STLTVJSKA
CINKARNAH
(fiasita Cinka ene Cel\e
Leto VII.	Celje, 10. junija 1960	štev. 2
Naša naloga ^ skrb za človeka
Z LETNE KONFERENCE ZKS CINKARNE
Kot vsako leto, tako je tudi letos organizacija ZK razpravljala na svoji letni konferenci o svojem delu. Tako so se 10. 5. 1960 zbrali komunisti Cinkarne na konferenci-, na kateri je bilo pregledano celotno delo organizacije pod vodstvom delovnega predsednika Ločičnika.
Kot gostje so prisostvovali konferenci zastopniki Občinskega komiteja ZK Celje in ob ra to vod j e posameznih obratov.
Kot prvi je podal obširno poročilo dosedanji sekretar tovariš Mavec. V svojem referatu je obdelal poslovne uspehe Cinkarne v letu 1959, politiko nagrajevanja, delo samoupravnih organov, socialno-družbeno vprašanje, vprašanje delovne discipline, strokovno izobraževanje, zdravstveno zaščito, HTZ, vprašanje invalidov in izčrpanih delavcev, stanovanjsko vprašanje, prehrano delavcev, počitniške domove, tisk in kadrovsko politiko.
Ves referat je bil prežet z mislijo, da je naša prva naloga skrb za našega človeka.
Leto 1959 je bilo po svojih dogajanjih najpomembnejše leto v Cinkarni. Razgibal se je ves kolektiv z dokaj pestro problematiko. Delavci so bili seznanjeni s celotnim sistemom razdelitve dohodka. Poslovni rezultati podjetja so bili boljši od onih, ki smo jih ob pričetku leta planirali in predvidevali. Celotni dohodek je bil za 8 % večji od dohodka v letu
1958	in za 6,1 % od celotnega dohodka, ki je bil predviden s planom. Proizvodnja surovega cinka v topilnici je porasla v primerjavi z letom 1958 za 2,63 %, ne glede na to, da je bil izkoristek metala za 0, 25 % slabši. Viden uspeh se je zaznal tudi v valjarni, kjer je bila proizvodnja cinkove pločevine za 13,15 % večja kot v letu 1958. V tem Obratu je bil izboljšan tehnološki proces. Zahvaljujoč utrjeni disciplini je proizvodnost narasla tako, da je bila zasedba v tem obratu ob koncu 1959. leta zmanjšana za 40 delavcev. Tehnična produktivnost dela je v primerjavi z letom 1958 v celoti narasla za 1,56 %, proizvodnost dela na zaposlenega pa je narasla za 2.10 %. V letu
1959	je bilo opravljenih 120.000 nadur, kar odgovarja časovno 48 delavcem letno in kar pomeni 32.000 nadur več kakor v letu 1958.
Z novim načinom delitve dohodka je bila močno utrjena baza delavskega samoupravljanja. Kolektiv je dojel, da smo na začetku velikega procesa, ki bo zahteval korenite spremembe v delitvi dohodka v samem kolektivu. Nerealni normski ceniki so bili popravljeni in s tem so bili urejeni osnovni odnosi v pogledu plačevanja, zaradi česar nam je v letošnjem letu v celoti omogočeno preiti na nagrajevanje po enoti proizvoda. Za enoto proizvoda je bila izbrana tona. V prvi fazi bo formiranih 13 enot, od tega 7 proizvodnih in 6 režijskih. Ko je govoril o delu samoupravnih organov, je sekretar naglasil, da je delo samoupravnih organov še vedno več ali manj omejeno na čas zasedanj ali sej. V pretekli dobi ni bilo po vprašanju izobraževanja članov samoupravnih organov storjenega več kot to, da je nekaj tovarišev obiskovalo šolo za delavsko in družbeno samoupravljanje na Teharju. Delavski svet je bil v letu 1959 usmerjen v glavnem na izpopolnitev sistema izplačevanja osebnih dohodkov, Obravnavanje finančnega i,n proizvodnega plana in na vprašanje med-sebojdnih odnosov.
V letu 1959 je sklenilo delovno razmerje 309 delavcev, izstopdo pa jih je 305. Sitalež zaposlenih se je torej dvignil :le za 4 delavce. Takšen premik je povzročil podjetju veliko
gospodarsko škodo. Nestalnost delovnega razmerja je na j večji problem v podjetju. Analiza je pokazala, da so tako močno fluktuacijo v prvi vrsti povzročile neurejene stanovanjske razmere in neurejena prehrana, nezadovoljstvo glede osebnih dohodkov je .šele na četrtem mestu. V letu 1959 je bilo zaradi kršitve delovne discipline izrečenih 306 kazni. Prvo mesto zavzemajo kazni zaradi neupravičenih izostankov — 207 kazni. Sledijo: 30 kazni zaradi malomarnega opravljanja dela, 25 zaradi predčasne zapustitve dela, 12 zaradi vinjenosti, 10 zaradi nediscipline na delovnem mestu, sledijo tatvine 8, materialne okvare 6, poskus tatvine 6, pretep 2, slaba organizacija dela 1 in kršitve HTZ predpisov 1.
V preteklem letu se je pokazala velika potreba po strokovnem izobraževanju delavca in zato je bila tudi formirana izobraževalna služba. Poseg v izobraževanje delavca je bil zelo močan. Ob anketi je od 800 delavcev 383 izrazilo željo po izobraževanju in strokovnem usposabljanju. Razne šole, seminarje in tečaje je posečalo 84 članov kolektiva. Poleg tega podjetje štipendira 37 študentov raznih strok, 8 delavcev pa imamo na mojstrskih šolah v Ljubljani in Jesenicah. V valjarni se je v sodelovanju z Zavodom za napredek gospodarstva pristopilo k sistematičnemu proučevanju delovnega procesa, sestavljanja učnega programa in izdelavi učnih načrtov, ki bodo dokončno izdelani do avgusta tega leta. Izdelan bo tudi predlog za uvedbo izobraževalnega centra, katerega naloga bo celotno izobraževanje v podjetju. Odstotek nesreč je bil za 7,9 % večji kot v letu 1958. Povprečje izgubljenih dni z ozirom na nezgodo pa se je znižalo v primerjavi z letom 1958 od 14 na 13,9 dni. Največ nesreč je bilo zaradi slabe organizacije dela in to 157 od skupnega števila 353.
Tov. sekretar otvarja letno konferenco ZKS
Foto Žele Pavle
V ibolniški stalež je bilo sprejetih 2.104 dela v-cev, zaradi česar je bilo izgubljenih 27.300 delovnih dni. Največ je bilo obolenj dihal, nato pa sledijo poškodbe pri delu. Ena tretjina vseh nezgod odpade na topilnico. Analiza je pokazala, da se je 70 % nezgod pripetilo v času sprejetja večjega števila delavcev, ki niso bili dovolj poučeni kako naj delajo. HTZ služba bo morala v bodoče posvetiti posebno skrb uvedbi novih delavcev v tako nevaren obrat kot ga predstavlja Cinkarna. 306 sistematskih zdravniških pregledov je dalo dokaj neugodno sliko. Izstopa podhranjenost in slaba kondicija v valjarni. V topilnici je slika nekoliko lepša, kar gre na račun dopolnilnega obroka.
Posebna skrb je bila posvečena invalidom. Ta skrb se kaže v sistematskem proučevanju problemov zaposlovanja oziroma razporejanja invalidov na ustrezno delovno mesto. Posebna komisija dela na opisovanju delovnih mest, katera bi prišla v poštev za zaposlitev invalidov. Nalaga komisije ni lahka, ker je v našem podjetju le majhno število takšnih delovnih mest, kjer bi se invalidi lahko ustrezno zaposlili. Število invalidnih in izčrpanih delav-lavcev narašča, kar v veliki meri otežkoča delo komisije. Podjetje je postavljeno v zvezi s tem pred veliko odgovornost, saj je 259 anketirancev odgovorilo, da se čuti manj sposobne za svoje delo zaradi invalidnosti, izčrpanosti ali bolezni.
Podjetje ima v posesti 164 stanovanj in pa cinkarniške barake, kjer stanuje 66 cinkar-niških delavcev ali 149 stanovalcev. V gradnji je 36 novih stanovanj, 18 naših ljudi pa gradi stanovanja v okviru cinkarniške stanovanjske zadruge. Stanovanjska komisija je prejela 270 vlog naših delavcev, ki nimajo ali pa imajo neprimerno stanovanje. Računati je treba na to, da je v Cinkarni zaposlenih 594 samcev, da živi približno 220 delavcev v neustreznih stanovanjih in da se jih nekaj več kot prav toliko vazi v službo. 50 delavcev živi ločeno od svojih družin. Jasno je, da tolikšnega števila stanovanj naše podjetje ne bo moglo graditi samo s svojimi sredstvi. Nujno bo treba mobilizirati tudi sredstva posameznikov in preiti h gradnjli v sklopu zadružne gradnje.
Neustrezni stanovanjski pogoji zelo negativno vplivajo na delovno prizadevnsot pri delu na eni strani, na drugi strani pa na delavčeve telesne in duševne sposobnosti, da bi delal 'bolje in več. Resne vplive na proizvodnjo ima močan odstotek fluktuacije in to ravno zaradi neurejenih stanovanjskih razmer.
Podjetje je pokazalo precejšnje prizadevanje za boljšo prehrano delavcev, ki obsitoja v dodeljevanju dopolnilnega obroka pri najtežjih delih, v dajanju osvežilnih pijač, v skrbi za tovarniško okrepčevalnico, urejanju jedilnic in pri gradnji centralne delavske menze v Gaberju.
