelek. MAJA: Jaz imam takoj kak{no idejo! DANIJELA: No, tako bom rekla: Nikoli ne reci nikoli. Vedno je treba pustiti odprta vrata za sve‘e ideje in ~e jih znamo plasirati – zakaj ne? ijaLeS 55(2003) 11 strokovne vesti AMBIENTA 2003 -živahnost in domačnost avtorica Sanja PIRC Leto{nji jubilejni 30. mednarodni sejem pohi{tva, notranje ureditve in spremne industrije AMBIENTI 2003 je znova pritegnil v Zagreb za 13 odstotkov ve~ razstavljavcev kot lani: 617, od tega 268 doma~ih in 349 tujih iz skupno 39 dr‘av. Vsakoletni pozitiven trend rasti Ambiente se odra‘a tudi na ve~jih razstavnih povr{inah, ki so letos obsegale vsega skupaj 36.000 m2. Priljubljenost Ambiente tako med razstavljavci kot obiskovalci ni v svojem otvoritvenem govoru pozabila omeniti niti podpredsednica hrva{ke vlade @eljka Antunovi}. Globalnim krizam in splo{nemu upadanju zanimanja za sejme navkljub lahko po njenih bese- dah uspe vsak dogodek, ki je dobro pripravljen in ima dolgoro~no strategijo. Izredno fleksibilnost, prijaznost in na sploh izostren posluh organizatorjev sejma za potrebe in ‘elje razstavljavcev opa‘ajo tudi {tevilni slovenski lesarji, med katerimi jih je bilo kar nekaj dobitnikov leto{nje sejemske nagrade mobil optimum. Ocenjevalna komisija je podelila naj-vi{je priznanje SVEI – zlato plaketo mobil optimum 2003 za nov kuhinjski program Jasmina iz brestovine, sicer delo dolgoletnega sodelavca oblikovalca Staneta Ocepeka. Poleg zlate plakete je SVEA prejela {e posebno priznanje Zagreb{kega velesejma za visok nivo celostnega nastopa na sejemski prireditvi, kar je delo njihove nove sodelavke, oblikovalke Irene Antoli~. V SVEI so na svoje delo zelo ponosni, saj prejeta priznanja potrjujejo, da so na pravi poti in kot pravi generalni direktor, mag. Miroslav [trajhar, bodo s svojo tr‘no naravnanostjo, ki kupcu ponuja ve~, kot pri~akuje, tudi v prihodnje posku{ali zadovoljiti potro{nike. Z visokimi priznanji se lahko pohvalijo tudi drugi slovenski pohi{tveniki. Srebrne plakete mobil optimuma 2003 so si prislu‘ili v Paronu La{ko za program X-TRA, v Stillesu Sevnici za delovni kabinet PRESTIGE in v Lipi Ajdov-{~ina za kuhinjo MARASKA, Gorenje Notranja oprema pa je za svojo kuhinjo DELTA prejelo bronasto plaketo. V kategoriji ocenjevanja posameznih izdelkov in garnitur pa je bila za sodobno oblikovanje nagrajena Brestova dnevna soba SIENA. Sicer pa je bila tudi leto{nja Ambienta zaznamovana s {tevilnimi obsejemski-mi dogajanji, med katerimi je izstopal ijaLeS 55(2003) 11 strokovne vesti Nagrada za STILLES Sevnica Veseli in ponosni nagrajenci ESO Poslovni klub. Na tokratnem sre~anju gospodarstvenikov iz hrva{ke lesne panoge in gozdarjev z vladnimi predstavniki je bilo govora predvsem o nujni pove~anosti fleksibilnosti doma~e lesne industrije. Hrva{ko ministrstvo za gospodarstvo namre~ pripravlja {te-vilne ukrepe, s katerimi ‘eli pospe{iti razvoj doma~e lesne industrije. Med njimi so projekt nacionalnega oblikovanja pohi{tva, projekt skupnega tr‘e-nja oz. promocije hrva{kega pohi{tva, projekt tehnolo{ke obnove ter projekt zvi{evanja konkuren~nosti doma~ih podjetij po metodi “20 klju~ev”. Po besedah ministra za gospodarstvo Ljuba Jur~i}a naj bi bilo pri predlogu prora-~una v prihodnjem letu namenjenih lesni industriji 60 milijonov kun. Pri ve~anju konkuren~nosti panoge se sosednja dr‘ava soo~a s podobnimi, a bistveno huj{imi te‘avami kot mi, vendar pa je Jur~i} prepri~an, da vsaj za prihodnji dve leti ni zaznati nikakr{nih indikatorjev krize. Prav tako so bil v ~asu Ambinete objavljeni rezultati nate~aja za hrva{ki lesni dizajn. Pripravil ga je Hrva{ki lesni kloster, ki deluje v sklopu Hr-va{ke iniciative za konkuren~nost, in sicer z namenom, da bi tako pri{li do najbolj{ega predloga, ki bo januarja prihodnje leto zastopal Hrva{ko na sejmu pohi{tva IMM v Kölnu. Med 12 prispelimi predlogi so sicer 3 izstopali in bili poslani v nadaljnjo dodelavo, ni bil pa po mnenju zelo eminentne komisije v celoti nobeden toliko zadovoljiv, da bi si prislu‘il zmagovalno nagrado. ^lani mednarodne komisije so bili namre~ Edi Snaidero in Andrea Riccardi iz Italije, Franz Hem-pel iz Nem~ije in Antoon Oosterhuis iz Nizozemske. Zanimivo je, da so ob konstruktivnih kritikah na nate~aj prispelih idejnih re{itev dali hrva{kim proizvajalcem pohi{tva tudi zelo precizna navodila in predloge, kaj in kako delati, da bi svojim izdelkom lahko zagotovili konkuren~nost na globalnem trgu. @e sicer se v vseh svojih prireditvah Zagreba~ki velesejam zelo rad spogleduje tudi z umetnostjo, zaradi same narave Ambiente pa je to sodelovanje {e toliko bolj na mestu. Zato je vsako leto poskrbljeno tudi za posebno promocijo enega pomembnega hrva{kega slikarja, kiparja, oblikovalca … (tokrat je bila to mlada in priznana umetnica Nina Palinka{ s svojimi tapiserijami). Jubilejna trideseta obletnica sejma pa je bila tokrat {e dodatno obele‘ena z mednarodno nagradno razstavo kera-mi~nih kro‘nikov z naslovom SEDAMDESET UMJETNIKA - SEDAMDESET TANJURA. Ob omenjenih je bilo na ‘ivahni Am-bienti {e veliko razli~nih spremljevalnih dogodkov za strokovno in splo{-no javnost. Zagreb kot mesto z bogato sejemsko tradicijo postaja iz leta v leto vedno bolj priljubljeno, ker se tako pri razstavljavcih kot obiskovalcih trudi s svojo vsebinsko {irokopoteznostjo pri-~arati predvsem ambient doma~nosti. Kdor dela tako na veliko, seveda tvega ve~ napak, a si obenem pridobiva tudi bistveno ve~ zaupanja in tolerantnosti. ijaLeS 55(2003) 11 strokovne vesti 30 let LESNE TIP Oti{ki Vrh S predelavo lesne biomase ohranili 11 tiso~ hektarjev gozdov avtorica Barbara GA[PER Prvo iverno plo{~o so proizvedli v letu 1973 Za~etki Tovarne ivernih plo{~ v Oti{-kem Vrhu segajo v sedemdeseta leta, ko so takratni gozdarski in lesarski gospodarstveniki uvideli pomen proizvodnje ivernih plo{~ za slovensko gozdarsko in lesno industrijo, {e posebej pa za Koro{ko, bogato z lesno surovino ter z razpolo‘ljivo lokacijo in infrastrukturo za razvoj primarne lesne proizvodnje. 27. marca 1973 so proizvedli prvo iverno plo{~o, redna proizvodnja pa se je pri~ela julija 1973. V sistemu Lesne je bila tovarna ivernih plo{~ naj-ve~ja po realizaciji in kapitalsko zelo intenzivna in je zahtevala nenehna vlaganja in posodobitve. Po besedah direktorja Tovarne ivernih plo{~ Oti{ki Vrh, Danila Antona Ranca, je bilo za tovarno ivernih plo{~ najte‘je obdobje po letih 1990 in v obdobju dr‘avnega last-ni{tva, saj je bilo potrebno nadomestiti izgubo tr‘i{~, v investicijskem smislu pa je nastal zastoj, ki ga bodo morali nadoknaditi. Kljub temu da so bile v dr‘avni lasti vse tri proizvajalke ivernih plo{~ v Sloveniji, ni pri{lo do strate{kih povezav, specializacije ali delitve programov, kar je povzro~ilo dolgo-ro~ni zastoj v razvoju proizvodnje iver-nih plo{~ v Sloveniji. Tovarna ivernih plo{~ je ‘e tri leta del Skupine Prevent Vendar so v Tovarni ivernih plo{~ v Oti{kem Vrhu prebrodili tudi to te‘ko obdobje in dobili novo prilo‘nost z vstopom v Skupino Prevent. Direktor Ranc pravi: “S prevzemom evropske poslovne naravnanosti in poslovne filozofije Skupine Prevent so se za~eli poslovni rezultati izbolj{evati, s ~imer smo lastnike prepri~ali, da je program proizvodnje ivernih plo{~ perspektiven. Zato z optimizmom na~rtujemo nove investicijske projekte za pove~anje proizvodnje in ekonomi~nosti poslovanja z investicijami v linijo oplemenitenja in kontinuirano stiskalnico. Lokacija in primarni lesnoindustrijski kompleks z ‘agarskim obratom in centralnim lesnim skladi{~em daje odli~ne mo‘nosti, da postanemo najve~ji proizvajalec ivernih plo{~ v JV Evropi. Ekonomija obsega namre~ zahteva pove-~anje proizvodnje surovih ivernih plo{~ na okoli 300 tiso~ kubi~nih metrov letno in oplemenitenih ivernih plo{~ na 9 milijonov kvadratnih metrov letno.” Prijazni do narave in okolja Skrb za okolje, temeljno vodilo Tovarne ivernih plo{~, se vsebinsko pokriva z imenom Prevent in s sloganom “Prijazni do narave in okolja”, saj s svojo proizvodnjo in z ohranjanjem gozdov varujejo okolje. Z investicijo v filter in su{ilnik je Tovarna ivernih plo{~ v Oti{-kem Vrhu postala edina ekolo{ka proizvodnja ivernih plo{~ v JV Evropi. Kljub ve~jim stro{kom so dali prednost ekologiji in postavili izhodi{~e za nove investicije in razvoj. “Slogan “prijazni do narave in okolja” pa gojimo tudi pri odnosih z lokalno skupnostjo, saj sodelujemo na kulturnem, {portnem in drugih podro~jih, prav tako pa smo s skupnimi mo~mi uspe{no realizirali precej infrastrukturnih objektov v [entjan`u in okolici,” poudarja direktor Ranc. Poslovanje v prvi polovici leto{njega leta je bilo uspe{no V Lesni TIP Oti{ki Vrh 138 zaposlenih letno proizvede 120 tiso~ kubi~nih metrov navadnih ivernih plo{~, od katerih jih 2,7 milijona kvadratnih metrov oplemenitijo. Ve~ kot polovico svoje proizvodnje namenijo izvozu. Letna realizacije podjetja zna{a ve~ kot 3 milijarde tolarjev. Poslovanje v prvi polovici leto{njega leta so zaklju~ili pozitivno in v primerjavi z lanskim letom pove~ali realizacijo za 15 odstotkov. “Ob tak{nih trendih bomo uresni~ili poslovni na~rt in tudi s poslovnimi rezultati upravi~ili investicije, ki so pred nami,” je povedal Danilo Anton Ranc. V leto{njem septembru so dosegli rekordno proizvodnjo prek 11 tiso~ kubi~nih metrov ivernih plo{~ in rekordno mese~no prodajo v vi{ini 344 milijonov tolarjev. So v fazi pridobivanja okoljskega standarda ISO 14001, s ~imer bodo nadgradili v lanskem letu pridobljeni standard za kakovost poslovanja ISO 9001/ 2000. Na~rti za prihodnost so smeli Strategija razvoja Tovarne ivernih plo{~ Oti{ki Vrh vklju~uje nadaljevanje eko-lo{ke naravnanosti podjetja s pove~a-njem proizvodnje in realizacije. V le-to{njem letu na~rtujejo za~etek investicije v linijo oplemenitenja in prizidek za namestitev linije v vi{ini okoli 800 milijonov tolarjev, te~ejo pa tudi aktivnosti za investicijo v kontinuirano stiskalnico. Investicija v linijo oplemenitenja se navezuje na podano