226 delavcev se vozi na delo z vlakom, oziroma z avtobusom. Nujno bi bilo, da uvede avtobusno podjetje močnejše kapacitete, ker neustrezne avtobusne zveze predstavljajo velik problem. Te neurejene prometne zveze v veliki meri onemogočajo prizadetim delavcem, da bi se po končanem delu lahko pošteno odpočili, ker so prisiljeni, da čakajo po več ur v .podjetju, po lokalih in na kolodvoru. To močno vpliva na delovno storilnost, ustvarjajo pa se tudi negativne posledice, ki se kažejo v pomanjkanju časa za osebno izobraže-
vanje in razna udejstvovanja, troši pa se pri tem tudi precej denarja.
Nekakšen izhod bi bila primerna čakalnica za delavce, kjer bi bili na razpolago časopisi in dane možnosti izobraževanja in razvedrila.
V	letu 1959 je koristilo počitniške domove 255 naših delavcev in njihovih družinskih članov. V primerjavi z letom 1958 se je razmerje koristnikov počitniških domov dvignilo za 11,2%, kar dokazuje, da je naša politika regresiranja pravilna. Želeli smo namreč približati naše domove tudi delavcem z manjšimi dohodki. Za nadaljnji dvig proizvodnosti dela je nujno, da še naprej razvijamo in utrjujemo, že organizirano kadrovsko in socialno službo v podjetju. Seveda pa ne smemo misliti, da bi ta služba rešila vsa vprašanja v podjetju. Njeno delo naj bo le v veliko pomoč sindikatu in organom delavskega samoupravljanja in to pri razvijanju socialističnih, človečanskih odnosov v kolektivu. Ključ za rešitev socialnih vprašanj je v kolektivizmu, humanizmu in v družbenem in delavskem samoupravljanju.
Podjetje izdaja svoje interno glasilo »Cin-karnar«, ki izhaja kot mesečni list. Glasilo pa ni bilo popolnoma izkoriščeno za to, da bi pravočasno in pravilno informirali kolektiv s poglobljenim političnim delom in globokimi organizacijskimi spremembami; katere so omogočile možnost razmaha delovanja naših družbeno političnih organizacij. Glasilo je nujno treba preusmeriti, sedanjo vsebino nadomestiti z vsebino, ki naj izraža življenje celotnega kolektiva.
Kadrovska politika je vrsta ukrepov, navodil in postopkov, ki služijo razvijanju in izpopolnitvi kadrov, tako potrebnih pri realizaciji ciljev podjetja. Tov. Mavec je ob vprašanju kadrovske politike poudaril, da ima dobro izvajanje kadrovske politike svoje določene zahteve. Vsi ukrepi naj bodo principielni, kadrovska politika naj bo dolgoročna in stabilna in na ta način uporabljiva tudi v pogojih, ko se podjetje razvija. Biti mora dosledna pri svojem izvajanju in pa javna in jasna. Uveljaviti bo treba nekatere principe: princip pravilnega izbora, princip primernega uvajanja v posel, princip zadovoljstva, princip pravičnosti, princip varnosti, princip pripadnosti, princip odgovornosti, princip demokracije in princip sodelovanja.
Če bomo v svojem delu dovolj kritično osvetlili vse pomanjkljivosti v dosedanjem delu, bo naše delo še bolj uspešno, je zaključil svoj referat tovariš sekretar.
V	diskusiji so se razvrstili številni disku-tanti, ki so razpravljali predvsem o delu in življenju na njihovih delovnih mestih.
Kot gost je sodeloval na konferenci obratni zdravnik dr. Hrušovar Gabrijel, ki je v svojem razpravljanju opozoril predvsem na pomanjkljive preventivne mere, ki so osnova pri zmanjšanju invalidnosti in pri prepreče-
vanju nesreč. Razmisliti je treba o tem, da bi se delovna doba za upokojitev skrajšala, ne pa, da se delavec, v industriji kot je naša, upokoji s 55 letom, ko je že popolnoma izčrpan. Prav tako je treba skrbno paziti pri razporeditvi delavcev na posamezna delovna mesta. Delavec naj opravlja delo na tistem delovnem mestu,kjer bo lahko 100 % zadostil zahtevam dotičnega delovnega mesta, ne pa, da je razporejen na delovno mesto, katerega zahtevam ni sposoben zadostiti.
Ing. Raspotnik je govoril o tehničnem sektorju od katerega se je odcepil proizvodni sektor. Organizirana je bila priprava dela, ki je doslej ni bilo. Pokazali so se že vidni uspehi.
V imenu sekcije žena je spregovorila tov. Droletova, ki je seznanila konferenco s tem, da v podjetju obstoja aktiv žena in da je aktivu uspelo pritegniti k predavanjem, ki jih je organiziral, skoro vse žene, zaposlene v podjetju. Apelirala je tudi na tovarišice v obratih, naj pri izbiri kandidatov za DS upoštevajo tudi žene in naj se pri tem znebijo pojmov, češ da žena ne nosi odgovornosti v podjetju. Žene je treba potegniti iz zaostale pasivnosti in jih vključiti v aktivno delo.
Tov. Hilbert Kamilo je razložil zakaj so nujne spremembe v tovarniškem komiteju ZKJ, hkrati pa je spregovoril nekaj besed o reorganizaciji tehnične službe in o pravilnem reševanju medsebojnih odnosov.
Mladinsko organizacijo je zastopal tov. Leban Marjan, ki je naglasil, da analiza mladine v našem podjetju kaže, da večje število mladincev z interesom zasleduje potek današnjih dni. Grajal je tudi nekatere posameznike, ki jih moramo v najkrajšem času napotiti na pravilno pot današnjega napred-
nega človeka. Zahvalil se je upravi podjetja za vsestransko pomoč mladini pri obisku seminarjev in političnih šol. Mladinska organizacija se je postavila pred dejstvo, da je treba čimveč mladine vključiti v LMS, ZK, UO, DS ter druge množične organizacije.
Kot zadnji je pozdravil konferenco gost tov. Ravnikar. Razpravljal je v glavnem o ideološki vzgoji, češ da je temu vprašanju posvečeno vse premalo pozornosti. Sporedno s strokovno vzgojo je nujno, da poteka tudi ideološka vzgoja. V svojem izvajanju se je dotaknil tudi nekaterih zunanje-političnih problemov.
Ob koncu konference je bil izvoljen nov tovarniški onite ZK in delegati za občinsko konferenco.
V tovarniški komite so bili izvoljeni naslednji tovariši:
1.	Colja Nada
2.	Hilbert Kamilo
3.	Jančigaj Janez
4.	Kogovšek Marjan
5.	Kos Vili
6.	Mavec Franc
7.	Murovič Drago
8.	Naraks Jože
9.	Novak Jakob
10.	Smukovič Rudi
11.	Tovornik Franc
Delegati za občinsko konferenco pa so:
1.	Jančigaj Janez
2.	Mavec Franc
3.	Naraks Jože
4.	Novak Jakob
Novoizvoljeni komite bo pripravil sklepe konference in v sodelovanju z ostalimi člani pristopil k njihovi realizaciji.
Brdnik Zdravko
Z letnega občnega zbora sindikalne podružnice
V nedeljo, 3. aprila se je v sindikalni dvorani zbral 101 delegat naših sindikalnih grup na občnem zboru sindikalne podružnice Cinkarne. Poleg delegatov so prisostvovali kot gostje član Republiškega sveta tov. Jaka Kvas, član Republiškega odbora tov. Stegenšek Božo, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Bevc Jože in član tov. Pepeljnjak, direktor tov. Hilbert Kamilo, obratni zdravnik dr. Hrušovar Gabrijel ter drugi povabljeni iz podjetja.
Poročila o delu sindikalne podružnice za čas od zadnjega občnega zbora, ki je bil dne 23. 11. 1958 so podali predsednik Ločičnik Janko, tajnik Svetličič Ivo, blagajnik Jazbin-šek Franc, gospodar Kovač Jože, blagajnik vzajemne pomoči Poklšek Franc ter Korošec Franc za nadzorni odbor.
Posebno izrazito sta bili v poročilih nakazani vprašanji nadaljnje demokratizacije političnega in gospodarskega življenja v kolektivu ter prizadevanje za boljše življenjske pogoje naših delavcev. Predsednik je v zgošče-
nem poročilu pokazal uspehe sindikalne podružnice pri reševanju nekaterih osnovnih nalog, 'ki so jih v tem obdobju prevzele politične in družbene organizacije našega delovnega kolektiva.
Med drugim je rekel, da je politika družbenih organizacij delovnega kolektiva bila po svoji jasno začrtani smeri in vsebini vsklajena s sedanjimi družbenimi odnosi tako, da ne more več ogrožati uveljavljanja demokratičnih načel in ustvarjati plodnih tal za birokratske in individualistične težnje posameznikov. Opredeljeno je mesto sindikata kot usmerjevalca in kot nosilca političnega in gospodarskega življenja v kolektivu. Tako ni več nejasnih in neurejenih odnosov ter nerazčiščene vloge med organi vodenja in med predstavniki družbenih organov in organizacij v podjetju.
Z maksimalnim zalaganjem organizacije ZKJ, sindikalne organizacije in delavskega sveta je v tem času prišlo do pomembnih ukrepov v organizacijski konsolidaciji podjet-
ja. Odpravljena je bila dvotirnost odgovornosti pri izvrševanju osnovnih nalog gospodarske organizacije. Komunikacijska linij® 3®	1
la skrajšana tako, da je bilo vodenje približano proizvajalcu. Organizacijska oblika sektorjev je spremenjena tako, da omogoča enotno in vsklajeno vodenje. S tem je postala jasna osebna, kakor tudi kolektivna odgovornost za posamezna področja in vodenja.
S kristalizirali so se problemi okoli pripadnosti posameznih služb. Nižje vodilno osebje« ki je bilo prej v eni osebi tudi nosilec polurnega dela je osvobojeno obligacij v politično-organizacijskem delu in se lahko v večji men posveča proizvodnji sami, lastnemu strokovnemu usposabljanju in strokovnemu usposabljanju delavcev.
Velik korak naprej pa smo storili predvsem pri reševanju tretje naloge osnovnega koncepta in sicer pri decentralizaciji °Pe,r?” tivnega političnega dela sindikata. V veh meri je uspelo prenesti težišče tega dela na osnovne sindikalne grupe, ki se vedno boij
usposabljajo za čim samostojnejše poseganje v politične in gospodarske probleme podjetja.
Nedvomno se je taka politika pri urejeva-> nju in učvrščevanju socialističnih medsebojnih odnosov v podjetju odrazila v res lepih
poslovnih in proizvodnih uspehih podjetja, v velikem napredku v politiki nagrajevanja ter v delu samoupravnih organov. Te uspehe je predsednik obširno nanizal, obravnavani pa so v našem glasilu delno že bili, delno pa bodo še obdelani v posebnih sestavkih. Vsi ti ukrepi so omogočili tudi da je zaživela organizirana skrb za človeka, ki jo združuje ka-drovsko-organizacijski sektor. Preko kadrov-ske-socialne službe bo sindikatu in delavskemu svetu omogočeno ostvarjanje enotne socialne politike kot instrumenta za doseganje večje produktivnosti dela in za boljše počutje delavcev — za njihov boljši življenjski standard.
V	poročilu je bil podan pomemben poudarek tudi nekaterim vprašanjem, ki so negativno vplivala na porast proizvodnje. Rezultati bi bili še boljši, če bi nam nekateri administrativni ukrepi od zunaj ne zavirali proizvodnje (distribucija cinka in žveplene kisline), in če bi nam uspelo v večji meri angažirati tuje pražilne kapacitete, ker so naše predstavljale ozko grlo v proizvodnji. Omenjene administrativne mere v precejšnji meri zavirajo inciativo upravljavcev s tem, da onemogočajo nadaljnje dviganje proizvodnje, rentabilnosti m zato predstavljajo resno oviro pri izgraje-ja5^'iinovega s^ema Obračunavanja osebnih dohodkov po enoti proizvoda v prizadetih obratih.
Nadalje je predsednik seznanil delegate s socialnimi in družbenimi vprašanji v kolektivu. Kot najvažnejše je navedel problem nestalnosti delovnega razmerja, ki jo povzroča visoka fluktuaoija delavcev ter je analiziral vzroke flufetuadije. Kritično je prikazal delovno disciplino, čeravno je ugotovil uspehe tudi tu. Ugotovil je, da smo na pravilni poti glede nadaljnjega izobraževanja delavcev, precej kritično pa je ocenil našo kulturno prosvetno dejavnost. Prikazal je še probleme in uspehe zdravstvene službe in službe za varnost pri delu, stanovanjsko vprašanje, vprašanje prehrane delavcev, uspehe, ki so bili doseženi v večjem koriščenju počitniških domov in na koncu opisal res razgibano športno dejavnost. Tudi o vseh teh vprašanjih bomo morali v Cinkamarju v bodoče pisati več in globljg tolmačiti te probleme, ki vsak na svoj poseben način vplivajo na proizvodnjo.
V	zaključku svojega poročila je predsednik poudaril, da je bila v tem obdobju šele resneje načeta cela vrsta problemov, ki zadevajo vsebino vsakodnevne gospodarske, organizacijske in politične problematike. Poudaril je, da je ostal še dobršen del nerešenih vprašanj! Sindikalna podružnica bo morala pri svojem bodočem delu še bolj prisluhniti vsem tem problemom in kot osnovna politična organizacija v kolektivu pokazati še več samostojnosti in posluha. Nato je nakazal bodoče naloge sindikalne podružnice. Le-te bomo zaradi
njihove aktualnosti objavili in obrazložili v enem bodočih sestavkov.
Celotno dejavnost političnih sil delovnega kolektiva med katerimi je sindikat v tem obdobju odigral pomembno vlogo, je bila, če
sodimo po rezultatih te dejavnosti usmerjena v postavitev take oblike organizacije proizvodnje in medsebojnih odnosov, ki bo šele lahko omogočila res učinkovito, demokratično in decentralizirano delovanje sindikata. Gledano s tega vidika je ostvaritev teh odnosov za nadaljnje delo glavni način prizadevanj.
Ti uspehi pri decentralizaciji pobud, sodelovanja in kontrole so bili prikazani v organizacijskem poročilu, ki je zrcalo dela. Izvršnega odbora, sekretariata, plenuma in razširjenega plenuma sindikalne podružnice in predvsem dela sindikalnih pododborov v 12-tih sindikalnih grupah. V obdobju od zadnjega občnega zbora so imeli pododbori skupno 69 sej in 90 masovnih sestankov. Izhajajoč iz aktualnih pojavov in vprašanj so bili na masovnem sestanku obravnavani skoraj vsi ti—le najpomembnejši problemi proizvodnje in skrbi za delovnega človeka:
—	načela za sestavo tarifnega pravilnika, nagrajevanja po delu in uvedba nagrajevanja po enoti proizvoda;
—	proizvodni uspehi in težkoče, produktivnost dela, organizacija dela in razne izboljšave, štednja z materialom, stroji, orodjem in surovinami, nadurno dela in tedenski počitek;
—• stanovanjsko vprašanje, stanovanjska reforma, gradnja stanovanj, načela za raz-
deljevanje stanovanj po objektivnih in enakih merilih za vsakega ter ustanovitev stanovanjske zadruge;
— koriščenje letnih dopustov, počitniških domov, cene penzionov, red v počitniških domovih;
—	vprašanje povezave z delavskim svetom, izvršnim odborom sindikalne podružnice in obratovodstvi;
—	obveščanje kolektiva o aktualnih vprašanjih;
—	pomanjkanje delovne sile ter vprašanje sprejemanja in uvajanja novih delavcev;
—	delovna disciplina ter vprašanje alkoholizma in kriminala v podjetju;
—	izobraževanje, usposabljanje, napredovanje in razmeščanje delavcev;
—	zaposlovanje in razporejanje invalidov in izčrpanih delavcev;
—	varnost prii delu in higiena dela, zaščitna sredstva in obleke;
—	dopolnilni obrok hrane, osvežilne pijače, topli obrok hrane in vprašanje samcev;
—	prevoz na delo delavcev iz oddaljenih bivališč;
—	delo okrepčevalnice, uživanje malice v primitivnih in nehigienskih okoliščinah;
—	delo kulturnih in športnih sekcij, izleti, proslave, ekskurzije;
—	letovanje otrok, dnevno varstvo otrok, kjer sta zaposlena oba starša in vprašanje stanovanjske skupnosti;
—	obiskovanje bolnih tovarišev in krvodajalstvo.
Stališča, ki so jih osnovne sindikalne grupe po teh vprašanjih zavzele so našla svojo realizacijo v sklepih delavskega sveta in v ukrepih kadrovsko-organizacijskega sektorja. Bili pa so ukrepi po taki metodi dela med delavstvom že popularni in s tem zreli za sodelovanje.
Delo vseh pododborov ni bilo enako dobro. Nekateri so se bavili še z vrsto težkoč, predvsem subjektivnih in to predvsem tam, kjer so bili slabši sindikalni kadri in kjer ni bilo povezave z obratovodstvi, ali pa so 'bila obra-tovodstva do dela sindikata brezbrižna. Nekateri pododbori so se posebno odlikovali pri vsestranskem reševanju raznih vprašanj, glede pogostih sej in sestankov, kakor tudi v iskanju novih prijemov in metod v sindikalnem delu.
Iz blagajniškega poročila smo izvedeli, da je imela sindikalna podružnica v letu 1959 4,349. 543 din dohodkov in 3,653.749 din izdatkov. Blagajnik vzajemne pomoči je poročal, da razpolaga blagajna s .skupnimi sredstvi 1,762.912 din, da je včlanjenih 628 delavcev ter da je bilo v tem času izdanih posojil za 5,885.220 din. Gospodar je poročal, da znaša vrednost inventarja sindikalne podružnice 812.970 din.
Diskutanti, bilo jih je 15, so načeli v svojih razpravah vrsto problemov, ki zahtevajo rešitve in realizacije. Vprašanje dela pododborov, plačevanje po enoti proizvoda, izkori-
ščanje proizvodnih kapacitet in dviga proizvodnosti dela. Tudi tu je bilo največ debate glede anomalije, ki nastaja zaradi administrativne distribucije žveplene kisline in glede skrbi za življenski standard članov delovnega koletiva.
Sindikalna podružnica polaga obračun dela P010 že'e Tav,e
Med razpravo na rednem občnem zboru Foto Zde Pavle
Na občnem zboru so izvolili s tajnim glasovanjem izmed 15 kandidatov 11-članski nov izvršni odbor sindikalne podružnice. Nadalje je bil izvoljen še 3 članski nadzorni odbor in 15 delegatov za občinsko sindikalno konferenco.
Zaradi preglednosti navajam sestav vseh sindikalnih organov naše sindikalne podružnice, kakor so bili izvoljeni na občnih zborih sindikalnih grup, občnem zboru podružnice in kakor so se konstituirali.
Izvršni odbor sindikalne podružnice:
1.	Naraks Jože, predsednik
2.	Svetličič Ivo, tajnik
3.	Colja Nada, blagajnik
4.	Kaurič Jože, gospodar
5.	Komerički Stane
6.	Jonke Franc
7.	Jazbinšek Franc
8.	Kogovšek Marjan
9.	Ločičnik Janko
10.	Rupnik ing. Alojz
11.	Lončar Rezika
Sekretariat Izvršnega odbora:
Naraks Jože Svetličič Ivo, Colja Nada, Ločičnik Janko, in Haas Hinko.