ponudbo za nakup osnovnih sredstev in opreme ijaLeS 55(2003) 11 strokovne vesti Ob 30-letnici so pod {otorom priredili tudi dru`abno sre~anje neko~ in danes zaposlenih v tovarni Ob 30-letnici so pripravili razstavo o razvoju tovarne s predstavitvijo prostovoljnega industrijskega gasilskega dru{tva Meblo Iverke v ste~aju. V Meblu na~r-tujejo zagon proizvodnje oplemenitenih ivernih plo{~ in poudarjajo, da bodo pri vseh projektih upo{tevali mnenje lokalne skupnosti, ki pa proizvodnji oplemenitenih ivernih plo{~, ~eprav je le-ta ekolo{ko neopore~na, ni naklonjena. Skupina Prevent je velik, mednarodno poznan poslovni sistem z raznoliko dejavnostjo, zato na tej lokaciji niso izklju~eni tudi kak{ni drugi programi. Odziv lokalne skupnosti jih presene~a, saj so pripravljeni ponuditi re{itev, s katero bi se strinjala tudi lokalna skupnost. V ve~ primerih v Sloveniji in v tujini se je namre~ Skupina Prevent izkazala kot lastnik, ki vedno poi{~e optimalno re{itev za vsako okolje. “Ne moremo pa si privo-{~iti zamujanja poslovnih prilo`nosti, zato imamo v primeru neugodnega razpleta v Meblu pripravljene tudi druge poslovne re{itve,” poudarja Ranc in zaklju~uje: “V na{i poslovni strategiji dajemo poseben pomen zadovoljstvu vseh poslovnih partnerjev, saj brez njih ne bi bilo na{ega razvoja in dose`-kov, zato se vsem zahvaljujemo za sodelovanje. Veselimo se sodelovanja tudi v prihodnje.” Praznovanje 30-letnice Ob praznovanju okroglega jubileja so pod sloganom “prijazni do narave in okolja” pripravili {tevilne aktivnosti, s katerimi dokazujejo tudi svojo vpetost v dogajanje v kraju. Za krajane [entjan‘a z okolico, {olarje osnovne {ole [entjan‘ in Dravograd ter za dijake srednje lesarske {ole so pripravili dan odprtih vrat. Organizirali so poslovni dan – hi{ni sejem in sre-~anje s poslovnimi partnerji, sre~anje vseh zaposlenih in upokojencev Lesne TIP s predstavitvijo konjenikov, jadralnih padalcev, s koncertom godbe na pihala [entjan‘ in s koro{kim spletom FS Pre‘ihov Voranc. Okrogli jubilej so zaokro‘ili s skupno gasilsko vajo industrijskih gasilskih dru{tev LESNE, sosednjih PGD in GZ Dravograd. Ob obletnici so izdali jubilejno publikacijo - Prijazni do narave in okolja – ‘e 30 let ter v jedilnici tovarne pripravili razstavo o razvoju tovarne. Lesna TIP Oti{ki Vrh, d.d., sodelovala na dra‘bi za nakup premo‘enja Meblo Iverke Hypo Leasing in Skupina Prevent s podjetjem Lesna Tovarna ivernih plo{~ (TIP) Oti{ki Vrh, sta 21. november 2003 sodelovala na javni dra‘bi za nakup premo‘enja Meblo Iverke, d.o.o., v ste~aju, in bila s ponudbo 830 milijonov SIT izbrana kot najbolj{i ponudnik. Danilo Anton Ranc, direktor Lesne TIP Oti{ki Vrh, d.d., je po kon~ani dra‘bi povedal: “Veseli nas, da se je postopek nakupa, ki se je dolgo vlekel in zavla~eval, kon~no zaklju~il. Kot smo javnosti ‘e ve~krat povedali, bomo na tej lokaciji v najkraj{em mo‘nem ~asu zagnali proizvodnjo oplemenitenih ivernih plo{~, pri ~emer bi rad {e enkrat poudaril, da je oplemenitenje ekolo{ko popolnoma neopore~no, saj pri njem ne nastajajo emisije ali kakr{nikoli drugi {kodljivi vplivi na okolje.” Ob~ina Nova Gorica je v zvezi z dra‘bo sicer vlo‘ila prito‘bo in predlagala odlo‘itev javne dra‘be, vendar je bila le-ta kljub temu izvedena. O prito‘bi bo odlo~alo Vi{je sodi{~e v Kopru, zato je sklenitev pogodbe o nakupu odlo‘ena na ~as, ko bo prito‘ba pravno re{ena. revijaLes 55(2003) 11 strokovne vesti Lesarji na strokovnem posvetu Zgradbe, energija in okolje 2003 (Čatež, 2.-3. oktober 2003) avtor Janez BONČA, JELOVICA, lesna industrija, d.d. V prvih dneh oktobra je v ^ate‘u potekalo strokovno posvetovanje o temi “Zgradbe, energija in okolje”, na katerem smo sli{ali {tevilne zanimive referate z omenjeno tematiko. Osnovna misel, ki je nekako povezovala celoten posvet, je bila skrb, kaj nas ~aka v prihodnosti, ~e ne bomo spremenili svojih ‘ivljenjskih navad in kak{ne bodo posledice, kako se bodo kazale v na{em ‘ivljenjskem okolju. Dejstvo je, da ~lovek s svojim poseganjem v naravno okolje, z izkori{~anjem naravnih virov energije in njeno neu~inko-vito rabo, povzro~a zelo neugodno stanje v atmosferi, od katere je pravzaprav hkrati tudi odvisen. Zelo na mestu je bil star inkovski pregovor, ki ga je citiral dr. Du{an Plut, ki pravi: “@aba nikoli ne izpije vse vode iz mlake, v kateri ‘ivi…” Skozi diskusijo o potrebnih ukrepih za izbolj{anje tega stanja nas je vodilo osnovno vpra{anje o tem, ali je la‘je oz. primerneje energijo proizvajati na ~im bolj ekolo{ko neopore~en na~in, torej jo ~rpati iz obnovljivih virov v naravi, ali je bolje s proizvedeno energijo var~evati in zagotoviti njeno ~im bolj u~inkovito rabo. Odgovor je pravzaprav obojestranski, saj v obeh primerih prispevamo k razbremenitvi okolja. Na eni strani velja dejstvo, da son~na energija priteka na zemljo kontinuirano in ne glede na to, koliko jo izkoristimo. Zato se spla~a premisliti, kako to danost najprej “ujeti”, nato izkoristiti in nazadnje ~im manj