Nadzorni odbor:
1.	Haas Hinko, predsednik
2.	Cilenšek Rozika
3.	Goršek Jože
SINDIKALNI PODODBORI:
Topilnica:
Smonkar Ivan — predsednik, Jurak Jože
—	tajnik, Goršek Jože, Jančič Jože, Koprivnik Edi, Jonke Franjo, Zagozda Vinko, Zakošek Maks, Kramar Ignac.
Frazama:
Veranič Ivan — predsednik, Hokman Stefan, tajnik, VojteLa Andrej, Vrhovšek Franjo, Klenovšek Anton, Hokman Stefan I, Hohnjec Josip.
Keramika:
Rabuzin Branko — predsednik, Pajk Ladislav — tajnik, Bratina Franc, Zuran Jože, Kranjc Rudi, Pocak Djurdjica — poverjenik.
»
Valjarna:
Grabar Franc — predsednik, Krkalo Ivan
—	tajnik, Sinanovski Naip, Bračun Stefan, Zupanc Avgust, Vrhovšek Štefka, Vedlin Ludvik, Šenberger Ivan, Podrgajs Ludvik.
Kemični obrati:
Žgajner Maks — predsednik, Kompan Ljubo — tajnik, Verdnik Maks, Šeško Stanko, Lešek Simon, Fišter Ivan, Zupanc Albin.
Skladišče in cinkovo belilo:
Skalicki Jan — predsednik, Rabuzin Ivan
—	tajnik, Celestina Alojz, Pohajač Anton.
Plinarna:
Novak Jakob — predsednik, Šafarič Stefan — tajnik, Zorko Anton, Klinčar Ivan, Pangerl Jožef, Velenšek Anton, Lazar Anton
—	poverjenik.
Mehanična delavnica:
Slatinšek Jože — predsednik, Vervega Slavko — tajnik, Košič Maks, Jeram Stanko, Vrunč Zvonko, Pustoslemšek Branko, Kokot Ivan, Ograjenšek Baldi, Kukec Stanko, Žohar Anica.
Gradbeni oddelek:
Gabršek Franc — predsednik, Kragolnik Martin — tajnik, Turnšek Anton, Kosaber Leopold, Brežnik Jože, Tomažič Anton, Ivankovič Ivan, Točaj Franc — poverjenik, Zveg-
Ler Ivan — poverjenik, Košenina Karl — poverjenik.
Transportni oddelek:
Kovač Jože I, — predsednik, Tratnik Franc
—	tajnik, Kodrnja Slavko, Slapšak Martin, Kolarič Tomo, Šeško Vikica, Jerič Avgust, Krajšek Anton — poverjenik, Lugarič Stefan
—	poverjenik, Šket Ivan, — poverjenik, File j Franc — poverjenik, Strmšek Alojz — poverjenik.
Pomožni oddelek:
Omerzel Anton — predsednik, Kramar Avgust — tajnik, Koštomaj Ivan, Počkaj Marica, Špiljak Anica, Karner Stane, Lončar Rudi, Jagodič Stane.
Nameščenci:
Pomarčinovič Ante — predsednik, Bajramovič Enver — tajnik, Cakš Danica, Osolnik Slava, Jakhel Marija, Fedran Peter, Korošec Mira, Piano Boža, Kaurič Jože.
Industrija cinka in svinca v vzhodnoevropskih državah
Metalurška industrija, ki se bavi s proizvodnjo in predelavo cinka in svinca, nam je, v kolikor se nahaja v zapadnih državah, znana bodisi iz osebnih stikov ali pa podatkov iz literature. Vzhodnoevropske države so mnogo manj pripravljene dajati podatke o svojih podjetjih in z izjemo cinkove industrije Poljske, ki so jo videli nekateri naši strokovnjaki vemo praktično le zalo malo o njej. Od predvojnega stanja, ki je bilo (z izjemo SSSR) znano, se je danes marsikaj spremenilo. Zgradile so se nekatere nove kapacitete, opustile stare itd. Iz različnih fragmentov, ki so bili občasno publicirani je zelo težko dobiti sliko o celoti in današnjem stanju.
S pomočjo takih podatkov pa bom poizkušal podati kratek pregled stanja v današnji metalurgiji cinka in svinca v vzhodnoevropskih državah. Čitalci, prosim, naj upoštevajo, da so podatki zbrani iz fragmentov in da viri na katere se moram oslanjati niso bili vselej popolnoma točni ali avtentični.
SSSR
Za Sovjetsko zvezo žal nimam na razpolago podatkov o metalurgiji svinca in se bom zato omejil le na cink. SSSR proizvaja letno približno 300—400.000 ton cinka in spada med najmočnejše producente na svetu. Cinkovo rudo pridobiva doma iz številnih rudnikov (skupno približno 25), ki se nahajajo delno v Ukrajini, večje število v vzhodnem Kazalista-nanu, pa v Čiti, v okolici Sverdlovska, v Bash-kiru, za Altajem itd. Metalurška proizvodnja se odvija v naslednjih večjih topilnicah in elektrolizah:
Belovo (Zap. Sibirija) ima topilnico. Elektrolize pa se nahajajo v Ustkamenogorskem (Kazahstan), Čeljabinsku (za Uralom), Odže-nikicah (Kavkaz) in Kostatinovski (Ukrajina). Po nepotrjenih vesteh se gradijo nove elektrolize tudi v Citi. Kapacitete posameznih podjetij niso natančno znane, vendar se predpostavlja, da so posamezne proizvodne edinice zelo velike.
POLJSKA
Drugo mesto v proizvodnji cinka zavzema med vzhodnoevropskimi državami brez dvoma Poljska. Poljska krije le del te proizvodnje z rudami domače provenience in mora približno polovico uvažati. Ker je poljska cin-kova industrija znana že iz obiska naših strokovnjakov se bom omejil samo na to, da kratko naštejem topilnice in elektrolize. Topilnice: Lipinj, Welnovice, Kunigunda in Tržebinja. Elektrolize (ali topilnice): Šopenice in Bole-siav.
CSR
ČSR ima zelo skromno industrijo cinka in svinca. Proizvodnja ne krije domačih potreb in zato je ČSR med glavnimi uvozniki teh metalov v vrsti vzhodnoevropskih držav. Njena razvita industrija terja daleko več metalnega svinca in cinka, kot pa ga lahko nudi šibka domača industrija. Najvažnejše nahajališče cinkove svinčene rude se nahaja na območju Pžibrana v Bodsikem gozdu (med Prago in Pilznom) in pri Banski Štjavnici v jugoza-padni Slovaški. Manj pomembna nahajališča pa se nahajajo tudi drugod po državi in to pri Kutni gori (osrednja Češka) Horni Bene-
šov in Zlati Horij (severna Moravska). Topilnici sta dve in sicer ena v Četajevicah in ena v Toplicah, obe v bližini največjih rudnih nahajališč.
MADŽARSKA
Kot ČSR ima tudi Madžarska malo cinka m svinca. Edino nahajališče, ki je pomembnejše in dovoljuje ekspoatacijo je pri Gybngyoso-roši, kjer se pridobiva cinkova in svinčena ruda. Nimajo pa lastnih topilnic.
BOLGARIJA
Bolgarija zavzema med proizvajalci cinka in svinca vidnejše mesto. V rodopskem masivu je nekoliko nahajališč cinkovo svinčenih rud. Topilnica se nahaja pri Kurdjali v bližini Plovdiva pa se gradi nova. Obe topilnici bosta imeli kapaciteto ca. 70.000 ton cinka in svinca letno.
ROMUNIJA
Ima kot Madžarska rudnik pri Baia-Mare.
VZHODNA NEMČIJA
Pri delitvi Nemčije je c d cinkovo svinčenih nahajališč odpadlo na vzhodni del ležišče pri Freibergu in Eislebenu na Saškem. Te rude se predelujejo v topilnici v Freibergu.
Taka je približna slika naših vzhodnih sosedov na področju metalurgije cinka in svinca. Ta slika pa ne ostaja statična marveč se zlasti v tistih državah kjer je podana surovinska osnova naglo spreminja in raste.
Jakop Ivan
Ise življenja P- G. D-
Clnkarne
V minulem letu so se tudi gasilci odzvali pozivu in opravili 54 prostovoljnih delovnih ur. Veselo je bilo videti vihtenje krampov in lopat kakor bi si gradili lasten dom, v zavesti, da je to koristno za nas vse in za lepši jutrišnji dan.	,
Tečaja za izprašane gasilce v minulem letu ni bilo, ker ni bil priliv novih članov tako velik, da bi lahko organizirali tečaj.
Prostovoljno delo so gasilci z veseljem opravili, ker jev društvu dobra volja in zdrav duh, saj je prostovoljno gasilsko društvo plemenita organizacija, ki se nalog in dela ne ustraši
Pri vsem tem pa in13 nedvomno veliko zaslug uprava podjetja, ki nudi društvu moralno in materialno pomoč, ker je požarna varnost podjetja prav tako važna kot proizvodnja.	,,
Društvo želi tudi v letošnjem letu šati svoje delo in si je v ta namen zadalo naslednje naloge:
1.	Pridobiti 10 mladih novih članov.
2.	Organizirati tečaj za gasilske strojnike
Doklicne
3 V času požarno varnostnega tedna organizirati po obratih in delavnicah predavanje o požarni preventivi in ° vzrokih požara.
4.	Članom društva omogočiti poučno ekskurzijo in izlet po dogovoru.
Edi Poček
NA CES TI NISI SAM!
Na naših cestah raste število vozil in z obžalovanjem moramo ugotoviti, da s povečanjem vozil stalno tudi narašča število prometnih nezgod.