obremeniti okolje z izgubami. Mnogo strokovnjakov se ukvarja s prvim vpra{anjem, torej kako dano energijo ujeti, pretvarjati in optimalno izkori{~ati, precej manj{a pa je osve{~enost uporabnikov, ki se premalo zavedajo, kaj pomeni energijsko potratno obna{anje. Niso pa bile predstavljene mo‘nosti, ki jih sicer ponuja energetsko var~na tehnologija za pridobivanje izolacijskih materialov kakor tudi gradbenih elementov. Gre namre~ za to, da izolacijski in gradbeni materiali kakor tudi posamezni gradbeni elementi, s katerimi prepre~ujemo toplotne izgube, prav tako skozi tehnolo{ki proces proizvodnje porabljajo energijo, eni bolj, drugi manj potratno. In zato bi bilo smiselno govoriti ne samo o energetski u~inkovitosti gradbenih elementov, pa~ pa tudi o potrebni energiji za pro-duciranje le – teh. ^e gledamo na okolje manj detajlno in bolj globalno, potem je to zagotovo ena od dilem. In kako smo se v Jelovici pripravili na prihajajo~e vse ostrej{e zahteve glede energetske u~inkovitosti? Pravzaprav smo bili na to pripravljeni ‘e takrat, ko v Sloveniji {e ni veljal pravilnik o toplotni za{~iti in u~inko-viti rabi energije v zgradbah, saj velik dele‘ na{ih izdelkov ‘e dolgo prodajamo po vsej Evropi, zlasti v Nem~ijo. Ta m pa ‘e dalj ~asa, kot pri nas velja t.i. “EnEV”, in z uveljavitvijo te uredbe smo morali nekaj narediti na podro~ju toplotne za{~ite, sicer bi ta trg preprosto izgubili. ijaLeS 55(2003) 11 strokovne vesti Ko govorimo o zagotavljanju energetske u~inkovitosti v zgradbah, vsekakor ne moremo gledati samo na zgradbo kot tako, hkrati pa spet ne samo na njene komponente. Gledati jo moramo celovito, kot nek sistem, ki ne more funkcionirati, ~e ni smiselno povezan. Najbolj izpostavljen del zgradbe je seveda njen t.i. zunanji ovoj, ki je sestavljen iz stenskih elementov in zunanjega stavbnega pohi{tva, njegova najte‘ja naloga pa je ta, da uporabnika hkrati lo~uje in povezuje z zunanjim okoljem. Bistvenega pomena so predvsem okna, ki morajo biti zatesnjena, kadar to ho~emo, hkrati morajo igrati vlogo pre-zra~evalnih naprav, biti morajo odporna na atmosferske vplive in hkrati manifestirati o~esu prijazne - transparentne povr{ine, omogo~ati morajo pogled v okolico, hkrati pa sen~iti prostore, kamor so vgrajena itd ... Ko pogledamo vso to mno‘ico podvojenih in izklju-~ujo~ih se funkcij, se vse skupaj zazdi absurdno. Pa vendar obstajajo kompromisne re{itve, s katerimi premostimo tudi ta problem. ^e smo prej povedali, da posamezne komponente ovoja zgradbe ne morejo funkcionirati, kadar niso sistemsko vklju~ene v celoto, potem ne moremo mimo vpra-{anja vgradnje stavbnega pohi{tva v zidne odprtine. V Jelovici imamo razvit sistem vgradnje, ki zagotavlja optimalne pogoje v zgradbi, posle-di~no pa tudi trajnost izdelkov. Zato kupcem vedno priporo~amo, da se odlo~ijo za nakup izdelkov z monta‘o in najve~krat se izka‘e, da se to izpla~a, tako finan~no kot tudi s stali{~a strokovnosti. Pri razvoju na{ih izdelkov smo po eni strani upo{tevali ‘elje kupcev glede izvedb, estetike, udobja, itd., na drugi strani pa smo v izdelke vgradili znanje in ustrezajo uveljavljenim zahtevam po toplotni in zvo~ni izolativnosti ter varnosti. Tako so nastali poleg ‘e obstoje-~ih programov, kot so okno JELO-TERM-S, JELOTERM, JELOTERM-ALUMINIJ in OGNJEVARNO OKNO, {e okno SOFT, ki ga odlikujejo prefi-njene linije zaobljenih robov, okno STIL, namenjeno estetsko zahtev-nej{im kupcem in objektom pod spo-meni{kim varstvom, okno JELO-SLIDE, namenjeno javnim objektom, {olam, zavodom, zdravstvenim domovom itd. in DVI@NO OKNO, ki ga poznamo po posebnem - dvi‘nem na~inu odpiranja, namenjeno pa je predvsem klimatsko nezahtevnim conam. Seveda pa se znotraj vsakega programa prilagajamo {e dodatnim ‘eljam kupcev, naj-ve~krat po razli~nih dimenzijah, oblikah, izvedbah, povr{inski obdelavi, lesni vrsti, vrsti stekla, opremi, itd. Seveda v zunanji ovoj zgradbe vsekakor sodijo tudi vhodna vrata in na tem segmentu smo razvili sistem FUTURA, ki s svojo specialno konstrukcijo zagotavlja stabilnost tudi v ostrih klimatskih in temperaturnih razmerah. V sistemu zagotavljanja kakovosti izdelkov je pomembna prednost Jelovice v tem, da imamo lasten laboratorij in testirno napravo. Tako imamo mo‘-nost permanentnega preverjanja na{ih izdelkov in takoj{njega ukrepanja v primeru kakovostnih odmikov. Poleg tega so na{i izdelki testirani na doma~ih in tujih za testiranja poobla{~enih institucijah. Tako smo ‘e v prvi tretjini leta 2001 izvedli testiranje na in{titutu za okensko tehniko v nem{kem Rosenheimu (IFT) in tam s standardnimi profili lesenih oken Jeloterm in vgrajenim steklom Ug = 1,1 W/(m2K), izmerili faktor toplotne prehodnosti celotnega okna UF = 1,3 W/(m2K), kar je tudi nas prijetno presenetilo, saj izra~un po tabelah zna{a le okrog 1,4 W/ (m2K). ^eprav so tak{na pre-sku{anja draga, so vendarle potrebna. Tudi pri nas ‘e velja Pravilnik o toplotni za{~iti in u~inkoviti rabi energije v zgradbah in tako je