Mnogo nezgod povzročijo na cestah kolesarji vsled neprevidne vožnje. Najpogostejše so nesreče pri zavijanju na levo. Statistični podatki za leto 1959 nam povedo, da je 'bilo
vsled nepravilnega zavijanja, to se pravi ibrez ali z zapoznelim dajanjem znaka, 11 smrtnih nezgod in 171 telesnih ipoškodb.
Da bi se izognili tovrstnim nezgodam bomo v sledečem nakazali kako je voziti pri zavijanju v levo.
Ker vozimo praviloma na desni strani desnega cestišča, ima vsako zavijanje na levo stransko cesto za posledico prečkanje celotnega cestišča. S tem pa prečkamo pot vsem tistim, ki vozijo za nami in onim, ki vozijo proti nam. Eni in drugi morajo biti pravočasno obveščeni o naši nameri, zato je nujno, da to pravočasno nakažemo z roko. Toda kljub temu, da se večina kolesarjev ravna po tem pravilu, naredijo obenem grobo napako s tem, da se ne prepričajo s pogledom nazaj ali ni za njimi kakšno vozilo tako blizu, da voznik kljub nakazanemu signalu ne bi mogel več reagirati. Pomnite torej! Zavijanje na levo je dolg proces in ga ne morete opraviti na zadnjih nekaj metrih pred križiščem.
Prepričani smo, da ne bo odveč, če opišemo potek zavijanja v levo v posameznih fazah:
1.	Pravočasno ca. 20 m pred zavojem, potem ko ste zmanjšali brzino, se ozrite nazaj in presodite situacijo. Ce ugotovite, da se za vami ne nahaja nobeno vozilo v takšni bližini, da bi vas pri zavajanju ogrožalo, tedaj
2.	nakažite z iztegnjeno roko v levo, da boste začeli zavijati,
3.	v tem trenutku se postopoma približujete sredini ceste tako, da jo dosežete tik pred križiščem, nato
4.	pa nadaljujete zavijanje na stransko cesto, medtem ko še vedno z iztegnjeno levico nakazujete smer.
Cinkarnarji!
Pri vsem tem pa seveda ne smete pozabiti, da bi se prepričali, če je tudi pred vami situacija prikladna za zavijanje. Če ni, potem se ustavite na sredi ceste tik pred križiščem, ter počakajte, da odpeljejo nasproti prihajajoča vozila mimo.
Prometni predpisi dajejo nekaterim vozilom, ki se nahajajo na cestah v določenem
položaju, prednost pred drugimi vozili, kar mora upoštevati tudi kolesar. To velja zlasti na križiščih, kjer bi bila situacija v določenih primerih dokaj zamotana in nevarna, če se ne bi razvijal promet po srogo predpisanih in dobro premišljenih pravilih. Na križiščih veljajo Sledeča pravila:
1.	Ce ureja promet na križišču miličnik, mora kolesar brezpogojno upoštevati njegove znake.
2.	Če je miličnik obrnjen s hrbtom ali licem proti kolesarju, tedaj je cesta za kolesarja zaprta.
3.	Ce je miličnik obrnjen z bokom proti kolesarju, pomeni, da je za kolesarja cesta odprta.
Pri tem pa pomnite! Prednost imajo vsa ona vozila, ki ne zavijejo, dočim morajo vsa tista, ki hočejo zavijati v levo, počakati toliko časa, da v premi smeri vozeča vozila zapuste križišče.
Pomnite! Na cesti niste sami, a poleg tega ste najpočasnejši med vozili. Na križiščih, kjer ne usmerja promet niti miličnik niti semafor, bodite posebno previdni. Predvsem morate vedeti, da razlikujemo dvoje vrst križišč, in sicer križišča enakopravnih ler križišča prednostnih cest. Če smo na križišču enakopravnih cest, tedaj velja desno pravilo, to se pravi, da imajo prednost vse tista vozila, ki prihajajo z vaše desne strani. Vozila, ki se nahajajo na naši levi, imajo prosto pot čez križišče šele tedaj, ko smo ga mi zapustili. Ce se pa nahajamo pred križiščem na cesti, ki nima prednosti, tedaj moramo vedeti, da imajo vsa vozila, ki prihajajo iz naše leve ali desne pred nami prednost, ne glede na to ali vozijo naravnost ali pa zavijajo.
Da nima cesta, na kateri se nahajate, prednosti, nam pove za to določeni znak (rdeče obrobljeni trikotnik z rumenim poljem), ki je postavljen na naši desni strani pred križiščem.
Zapomnimo si pa: na križiščih bodimo skrajno previdni. Prepričajmo se s pogledom na levo in desno, če ne prihajajo proti križišču vozila, ki so hitrejša kot smo mi in ne ukrepajmo ničesar, za kar nismo prepričani, da lahko storimo brez vsake nevarnosti. TOREJ NE TVEGAJMO!
Zgodilo se je	I'oto žcle Pade
TUDI PRI NAS NARAŠČA IZ LETA V LETO ŠTEVILO NEZGOD
NA POTI NA DELO IN Z DELA, ZATO UPOŠTEVAJMO PROMETNE PREDPISE BOLJ
DOSLEDNO KAKOR V PRETEKLOSTI, SAJ VOZI
PO NAŠIH CESTAH IZ DNEVA V DAN VEC MOTORNIH VOZIL!
Zakon o gospodarskih prestopkih
Kaj pestri so bili dosedaj predpisi o neštetih zakonih, uredbah in odlokih o gospodarskih prestopkih in to v taki meri, da se je bilo v teh predpisih težko znajti. Ta raznolikost je z zakonom o gospodarskih prestopkih že sedaj v neki meri odpravljena, počakati pa še bo treba do 1. januarja 1962, kajti do takrat ostanejo še v veljavi izdani predpisi, s katerimi so določeni gospodarski prestopki; do navedenega dne pa se morajo tudi ti predpisi spraviti v sklad z zakonom o gospodarskih prestopkih. Po uveljavitvi zakona o gospodarskih prestopkih, to je od 28. aprila 1960 dalje, se bo vodil postopek po zakonu o gospodarskih prestopkih (v nadaljnjem ga bomo imenovali le zakon), ob izrekanju kazni pa bodo morala sodišča upoštevati, da ne smejo izrekati denarnih kazni nad največjo v zakonu določeno mero in ne varstvenih ukrepov, ki jih ne določa zakon, pa čeprav bi posamezen predpis, ki je sicer začasno še ostal v veljavi predvideval višje kazni ali druge varnostne ukrepe.
V tem sestavku si bomo ogledali le zna-čilnejše odredbe, ne da bi se pri tem spuščali v podrobnosti.
Zakon definira kot gospodarski prestopek ono kršitev pravil o gospodarskem ali finančnem poslovanju, ki je povzročila ali pa bi lahko povzročila hujše posledice, in je po predpisih obeležena kot prestopek. Dosedaj je zadostovalo za kaznovanje, da je imela kršitev pravil s predpisom določene znake gospodarskega prestopka ne glede na posledice, in je v zakonu dokaj zanimiv predpis, da se kršitev vkljub vsemu obeležju kot prestopek ne smatra kot prestopek tedaj, če je kršitev majhnega pojnena in če ni povzročila škodljivih posledic, ali pa tudi. če so bile te posledice samo neznatne.
Dosedanjo nejasnost, ki se je nečesto pojavljala odpravlja določilo, da ni moči nikogar kaznovati za gospodarski prestopek, če dejanje ni bilo določeno kot prestopek, preden je bilo storjeno, in če za tako dejanje ni bila predpisana določena kazen.
Za gospodarski prestopek je lahko odgovorno podjetje in odgovorna oseba. Kdo je odgovorna oseba zakon samo načelno in zelo kratko določa. Odgovorna je lahko oseba, kateri je zaupano določeno področje dela; kot primerna se navajajo direktor, upravnik, vodja komercialne službe, knjigovodja, blagajnik, skladiščnik in dr. V praksi bo ostal pojem odgovorne osebe še vedno dosti nejasen vkljub dodatnemu določilu v zakonu, da se po predpisih, s katerimi je določen gospodarski prestopek, ali po drugih predpisih ugotovi, katera od oseb, ki so spredaj omenjene, so odgovorne za posamezen gospodarski prestopek. V dosedaj izdanih predpisih je kaj težko zaslediti osebo z določeno funkcijo v podjetju, ki bi jo bilo smatrati kot odgovorno osebo, ter zaradi tega v praksi potrebno določevati to osebo od primera do primera. Tudi • notranji predpisi podjetij tozadevno ne oprede-lujejo določenih oseb, ki bodo odgovarjale za gospodarske prestopke, in bo taka presoja za ugotovitev odgovorne osebe prepuščena sodiščem.
Na vprašanje, kdaj je odgovorno podjetje za gospodarski prestopek, odgovarja zakon, da takrat, če bi prišlo do prestopka z dejanjem ali opustitvijo dolžnega nadzorstva s strani organa upravljanja ali odgovorne osebe ali pa z dejanjem koga drugega, ki je bil upravičen ravnati v imenu podjetja. V kolikor bi se ozrli na našo notranjo organizacijo, bi načeloma lahko rekli, da bi bilo predvsem smatrati kot odgovorne osebe šefe sektorjev, seveda v kolikor ne bi bila za dejanje po notranjih pravilih pooblaščena druga oseba.
Gospodarski prestopek stori odgovorna oseba z dejanjem, ni pa potrebno zgolj dejanje, zadostuje že sama opustitev dolžnega nadzorstva, pa čeprav je dejanje izvršila druga oseba. Poudariti bi bilo, da za odgovornost ni potrebno naklepno dejanje, in da zadostuje že samo malomarnost, medtem ko je potreben naklep le pri tistih dejanjih, za katere je to v predpisu izrecno določeno. Isto velja tudi za poskus.
Odgovorna oseba pa se ne kaznuje za gospodarski prestopek, če je ravnala po nalogu druge odgovorne osebe ali organa upravljanja to pa pod pogojem, če je storila vse, kar je po zakonu morala storiti, da bi preprečila prestopek. Zakon sam ne navaja, kaj bi morala v tem primeru storiti odgovorna oseba, vendar pa smatramo, da bi se morala odgovorna oseba predvsem upreti izvršitvi dejanja in opozoriti osebo, ki mu daje nalog za protipravno dejanje. V svrho lažjega dokazovanja bi bilo to storiti pismenim potom. Po navadi je nekdo oproščen odgovornosti šele takrat, kadar opravi opozorilo in izvrši dejanje, nato šele na pismeni nalog po opozorilu. Ta nasvet pa bi bilo upoštevati le podrejeno, to je takrat, kadar sam predpis ne zahteva kaj drugega. Pri tem pa se ne smemo premotiti, kajti imeti moramo na umu in razločevati kazniva dejanja po kazenskem zakoniku in dejanje po zakonu o gospodarskih prestopkih, kajti kazniva dejanja po kazenskem zakoniku v nobenem primeru ne smemo izvršiti.
Zakon v splošnem določa, da se sme izreči najnižja kazen za pravno osebje le v višini 10.000 dinarjev ter za odgovorno osebo 1000 din, najvišja kazen, ki jo sme izreči sodišče pa znaša za pravne osebe 5,000.000 in za odgovorne osebe 100.000 dinarjev.
To določilo je okvirno ter se mora posamezni predpis gibati v teh mejah. Plačilo denarne kazni se mora izvršiti v roku, ki ga določi sodišče. Ta rok ne sme biti krajši od 10 dni in pa daljši od treh mesecev računajoč od pravomočnosti sodbe. V upravičenih primerih pa lahko sodišče odredi odplačevanje kazni v obrokih.
Kot novost bi lahko omenili, da lahko sodišče tudi izreče pogojno kazen ob določenih pogojih, ki jih predvideva kazenski zakonik, vendar pa samo v primeru, kadar je izrečena denarna kazen pri pravnih osebah nižja od
500.000	din ter odgovornih osebah nižja od
50.000	dinarjev.
Razen denarne kazni pa lahko sodišče v sodbi odredi tudi varstvene ukrepe. Kot varstvene ukrepe navaja zakon: objavo sodbe, odvzem predmetov, odvzem premoženjske koristi, prepoved določene gospodarske dejavnosti pravni .osebi in prepoved določene službe odgovorni osebi. Ti ukrepi se seveda lahko izrečejo le pod določenimi pogoji, ki jih določa zakon ali predpis, s katerim Je določen gospodarski prestopek. Varstveni ukrepi se smejo izrekati samo pri obsodbi na kazen, vendar pa se smejo varstveni ukrepi objave sodbe, odvzema predmetov in odvzema premoženjske koristi izreči tudi pri pogojni obsodbi.
Podrobnejše bi se ustavili pri varstvenem ukrepu prepovedi določene službe odgovorni osebi. Ta ukrep je v tem, da je odgovorni ose-hi prepovedano opravljanje službe, s katero je zvezano razpolaganje ali ravnanje z družbenim premoženjem. Ta ukrep je možno izreči največ za dobo 3 let. Ta ukrep se izreka ob pogojih, ki so določeni v predpisu, s katerim je določen gospodarski prestopek. Ce pa v takem predpisu niso predpisani posebni pogoji, potem pa se ta ukrep izreče odgovorni osebi, ki je zlorabila svojo službo za gospodarski prestopek ali pa, kadar je utemeljen sklep, da bi bilo nevarno, če bi ta oseba še naprejj opravljala to službo. Opozoriti bi bilo pri tem, da je oseba, ki opravlja službo ali delo, ki sta mu s sodbo sodišča prepovedana, kazniv in se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 20.000 din, razen tega pa je kazniva tudi pravna oseba, ki zaupa obsojenemu opravljanje prepovedanega dela in se lahko kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do
100.000	din, odgovorna oseba pa, ki zaposli takega obsojenca z opravljanjem prepovedanega dela pa z denarno kaznijo do 20.000 din.
Pregon za gospodarske prestopke zastara, ko pretečejo 3 leta od storitve gospodarskega prestopka, med tem ko izvršitev izrečene denarne kazni zastara, ko preteče dve leti od pravnomočnosti sodbe. V tej zvezi bi omenili,
DVE LETI DELA V DS
Nadaljevanje članka, ki je bil objavljen v izredni številki Cinkarnarja
Na podlagi teh načel so bile bistveno spremenjene tarifne postavke in tu ni šlo samo za zvišanje nekaterih tarifnih postavk, ampak tudi za upostavitev novih odnosov med tarifnimi postavkami za posamezna delovna mesta. Posledica tega je bila, da so se dvignile tarifne postavke v povprečju od 11.812 din na 15.205 din ali za več kot 28%. Na ta dvig je vplivalo predvsem zvišanje tarifnih postavk kvalificiranih delavcev, ki istočasno delajo na izredno težkih delovnih mestih in tvorijo večino zaposlenih. Povprečno so se njihove tarifne postavke dvignile za 35%.
5	tem je bila dana tudi možnost uskladitve in normaliziranja norm, ki so v nekaterih obratih že predstavljale del tarifne postavke. Preseganje norm ni bilo v sorazmerju s finančnim učinkom, ki se je z njimi dosegal. Tudi število delovnih mest, ki so normirana oziroma je delo na teh delovnih mestih normirano, se je zvišalo, isto se je doseglo tudi s premijami. Tako je po učinku plačano v podjetju več kot 75% zaposlenih.
Taka ureditev osebnih dohodkov nam omogoča nadaljnji razvoj in prehod na popolno plačevanje po učinku. O tem so organi upravljanja že razpravljali in se tozadevni pravilniki tudi že pripravljajo.
V. Predvideni razvoj podjetja
V letu 1959 je dobilo podjetje 2 investicijska kredita, in sicer za obnovo pražarne in povečanje proizvodnje žveplene kisline ter za obnovo obrata litopona. Tozadevne pogodbe za dograditev teh obratov so že sklenjene. Z dograditvijo teh investicij bo v Cinkarni likvidiran problem izpuščanja škodljivih žveplenih plinov v ozračje ter
6
se bodo ti plini izkoriščali kot surovina za proizvodnjo trgovskega blaga.
Obstajajo že načrti tako za razširitev metalurškega kot kemičnega dela naših obratov. Predvideva se rekonstrukcija topilnice in uvedba sodobne mehanizacije pri posluževanju peči. Z večjim številom etaž bi se proizvodnja dvignila za 100%. Nadalje se predvideva z ozirom na večjo proizvodnjo žveplene kisline tudi popolnoma nova proizvodnja titanovega belila in povečanje proizvodnje superfosfata in bi nam pri tem še ostalo na razpolago Okrog 20.000 ton žveplene kisline za prodajo. Taka proizvodnja žveplene kisline zahteva poleg žveplenih plinov' iz cinkovih koncentratov še dodatne žveplene pline iz pirita. To zahteva ureditev rudnega prostora, novo pra-žarno za pirit in nove obrate za žvepleno kislino, kar bo zavzemalo ves sedanji prostor kemičnih obratov. Izdelati bo torej potrebno program premestitve kemičnih obratov na drugo mesto in kot prvi objekt, ki bi se zidal po tem načrtu, je objekt litopona.
Ce na podlagi navedenih podatkov in misli kritično ocenimo delo organov upravljanja, lahko ugotovimo, da so svoje delo zadovoljivo opravili. Pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da so bili pri svojem delu premalo sproščeni in da je bilo vse premalo poglabljanja v probleme celotnega poslovaija, preveč pa ozkih osebnih interesov. Tudi odgovornosti za svoje delo pred delovnim kolektivom niso v dovoljni meri čutili. Ni dovolj obveščati delovni kolektiv o svojem delu samo s tovarniškim časopisom in z razglasno desko. Člani organov upravljanja bodo morali v bodoče aktivneje in bolj pogosto razpravljati o svojem delu in delu organov upravljanja z delavci v obratih in jim tudi redno tolmačiti ukrepe, ki jih podvzema DS podjetja.
Sodobno gospodinjstvo
da odgovornost odgovorne osebe za gospodarski prestopek ne preneha za to, ker ji je .prenehalo delovno razmerje pri pravni osebi, in preneha odgovornost za gospodarski presto-da tudi pri prenehanju delovnega razmerja, pek šele ko poteče v zakonu določeni rok zastaranja.
Iz samega postopka o gospodarskih prestopkih bi omenili ob koncu sestavka le, da je predstavnik podjetja upravičen za vsa dejanja za katere je upravičen obdolženec v kazenskem postopku.
Po predpisih je upravičen predstavljati naše podjetje direktor, v postopku o gospodarskih prestopkih pa lahko upravni odbor določi kot predstavnika koga drugega izmed svojih članov ali pa koga, ki je v našem podjetju zaposlen. Predstavnik, ki ga določi upravni odbor, mora imeti pismeno pooblastilo upravnega odbora. Predstavnik podjetja mora biti le ena oseba, ne more pa biti predstavnik, kdor je v isti stvari povabljen za pričo in tudi ne odgovorna oseba proti kateri teče postopek.
Če direktor ali pa po upravnem odboru določena oseba ne pride brez opravičljivega razloga k sodišču, se jih lahko k sodišču prisilno privede. Pravni osebi, ki ne določi predstavnika, se lahko naloži denarna kazen ter se ta denarna kazen lahko izreče do višine
100.000	din. Ako pa bi izrečena denarna kazen ostala brezuspešna in bi pravna oseba kljub izrečeni kazni ne določila predstavnika, se kaznuje za neupoštevanje vsake nadaljnje take zahteve z denarno kaznijo do 200.000 dinarjev.