pridobljeni certifikat dobil novo, {ir{o veljavo. Pridobljena ustrezna poro~ila, so vstopnica za razli~na tr‘i{~a. Seveda pa ta dose‘ek {e ne pomeni, da lahko zaspimo na lovorikah. Nasprotno – jasno nam je, da bodo okoljske zahteve v prihodnosti le {e ostrej{e. Kako se bomo nanje odzvali, pa naj zaenkrat ostane {e skrivnost. V Jelovici smo torej pripravljeni na ob-stoje~e in prihajajo~e zahteve. Pripravljeni smo ponuditi in vgraditi kakovostne izdelke, ki zagotavljajo poleg toplotne za{~ite, tudi varnost in udobje kon~-nemu uporabniku. Dokaz za to so na{i kupci po vsej Evropi in svetu, ki vidijo, da sledimo razvojnim trendom in ne prodajamo samo izdelkov, temve~ tudi zadovoljstvo. Pri delu se zgledujemo po Hondinem reku, le da okno nadomesti avto: “Mogo~e je edini razlog, da je toliko ljudi zadovoljnih z na{imi avtomobili ta, da mi nismo”. (HONDA) revijaLes 55(2003) 11 strokovne vesti SHACHERMAYERJEVIH 10 let V podjetju Schachermayer smo 10 let na son~ni strani Alp proslavljali kar na 14. Pohi{tvenem sejmu V ~asu pohi{tvenega sejma v Ljubljani smo v na{em podjetju v razstavnem paviljonu Jur~ek na Gospodarskem razstavi{~u delovno proslavljali desetletnico obstoja podjetja Schachermayer v Sloveniji. Na{e mati~no podjetje z dolgoletno tradicijo v Avstriji (~ez 150 let), ki ga vodi ‘e 7. generacija po vrsti, je pred desetimi leti zasnovalo prve korenine in od takrat {teje na{e deblo ‘e 10 okroglih letnic, vrh na{ega drevesa pa sestavlja 24 vej, ki jih predstavljamo sodelavci podjetja, le te pa se {e raz-ra{~ajo in {irijo svojo kro{njo. Po skupni odlo~itvi smo sklenili, da skupaj z na{imi dobavitelji na 110 m2 razstavnega prostora predstavimo novosti in trende na podro~ju pohi{t- venega in stavbnega okovja. Skupaj s podjetjem Grass smo predstavili dva “hita nesli{nega zapiranja”, to je pohi{tvena spona Snap On 3000 Airmatic, ki je prva pohi{tvena spona z vgrajeno kontrolo zapiranja in s katero postane zapiranje v vseh va{ih prostorih nesli{no in tiho. Prav tako nesli{no zapiranje brez loputanja pa omogo~a tudi stranica predala Grass Nova Metro s sistemom Airmatic, z vgrajenim pnevmatskim bla`ilcem zapiranja. Va{e zapiranje bo odslej tiho kot zamah peruti malega metulj~ka, pravijo v Grassu, mi pa se jim pridru`u-jemo v tej trditvi. Z dobaviteljem Wolfcraft smo predstavili novo inovativno orodje in univerzalne dodatke, ki ne bi smeli manjkati na nobenem delovnem pultu mizarja ali strokovnjaka, ki se ljubiteljsko ukvarja z obdelovanjem lesa. Dobavimo vam lahko vse od enoro~nih svor, vija~nih svor, delovnih miz z neskon~-ni mo‘nostmi, za{~itne opreme za delavce, transportnih vozi~kov, ‘agic, brusnih papirjev in {e mnogo ve~. Pritrdilni material Fischer vam je ve~i-ni ‘e poznan, zato naj omenimo le, da si z njim lahko pomagate vedno, kadar ste v zadregi s ~im in v kak{no podlago bi pritrdili dolo~en predmet. S sistemi pritrjevanja Fischer boste vedno na{li pravo re{itev. Na voljo so vam prospekti, v katerih je preglednica, iz katere je mo~ razbrati, kateri sidrni vlo‘ek je primeren za kateri gradbeni material. Predstavili pa smo tudi novost v na{em prodajnem programu za poznavalce dobre hrane in rujne kapljice, program gastronomije Rechberger, ki predstavlja pestro izbiro in kakovost ter priznane blagovne znamke na podro~ju gastronomije. Od januarja dalje prihodnje leto boste pri nas lahko naro~ili vse od porcelana, keramike, izdelkov iz stekla, jedilnega pribora in posode, opreme za bare, dekoracije, daril, opreme za to~ilne pulte in stre‘bo, pa {e kaj se bo na{lo za gastronomijo in catering. Poleg na{e za{~itene blagovne znamke Solido, ki pomeni: “Visoko kakovost za sprejemljivo ceno” in jo ve~ina na{ih ijaLeS 55(2003) 11 strokovne vesti zvestih kupcev `e pozna, ste lahko videli {e zadnja modela drsnih vrat {vicarskega proizvajalca Hawa, Ordena in Aperto, na podro~ju stavbnega okovja pa smo predstavili zadnji Wink-hausov sistem zaklepanja “Blue Chip”. Predvsem pa smo sejemsko vzdu{je izkoristili tudi za prijetno dru‘enje z na{imi cenjenimi strankami in kupci, pa tudi rujne kapljice in dobrot ni manjkalo, postregle pa so vam jih mi~ne hostese, odete v rumeno. Ja, ~e vas ni bilo z nami, vam je lahko kar malo ‘al, tisti pa, ki ste nas obiskali, pa ste vse tako ali tako do‘iveli na svoji ko‘i. No, mogo~e pa se vidimo spet drugo leto ob istem ~asu na istem metu. Ne zamudite, ker vam bo potem spet ‘al. Kot pribito. Vabilo k razstavi jaslic V ~asu od 14. decembra 2003 do 11 januarja 2004 bo Rez-barsko, intarzijsko in restav-rstorsko dru{tvo Solkan organiziralo 2. slovensko razstavo jaslic z mednarodao ude-le‘bo, ki bo kot lanska postavljena na Sveti Gori nad Solkanom, v Fran~i{kovi dvorani samostana. Glede na lansko zanimanje obiskovalcev (prek 20.000) ‘elijo organizatorji tudi letos postavati na ogled dela sodobnih rezbarjev, ki se izra‘ajo skozi to etnolo{ko tematiko, hkrati pa tudi pokazati zanimive starej{e jaslice, ki odsevajo pretekla ob~utenja bo‘i~nega ~asa. K sodelovanju so pritegnili tudi razstavljavce iz Italije, Avstrije in Hrva{ke. Otvoritev razstave bo v nedeljo, l4. decembra ob 15.00 uri, razstava pa bo odprta med 9. in 18. uro vsak dan, na sam bo‘i~ni ve~er pa celo vse do polno~i. Organizatorji zato pozivajo vse, ki bi ‘eleli sodelovati na razstavi s svojimi izdelki, da nazorno ozna~ene jaslice po{ljejo po po{ti na naslov dru{tva najkasneje do 8. decembra letos. Vabijo vas tudi, da svoje jaslice postavite sami, in sicer 8., 9., in 10. decembra od 15.00 do 18.00 ure, pri ~emer bo poskrbljeno za dekorativni material (seveda lahko vse potrebno pripeljete tudi s seboj). Eksponati bodo varovani in tudi zavarovani. Dodatne informacije: Dru{tvo RIR Solkan, IX. korpus 53, 5250 Solkan (www.drustvo-rirds.si) Borut Strosar (predsednik): 041/ 484 479, Bojan Kova~i~: 031/382 816. revijaLes 55(2003) 11 strokovne vesti POLETNE DEJAVNOSTI NA SREDNJI LESARSKI [OLI NOVA GORICA avtor Evgen MARKOVČIČ, SLŠ Nova Gorica MLADINSKO KIPARSKO SREČANJE S-KULTURA 16. 22. junij 2003 DELAVNICA ZA UČENCE OSNOVNIH ŠOL, 2. - 4. julij 2003 SKULTURA 20« l Hhdtaflfco kiparsko arečanfe Simpraio ;irlističu di ghmnl scultori 4. Štandiež Silili' AruirL-ji ,j:j.i \W6f2D03 .W.I22AW2003 V ~asu od 16. do 22. junija je v zamejskem kraju Je-remiti{~e v Italiji potekalo mednarodno kiparsko delovno sre~anje S-kultura, na katerem so sodelovale skupine dijakov in {tudentov Akademije lepih umetnosti iz Benetk, [ole mozaikov iz Spi-limberga in Srednje lesarske {ole iz Nove Gorice. Na{o {olo je zastopalo pet dijakov 1. in 2. razreda programa mizar. Darjo Kov{ca, Alen Anderli~, Daniel Pufek, Ivan Bremec in Gregor Jungi~. Pod vodstvom mentorja Antona Je-drlini~a so se odlo~ili za izdelavo skulpture, ki ponazarja lastovi~ji rep, tipi~no dol‘insko lesarsko vez. Skul-pturo so oblikovali iz nekaj metrov dolgega hrastovega hloda. V okviru dejavnosti, ki jih med poletnimi po~itnicami za osnovno{olce organizira mladinski center, je na {oli med 2. in 4. julijem potekala delavnica, ki so jo pripravili u~itelji prakti~nega pouka Zdenko [uligoj, Marko Per{i~ in Evgen Markov~i~. Delavnice so se udele‘ili u~enci razli~nih osnovnih {ol, ki so spoznali nekaj osnov izdelovanja preprostih rezbarij, poleg tega so risali na les in vanj tudi v‘igali preproste slike. novi diplomanti LEDINEK, Marko Na~rtovanje informacijskega sistema v lesnoindustrijskem podjetju Diplomsko delo (univerzitetni {tudij) Mentor: Mirko Tratnik Recenzent: Leon Oblak Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2002. X, 83 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. Bibliografija: str. 83. UDK: 65.011.56 L dn 745 COBISS.SI-ID 909449 Klju~ne besede: informacijski sistem, na~rtovanje, poslovni procesi, avtomatizacija, za{~ita podatkov Izvle~ek: Vklju~evanje informacijskih sistemov v poslovni proces omogo~a podjetju doseganje vi{je stopnje u~inkovitosti, uspe{nosti, dobi~konosnosti in konku-ren~nosti. V srednje velikem lesnoindustrijskem podjetju za proizvodnjo stavbnega pohi{tva z 200 zaposlenimi smo prou~evali stanje vklju~itve le teh ter mo`nosti, da z njihovo vklju~itvijo izbolj-{amo produktivnost, kakovost proizvodnje, tr`enje pri komunikaciji s poslovnimi partnerji, kupci in dobavitelji, ter hitro odzivnost (fleksibilnost) na spremembe, ki nam jih narekuje tr`i{~e. ijaLeS 55(2003) 11 strokovne vesti in memoriam • - Vinko Rozman 1938 - 2003 Po dolgotrajni, mu~ni, neozdravljivi bolezni je dne 25. oktobra 2003 umrl lesarski tehnik, srednje{olski u~itelj, umetnik, arhitekt, univerzitetni u~itelj in doktor znanosti Vinko Rozman. Izgubili smo vrhunskegs strokovnjaka in pedagoga, ki je s svojim dolgoletnim pedago{kim delom v lesarstvu pustil neizbrisne sledi. Vinka Rozmana smo poznali predvsem kot pedagoga, pisca {tevilnih u~be-nikov, kot oblikovalca in konstruktorja pohi{tva. Zelo malo pa smo vedeli o njem kot umetniku, estetu in kulturnem izobra‘encu. Vse svoje ‘ivljenje je nihal med tehniko in umetnostjo. S tehniko se je ukvarjal poklicno, z umetnostjo bolj ljubiteljsko, zasebno. Rodil se je 26. julija 1938 v Kamni Gorici v delavski dru‘ini. Zelo mlademu je v nesre~i umrl o~e in mama je morala sama skrbeti za pet otrok. Osnovno {olo je obiskoval v rodni vasi in v Radovljici. Srednjo {olo je kon~al v Ljubljani na lesnoindustrijskem odseku Tehni{ke {ole. Takoj po {oli se je zaposlil v tovarni Elan, kjer je delal do odhoda k vojakom leta 1959. Po odslu‘enju voja{kega roka se je ponovno za kraj{i ~as zaposlil v tovarni Elan, leta 1960 pa se je redno zaposlil na Tehni{ki {oli v Ljubljani, na Odseku za lesarstvo, kjer je ostal 26 let. Zanimivo je, da ni bil zadovoljen s svojo srednjo izobrazbo, ampak je na vsak na~in hotel pridobiti visoko in to na podro~ju, ki ga je zanimalo tako poklicno kot ljubiteljsko. Izbral je {tudij arhitekture, ki jo je vpisal takoj ob nastopu slu‘be 1960 leta. Dve leti je vztrajal pri zaposlitvi in {tudiju, potem pa je redni {tudij prekinil. Bil je preobremenjen