Ker so v našem podjetju zaposlene gospodinje smo se odločili za sodelovanje s Centralnim zavodom za napredek gospodinjstva, ki izdaja revijo »Sodobno gospodinjstvo«. V današnji številki objavljamo dopis, ki smo ga sprejeli od Centralnega zavoda.
Pravkar je izšla druga letošnja številka »Sodobnega gospodinjstva«. Na svojih 32 straneh prinaša kopico zanimivega branja za vsakega zlasti za zaposlene žene in matere.
V začetku beremo članek o pomenu šolskih kuhinj za zdrav razvoj in boljše učne uspehe šolskih otrok. Mnogi starši bodo z zanimanjem prebrali članek o tem, kako so v Lenartu v Slovenskih goricah znali narediti roditeljske sestanke zanimive in privlačne. Zaposlene žene, ki jim domače gospodinjstvo jemlje dosti preveč časa, bodo v članku o servisni službi stanovanjske skupnosti lahko našle pot, kako bi tudi v lastni stanovanjski skupnosti brez posebnih težav prenesle posamezna gospodinjska dela v servise. Tiste gospodinje, ki same perejo v servisnih pralnicah, bodo vesele navodil za strojno pranje navadnega perila in perila iz umetnih vlaken. Ta navodila bodo dobrodošla tudi strokovnim močem v servisnih pralnicah. Pralnice in pralne stroje zadeva tudi anketa v tej številki, ki bo pomagala osvetliti nekatera vprašanja okrog pranja izven gospodinjstev.
Bralci so veseli, če revija v njihovem imenu predlaga izboljšave, ki bi bile koristne za
vse potrošnike. V tej številki bodo lahko brali o predlogu za boljši način izdelave kuhinjske emajlirane posode in o posnemanja vrednem načinu prodaje mesnih in mlečnih izdelkov v celjski samopostrežni trgovini.
S področja oblačenja beremo o novostih in pomanjkljivostih letošnjega sejma mode in modne revije. Prav je, da se je revija spomnila tudi zakona o gospodinjskih pomočnicah in objavila osnovna načela, ki se jih morata držati gospodinja in gospodinjska pomočnica.
Druga številka prinaša tudi nadaljevanje in konec članka o gorivih, o kurjenju in o gospodinjskih kuriščih. Ob pojavu prve domače peči na trajno gorenje je prav, da je objavila revija članek o načinu kurjenja v taki peči, ki je zaradi svoje praktične vrednosti ter lepe zunanje izdelave postala zelo priljubljena v gospodinjstvih.
S področja prehrane prinaša revija zanimiv članek o piščancih —brojlerj ih, o pomanjkljivostih o delovanju naših hladilnic in o bananah.
Revija »Sodobno gospodinjstvo« izhaja mesečno. Izdaja jo Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Miklošičeva 4, kjer se lahko tudi naroči. Letna naročnina znaša 500 dinarjev.
Cinkarnarji in planine
Kako smo skrbeli za higieno in varnost pri delu v letu 1959
Stanje tehnične zaščite strojev se ob upoštevanju zastarelosti obratov in osnovnih sredstev zboljšuje postopoma. Lahko trdimo, da so stroji in strojne naprave zaščiteni in, da so poškodbe zaradi nedostatkov redke. Problematičen pa je pri tem še vedno interni transport, čeprav tudi tu uvajamo sodobnejša sredstva (uvedba viličarjev, akumulatorskih vozičkov, ureditev cestišča itd.).
Na področju higienske zaščite je bilo v preteklem letu narejeno nekaj več. Zgrajena je bila nova kopalnica za kemične obrate, ki bo v znatni meri razbremenila centralno kopalnico. Vzporedno pa v opratih tehnične službe prehajamo na ureditev manjših kopalnic pri obratih. .
Pri uporabi osebnih zaščitnih sredstev ni bilo v lanskem letu bistvenih sprememb. Uvedeni so bili le posebni prsni ščitniki pri delu s pločevino, ki pa so še v poizkusni uporabi. Se vedno je zelo problematična zaščita rok v obratih, kjer so delavci izpostavljeni delovanju raznih kemičnih spojin. Vpliv osebnih zaščitnih sredstev na znižanju nesreč pri delu in poškodb je bil očiten predvsem pri uvedbi ustreznih zaščitnih čevljev in usnjenih rokavic.
Delovni pogoji so v večini primerov ostali nespremenjeni. Ventilacija se kljub prizadevanju
tehničnega sektorja bistveno ni spremenila. V obratih topilnice in pražarne je samo naravna ventilacija, katero bi pa bilo treba v doglednem času mehanizirati. V valjarni je podobno stanje, pereč problem je še neizolirana pločevinasta streha (pozimi mraz, poleti vročina). Je tudi mnogo delovnih mest, na katerih bi se delo splačalo mehanizirati, kot n. pr. v topilnici manever in v pražami delo pri aglotraku. Mehanizacija dela bi nam pomagala deloma rešiti pomanjkanje kadrov, dvigati produkcijo in zmanjšati število poškodb, ker bi z uvedbo mehanizacije istočasno poskrbeli tudi za dobro zaščito strojev. V spodnji tabeli navajamo število obratnih nezgod in izgubljenih delovnih dni:
Število izgubljenih dni zaradi nezgod v letu 1959 predstavlja izpad 17 delavcev. Ne glede na nastale stroške zdravljenja, pomeni izpad dela 17 delavcev občutno zavoro pri prizadevanjih za zvišanje življenjskega standarda.
Naša naloga je, da skrbimo za varnost vsakega našega delavca, da preprečimo težke nezgode in skrbimo za higieno na delovnih mestih. Vsak uspeh na tem področju pomeni izboljšanje življenjskega standarda.
Obrat		število poškodb				Skupaj nezgod	Izgub. dni	Štev. nesreč na 100 zaposlenih	Povprečno dni na nezgode.
	rok	nog	oči	glave	trupa				
Skladišča	12	1	1		1	15	278	46,8	18,5
Topilnica	46	24	12	8	12	102	1253	39,8	12,3
Va.jarna	37	7	3			7	54	786	34,6	14,6
Mehanična delavnica	19	2	13	1	3	38	379	33,4	8,7
Pražarna	18	17		3	6	44	696	28,6	15,8
Kemični obrati	20	13	9	2	3	47	762	28,3	16,2
Elektro delavnica	5	—	1		1	7	53	27,0	7,6
Keramika	7	2	1				10	162	22,2	16,2
Gradbeni oddelek	14	5	1				20	337	20,2	16,8
Plinarna	4	—						4	37	12,1	9,2
Transportni oddelek	4	3							7	105	7,7	15,0
Pomožni oddelek	3	1			__	1	5	36	2,7	7,2
Cinikovo belilo	—	—	—	—		—	—		
	189	75	4i	14	34	353	4884	25,6	13,9
Planinska sekcija v Cinkarni je dne 31. 3. 1960 polagala račune o svojem delu.
Obveza, ki si jo je zadala sekcija v pretečenem letu, ni ostala samo obveza, temveč je bil večji del obveze tudi izpolnjen. Da sekcija ni izpolnila vseh obvez je pripisovati med drugim tudi dejstvu, da ni bilo prevoznega sredstva na razpolago. Cinkarnarji se vedno bolj zavedajo koristnosti planinskega udejstvovanja ter jih veličastna tišina gorskega sveta in svež zrak vedno bolj prevzemata. Zavedamo se, da si ob zdravem naporu v planinah ohranjamo in izboljšujemo svojo fizično in psihično sposobnost za delo. Razveseljiva je ugotovitev, da je v preteklem letu število aktivnih članov, to je tistih, ki so se vsaj enkrat udeležili skupnih izletov, znatno narastlo. Število izletov je res nekoliko manjše kot v preteklih letih, zato pa so bili ti izleti kvalitetnejši.
Planinsko udejstvovanje se je pričelo s tridnevnim izletom od žičnice pri Mariboru preko Pohorja do Slovenj Gradca. Ta pohod je sicer motil trajen dež, vendar pa so pla-ninai prišli na cilj kljub dežju v najboljšem razpoloženju. Sledil je izlet iz Slovenj Gradca preko Flešivca, Slemena, Smrekovca na Mozirsko kočo. Ekipa cinkamarjev se je ude-žila pohoda po poti XIV. divizije, ki ga je organiziralo planinsko društvo Celje. Omembe vreden je izlet skupine od Rogovilca na Korošico in od tam preko Škarij na Kamniško sedlo in izlet druge skupine, ki je šla po isti poti, nadaljevala pa je pot preko Brane in Turske gore na Okrešelj.
O obisku cinkarnarjev v Julijcih, ki se ga je udeležilo nad 30 cinkarnarjev, smo v našem časopisu že poročali. Končno bi še omenili zaključni izlet v letni sezoni v Logarsko dolino ter izlet z žičnico na Krvavec.
V delu sekcije ne bi smeli prezreti predavanja Cica Debeljaka ter bi bila slična predavanja v bodoče kar najbolj zaželjena.
Ob zaključku občnega zbora sd je zadala sekcija naslednje naloge:
1.	Razširiti mora krog planincev, tako, -da bomo letos imeli v svojih vrstah tudi delavce iz težjih delovnih mest. Novo generacijo cin-karniških planincev, ki vstaja iz vrst mladine, je treba še povečati. Pri uresničevanju teh nalog naj bi bilo poleg organizacije planinskih predavanj važen pripomoček agitiranje za slovensko planinsko transverzalo in pa geslo: Vsak Slovenec mara biti vsaj enkrat na Triglavu.
2.	Med planinci, Iti redno zahajajo v gore, je precej takiih, posebno med mladino, ki jim hoja po nadelanih in markiranih poteh 'kmalu ne bo več zadostovala. Prav tako bi bilo potrebno prekiniti mrtvilo v zimskem času, saj gore po zimi nudijo neprimerno več užitka in lepot. Zaradi tega bi bilo potrebno nabaviti oziroma izpopolniti tovrstno opremo in nuditi najosnovnejši poduk.
3.	Delovanje sekcije v preteklem letu dokazuje, da so cinkarniški planinci sposobni tudi za ogled gora izven naše ožje domovine. Proučiti bi bilo tudi treba možnosti izvedbe že za lansko leto planiranega izleta v Durmitor in eventualno vzpon na Grossglocksner.
V novi odbor sekcije so bili izvoljeni naslednji tovariši.
Ing. Vrhovec Slavko, ing. Raspotnik Jakob, Juhart Edvard, Poklšek Franc, Žele Pavel, Kerček Rudi, Ivanko Jožica, Macuh Marjan in Kompan Ljubo.
Novi odbor se je takoj lotil dela ter je že letos ob proslavi 1. maja priredil dva izleta v Logarsko dolino. Razen tega pa je že tudi pripravil program izletov v letošnjem letu.
Program je naslednji:
22.	maja izleta na Boč, oziroma Donačko goro ■ in Rogaško Slatino.
11.,	12., 13. junija izlet preko Pohorja na Uršlo.
2.,	3., 4. junija izlet preko Mozirskih in Raduho v Logarsko dolino.
21.,	22., 23., 24. junija prvi izlet v Julijce — glej razdelitev zadaj.
12.,	13., 14. avgusta izlet preko Venca Savinjskih Alp — izhodišče Kamniška Bistrica razdelitev zadaj.
L, 2., 3., 4. septembra, drugi izlet v Julijce
—	glej razdelitev zadaj.
24. in 25. septembra izlet v Logarsko dolino.
15. in 16. oktobra, zaključek sezone v Logarski dolini.
RAZDELITEV IN PROGRAM PRVEGA IZLETA V JULIJCE V DNEH OD 21. DO 24.
JULIJA 1960.
21.	7. — četrtek:
Skupina I. + II. (a, ib)
Odhod iz Celja ob 14.00 uri v Mojstrano
—	Peričnik in Vrata, prenočitev v Vratih.
22.	7. — petek:
Skupina I.
Po raznih poteh na Triglav, prenočitev v Doliču, Prehodovcih ali Triglavskih jezerih.
Skupina II. (a + b)
Iz Vrat na Bled — kopanje, popoldne odhod v Bohinj, kjer se prenoči.
23.	7. — sobota:
Skupina I.
Preko sedmerih jezer, Komne in Bogatinskega sedla na Krn, prenočitev v koči na Krnu.
Skupina II. a
Iz Bohinja na Komno, kjer se priključi skupini I., prenoči na Krnu.
Skupina II. b
Iz Bohinja z avtobusom čez Jelovico na Sorško planino, prenočitev v Litostojski koči ali Petrovem brdu.
24.	7. — nedelja:
Skupina I. + II.
Iz Kma sestopijo v Vrsno, rostni kraj Simona Gregorčiča, kjer jih počaka av-tolbus.
Skupina II. b
Iz Sorice ali Petrovega brda z avtobusom v Vrsno, kjer se združijo s skupinami I. + II.
Skupine I. + II. (a + b)
Iz Vršnega, kjer se sestanejo z avtobusom, v Trento k izviru Soče in preko Vršiča v Kranjsko goro in Celje.
Poleg omenjenih izletov so možne še vse ture, ki se v nedeljo končajo, na Vršiču, kjer jih vzame avtobus, ki pride iz Trente. Za izlet je potreben samo en dan dopusta.
RAZDELITEV IN PROGRAM DRUGEGA IZLETA V JULIJCE V DNEH OD 1. DO 4. SEPTEMBRA 1960.
1.	9. — četrtek:
Skupina I., II., III. in IV.
Odhod ob 14.00 uri v Kranjsko goro, Vršič.
1.	skupina izstopi pri Eriki in prespi v Krnici.
II.	skupina se pelje v Planico, prespi v Tamarju.
III.	in IV. skupina z avtobusom na Vršič, kjer prenočita.
2.	9. — petek:
I.	skupina
Špik in Martuljkova skupina, prenočitev v Krnici ali Bivaku.
II.	skupina
Na Jalovec in sestop preko Špičke na Vršič, kjer prenoči.
III.	skupina
Iz Vršiča po Jubilejni poti čez Prisojnik na Razor in na Pogačnikov dom na Križkih podih, kjer prenoči.
IV.	skupina
Na Mojstrovko oziroma oddih in sončenje na Vršiču.
3.	9. — sobota:
I.	skupina
Iz Krnice na Škrlatico sestop na Pogačnikov dom, kjer se setanejo z drugo skupino, prenočita v domu.
II.	skupina
Iz Vršiča preko Prisojnika na Razbor in Pogačnikov dom, kjer se sestane s I. Skupino, ki pride iz Škrlatice.
III.	skupina
S Pogačnikovega doma čez Pihavec na Luknjo in odtod po Bambergovi ali čez Dolič na Triglav, prenočitev na Doliču.
IV.	skupina
Iz Vršiča na izvir Soče v Trento in dolino Koritnice v Log pod Mangartom in prelaiz Predil, eventualno na Mangart, prenočitev na Predilu ali Logu.
4.	9. — nedelja:
I. in II. skupina
Iz Križnih podov čez Pihavec na Luknjo in čez Zadnjico v Trento na avtobus.
III.	skupina
Iz Doliča sestop v Trento na avtobus.
IV.	skupina
Iz Predila v Trento k Zlatorogu, kjer se vse 4 skupine Zberejo.
RAZDELITEV IN PROGRAM IZLETA V SAVINJSKE ALPE V DNEH OD 12. DO 14. AVGUSTA 1960.
12.	8. — petek:
I. in II. skupina
Odhod Ob 14.00 umi z avtobusom v Kamniško Bistrico.
I.	skupina
Iz Bistrice na Kdkrško sedlo, prenočitev.
II.	skupina
Iz Bistrice na Kamniško sedlo, prenočitev.
13.	8. — sobota:
I.	skupina
Po grebenih preko Grintavca, Skute na Kamniško sedlo, prenočitev.
II.	skupina
Po grebenih preko Skute in Grintavca na Kokrško sedlo, prenočitev.
14.	8. — nedelja:
I.	skupina
Iz Kamniškega sedla na Korošico preko Robanovega kota na avtobus k Rogovilcu.
II.	skupina
Iz Kokrškega sedla preko Malih Podov čez Turski žleb na Okrešelj v Logarsko dolino na avtobus.
IZLET V MOZIRSKE PLANINE V ČASU OD
2.	DO 4. JULIJA 1960.
2.	7. — sobota:
Odhod ob 15.00 uri v Mozirje, prenočitev na Mozirski koči ali Smrekovcu.
3.	7. — nedelja:
Preko Smrekovca, Komna, Travnika na Raduho, prenočitev na Raduhi.
4.	7. — ponedeljek:
Iz Raduhe na Olševo, nato v Matkov kot v Logarsko dolino.
IZLET NA POHORJE V ČASU OD 11. DO 13. JUNIJA 1960.
10.	6. — petek:
Odhod ob 14.00 uri v Maribor, odtod z žičnico na Pohorje, prenočitev v Mariborski ali Ruški koči.
11.	6. — sobota:
Iz Ruške koče preko Pohorja do Ribniške koče, prenočitev.
12.	6. — nedelja:
Iz Ribniške koče preko Kremžarjevega vrha v Slovenj Gradec.
ŠAH•ŠAH•ŠAH•ŠAH
SINDIKALNO PRVENSTVO CELJA
V	mesecu aprilu je bilo zaključeno sindikalno moštveno prvenstvo Celja za leto 1960.
Ekipe so bile razdeljene v dve, po moči enaki skupini.
Izid v I. skupini je bil takle:
I.	Cinkarna 25 točk, 2. Banka Socialno-zav. 2072, 3. Ingrad 20, 4. Tovarna tehtnic 1972,
5.	Klima 1572, 6. Okrajna pošta 13V2, 7. Elek-tro 13 točk.
II.	skupina:
1. OLO, 2. Železarna Store, 3. Emajlirana,
4.	Tapetništvo, 5. Aero.
V	finalu sta se srečali zmagovalni moštvi in moštva, ki so zasedla drugo mesto.
Izid tekem:
Cinkarna — OLO 4:2
Banka-Socijalno — Store 3:3
Z zmago v finalni tekmi si je naša sekcija ponovno pridobila naslov prvaka Celja.
Celjski šahovski klub je organiziral tekmovanje, ki se vrši v sklopu tekmovanj za pokal maršala Tiita.
Tekmovanje se je vršilo na izpadanje. Naša moštva so odigrala štiri tekme z naslednjimi izidi:
Cinkarna I. — TSS 3* 1 * * 4/*;1/*
Ekonomska — Cinkarna II. 2:2
Gimnazija I. — Cinkarna III. 3:1
CSK I. — Cinkarna 272:172
BRZOTURNIRJI
Na brzoturnirju v mesecu februarju je zmagal Dečko, sledijo: Snajder, ing. Pipuš, Jančič, ing. Marjanovič.
V	meseou marcu je zmagal ing. Vrhovec, sledijo: Arh, ing. Stegenšek, ing. Piipuš, Per-solja, Jančič, Snajder, ing. Marjanovič, Zorko, Naraks in Jonke.
V	aprilu je osvojil prvo mesto ing. Pipuš, sledijo: Snajder, Naraks, Persolja in Zorko.
Izdaja Cinkarna Celje - Urejuje uredniški odbor - Za odbor odgovoren Janko Stadler - Izhaja mesečno - Tiska CP »Celjski tisk«. Celje