s pedago{kim delom, pri~el je tudi pisati skripta, ‘e dalj ~asa ga je zanimala tudi filmska umetnost, ki ga je vedno bolj privla~ila. Ustvarjalna epizoda na podro~ju filma je trajala od leta 1963 do 1971. Nastalo je 15 samostojnih eksperimentalnih filmskih del razli~nih ‘anrov. Prejel je 16 nagrad in priznanj doma in na tujem. Kritiki so opisali njegova film- ska dela kot umetni{ko izjemna, njegov film “Odmev in odziv” pa je bil izbran v izbor 10 najpomembnej{ih jugoslovanskih amaterskih filmov povojnega ~asa. Leta 1970 je nadaljeval s {tudijem in 1973 tudi diplomiral. Po diplomi je nekaj let delal na projektiranju in oblikovanju unikatne notranje opreme. Realiziral je pet projektov za trgovske lokale, ukvarjal pa se je tudi z grafi~nim oblikovanjem za potrebe izobra‘eva-nja. Svojo umetni{ko ‘ilico je kasneje napajal le {e s fotografiranjem, branjem knjig in poslu{anjem glasbe, sicer pa se je ves posvetil pisanju u~benikov. Tako je napisal 12 srednje{olskih u~be-nikov, ki so kasneje do‘iveli 23 izpopolnjenih in popravljenih ponatisov. Zadnjega je napisal v so-avtorstvu s T. Gabrom leta 2002, torej ‘e v ~asu bolezni. Leta 1985 je bil povabljen k vsebinskemu oblikovanju novega predmeta na pod-ro~ju konstruiranja in oblikovanja pohi{tva na Oddelku za lesarstvo Biotehni{ke fakultete in tudi k kandidiranju za u~itelja. 1986 je bil izvoljen za docenta in redno nastavljen. Leta 1990 je doktoriral z delom “Mo`-nost vzajemnega razmerja med pohi{t-vom in notranjo arhitekturno lupino”, kjer je odkril nove racionalne mo`nosti uporabe pohi{tva na omejenem stanovanjskem prostoru. 1991 leta je bil izvoljen v naziv izredni profesor. Upokojil se je leta 1997. Kot univerzitetni u~itelj je napisal vrsto znanstvenoraziskovalnih del s podro~ja projektiranja pohi{tvenih izdelkov, vgrajenega sistemskega pohi{t-va, mo‘nosti izkori{~anja nosilnosti revijaLes 55(2003) 11 strokovne vesti sten in stropa za vgrajeno viseče pohištvo in raziskav razvoja proizvodov iz masivnega in dezintegriranega lesa. Objavil je vrsto referatov na znanstvenih simpozijih v tujini in doma ter številne strokovne članke v revijah in časopisih. Dolga leta je bil aktiven sodelavec strokovne revije Les in tudi član uredniškega odbora. Leta 1994 je dobil patent za “Sistem visečih pohištvenih elementov”. Vinko Rozman ni bil samo marljiv pisec knjig, umetnik na področju filma , fotografije in arhitekturnih stvaritev, temveč je bil tudi dober kolega in tovariš. Svoje bogato znanje je razdajal dijakom in študentom, svojo notranjost pa prijateljem in družini. Bil je vzoren mož in oče. Zadnja leta v pokoju, ko je hotel še ustvarjati in dokončati začete umetniške projekte, ko je urejal svojo nabrano, bogato ustvarjalno bero, ga je neozdravljiva bolezen prikovala na posteljo in ga počasi in brezizhodno hromila. Zbolel je za malo znano, redko boleznijo ALS - degenerativnim obolenje mišičnega tkiva, eno najbolj mučnih neozdravljivih bolezni. Vinko Rozman se je s pomočjo svoje žene in družine junaško boril z boleznijo vse do svoje smrti. Skupaj s sotrpinom je ustanovil Odbor za ALS pri Društvu distro-fikov Slovenije, začel izdajati informator “Lastovke se vračajo ...”, postal njegov urednik in sodeloval pri izdaji petih številk. Ves nebogljen je še uspel pripraviti in prisostvovati svoji razstavi umetniških fotografij v avli rehabilitacijskega centra Soča v Ljubljani. Vinko Rozman je kot človek, tehnik in umetnik s svojim delom zapustil toliko vidnih in trajnih sledi, da ga stroka, njegovi kolegi, prijatelji, nekdanji dijaki in študenti, ne bomo mogli pozabiti. Jože KOVAČ OD[EL je dr. Vinko Rozman, pobudnik ustanovitve Lesarske zalo‘be, eden njenih najodli~nej{ih avtorjev in oblikovalec. Delo zalo‘be je vseskozi spremljal, nanj vplival in ga po potrebi kriti~no ocenjeval. Bil je ~lovek raznolikih zanimanj in interesov; kot malokdo je ljubil pisano besedo, na teko~em je bil z izdano prozo in poezijo, {e posebej se je zanimal za mlade slovenske avtorje. Zanikal je rek o skopu{kih Gorenjcih, saj je kupil vsako knjigo, ki ga je vsaj malo zanimala in nabralo se mu jih je za bogato knji‘nico. Ljubezen do pisane besede je izrazil z vsakodnevnim pisanjem dnevnika, strokovnih knjig in ~lankov. Po prenehanju delovanja Lesnoindustrijske knji‘nice je na na{em podro~ju vladal dvajsetleten molk. Nato pa je dr. Vinko Rozman novoustanovljeni Lesarski zalo‘bi ponudil v izdajo knjigo Tehni~no risanje, v katero je iz pietete vklju~il delo ‘e pokojnega Franca Mo‘eka in iz{lo je prvo delo na{e zalo‘be. Njegovo delo in vzgled sta spodbudila tudi druge avtorje k ustvarjanju. Imel sem sre~o, da mi je osebno svetoval in pomagal pri mojem pisanju kot prijatelj in vedno pozoren poslu{alec. V letih 1982 do 1986 je izdal vse potrebne knjige za predmet Konstrukcije za program lesarskega tehnika: Tehni~no risanje, Osnovne konstrukcije, Konstrukcije izdelkov in Osnove konstruiranja. Njegove knjige niso samo u~beniki, so dela, ki so zaorala ledino pri na~rtovanju, pripravi dela in konstruiranju izdelkov v lesarski panogi. Sledili so {tevilni ponatisi in avtor jih je skrbno dopolnjeval, popravljal in izbolj{eval. Po upokojitvi se je odlo~il na novo napisati vsa {tiri dela. Za~el je z Osnovami konstruiranja, ki jim je dal izviren naslov Snovanje pohi{tva (2001). Kolikor so dopu{~ale finan~ne mo‘nosti je vklju~il tudi barve, opazen je osebni odnos do lepega oblikovanja in nastajanja pohi{tva, ki nekaj pomeni. Pri snovanju Tehni~nega risanja in konstrukcijske dokumentacije (2002) je poiskal sodelavca za ra~unalni{ko konstruiranje. Na~ela ga je ‘e zahrbtna bolezen in sprva mi je dejal, da notranjo ureditev knjige ne bo opravil sam kot do zdaj, ampak bo prelom zaupal tiskarni. Vendar je bil Vinko velik borec in avtor, vsak stavek in vsako risbo je ‘elel postaviti po svojem izbranem okusu, zato si je premislil. Nepokreten, ob neizmerni pomo~i svojih najbli‘jih, je za tisk uredil obse‘no gradivo. Od za~etka delovanja zalo‘be je dr. Vinko Rozman oblikoval zunanjo podobo knjig. Ob bogati in lepi naslovnici je posebno skrb namenjal hrbtu platnic. Izrabil ga je za predstavitev doma~ih vrst lesa s fotografijo strukture, imenom in zna~ilnim citatom. V pogovoru o oblikovanju me je presenetil s poznavanjem lesa in za~util sem njegovo veliko ljubezen do ‘ivega materiala, ki ga je ustvarila mati narava. Za svojo zadnjo knjigo je izbral plemenito vrsto skor{, ki izgineva iz na{ih gozdov, uporablja pa se za umetni{ke predmete. Zaradi svojega odnosa in ljubezni do dela, s svojo odprtostjo do vsega novega in ustvarjalnega s ~imer nas je vedno znova presene~al, ga bomo trajno obdr‘ali v spominu ter mo~no pogre{ali. Vinko! Letni kolobarji tebi dragega lesa, odra‘ajo neprekinjen tok ~asa in neprekinljiva je tudi tvoja pisana beseda, ki bo {e {tevilnim rodovom zanamcev pisala svoj ~as. Mirko GER[AK ijaLeS 55(2003) 11 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: furnirji in plošče - 9. del Zbrala: Metka ČERMAK Recenzent: Mirko GERŠAK Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko Sperrplatte f plywood vé`enje -a s deformacija v eni ali ve~ smereh (ravnine ali prostora) einfache Krümmung f warping vibracíjska míza -e -e ` naprava z o`ljebljenimi valji pri ANRA postopku izdelave mizarskih (letvi~enih) plo{~ vítkost vlákna -i -- ` razmerje med dol`ino in debelino vlakna / iverja vláknasto-máv~na plô{~a -- -e -e ` vrsta plo{~ za gradbeni{tvo iz me{anice celuloznih vlaken, mavca in vode Gipsfaserspanplatte f gipsum fiberboard vlaknéna prepróga -e -e ` kontinuirano natresena vlakna; ustrezno debela plast vlaken, ki jih natresni stroji kontinuirano in enakomerno natresajo na podlago (brezkon~ni trak) Faservlies n fibre mat, wet lap vtísnjeno mésto -ega -a s lokalna udrtina v zunanjem sloju, nastala med lepljenjem plo{~e Druckstelle f imprint vzdól`ni sloj -ega -ôja m notranji sloj, katerega smer lesnih vlaken je vzporedna s smerjo lesnih vlaken zunanjih slojev Schichtholzlage f centres vzdól`ni spoj -ega -ôja m spoj dveh ostrorobo obdelanih (robov) furnirnih listov vzporedno s potekom vlaken Längsfuge f edge joint vzporédno vlákno -ega -a s sosedna vlakna v enem ali ve~ slojih, ki potekajo v isti smeri Parallelfaser f parallel grain Wáfer plô{~a -- -e ` (WB) trislojna plo{~a, izdelana iz plo{~atega iverja velikih povr{in pravokotne oblike za gradbeni{tvo Waferplatte f wafer board zakítano mésto -ega -a s zapolnitev odprtine (napake) s kitom Kittstelle f filling zaprta razpóka -e -e ` razpoka v zunanjem sloju, katere robovi so tako tesno stisnjeni, da je na povr{ini vidna samo kot zelo tanka sled geschlossener Riss m closed split, tight split zaprti ~as -ega -a m ~as med nanosom lepila in pribli`anjem obeh lepilnih ploskev Wartezeit (geschlossene) f assembly time zarézano vlákno --ega -a s vlakno, ki tvori z ravnino sloja furnirja ostri kot angeschnittene Faser f short grain zdráva gr~a -e -e ` gr~a, ki ne ka`e znakov razpadanja gesunder Ast m sound knot zgnetljívost -i ` pojav, ko pri lu{~enju furnirja tla~na letev gnete les z dolo~eno silo (% F) in tako omogo~a pridobivanje dovolj gladkega furnirja zimáv hlód -ega -a m (zímast) hlod z mrazno razpoko, ki poteka v radialni smeri zób~asti spoj -ega -ôja m ~elni spoj dveh furnirjev z zob~asto obdelanima robovoma Zinkenfuge f finger joint zrásla gr~a -e -e ` gr~a, katere letnice so zrasle z okolnim lesom najmanj na 3/4 obsega prereza gr~e festverwachsener Ast m intergrowing knot zunánji sloj -ega -ôja m vrhnji sloj plo{~e Decklage f outer ply zvézdasti razpored slôjev -ega -éda -m razporeditev slojev, pri kateri tvorijo smeri vlaken sosednih slojev med seboj kot, manj{i od 90 0 sternförmige Lagenanordnung f star formation zvíta plô{~a -e -e ` predvsem tanka furnirna plo{~a, ki se po izdelavi zvija ali krivi v eni ali ve~ smereh gebogenes Sperrholz n curved plywood `ágani furnír -ega -ja m furnir, izdelan z `aganjem Sägefurnier n sawn veneer ijaLeS 55(2003) 11