Ptuj, torek, ^ 2. septembra 2008
~ letnik LXI • št. 69 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
v
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
(•J DARIL
▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
Po Sloveniji
Volitve 2008 •
Koga bomo volili v Spodnjem Podravju O Stran 2
Po naših občinah
Runeč • Zabavne vaške igre ob prazniku KS
O Stran 4
Kultura Ptuj • Novi prostori, nova glasbena ponudba O Stran 10
Štajerski TED
Slovenija • Prvi šolski dan je za nami
Za varnost šolarjev 1500 prostovoljcev
Prijetno počitniško poležavanje se je končalo, saj so včeraj zjutraj v otroških sobah spet zazvonile tečne budilke in jih spomnile, da je treba v šolo.
Nogomet •
Velenjčani premočni za dravaše
O Stran 11
PK*»
VI fv
Med 161.914 učenci slovenskih osnovnih šol je letos v prve razrede prvič stopilo 17.769 prvošolčkov, kar je 228 več kot v lanskem letu, za njihovo varnost pa na najnevarnejših točkah skrbi okoli 1500 prostovoljcev; tudi na širšem ptujskem območju, kjer poleg policistov in članov Združenja šoferjev in avtomehanikov za varno pot do šole in nazaj domov skrbijo tudi člani gasilskih in upokojenskih društev. O tem zgovorno priča posnetek, k je nastal včeraj zjutraj v neposredni bližini osnovne šole v Dornavi. Sicer pa pouk letos poteka na 448 javnih in dveh zasebnih osnovnih šolah. Včeraj pa je pouk pričelo tudi okoli 89.500 srednješolcev, ki bodo odslej prejemali brezplačno toplo malico. Med glavnimi novostmi novega šolskega leta za najmlajše pa je zagotovo uvedba brezplačnega vrtca za drugega in vse nadaljnje otroke.
M. Ozmec
C'--- '
■ ■
--
—__

^Í^Í^Í^T^^«!_____
;.-¡-.--v• »:...•• :••■

Foto: M. Ozmec
Videm • Zadnje dejanje „ravnateljske operete"
Kajak kanu •
Državno prvenstvo na mirnih vodah
O Stran 13
Gordijski vozel rešil šele župan
V petek pozno zvečer se je v jedilnici videmske šole zgodilo še zadnje dejanje polletne razvpite kampanje okoli (ne)imeno-vanja vršilke dolžnosti ravnatelja. V nabito polnem prostoru učiteljev, staršev, prisotnih je bila tudi peščica svetnikov, šestčlanska delegacija SVIZ-a in župan, je bilo jasno čutiti nasprotovanje sedanji vršilki dolžnosti ravnateljice Majhnovi, ki pa je dolgo časa hladnokrvno vztrajala pri svoji kandidaturi.
Sicer neformalno srečanje je sklical župan Friderik Bra-čič, kot je bilo slišati, na željo članov občinskega sveta, namenjeno pa je bilo razrešitvi konflikta okoli imenovanja v. d. ravnateljice. Dejstvo je, da je bila Dragica Majhen na letošnjem razpisu za ravnatelja
šole izbrana med štirimi drugimi kandidati, pri imenovanju nekaj mesecev kasneje pa ni dobila potrebne večine glasov sveta zavoda OŠ. Manj znano dejstvo pa je, da je Majhnova v času prvega leta svojega ravnateljevanja (kot v. d.) začela izgubljati še tisto
začetno podporo kolektiva in na zadnjem glasovanju znotraj domačega kolektiva jo je podprlo le še šest oz. sedem sodelavcev, kar 38 od 49 gla-sujočih pa je svojo podporo namenilo drugi predlagani osebi za vršilko dolžnosti. Kljub jasno izraženemu ne-
zadovoljstvu oz. nasprotovanju lastnega kolektiva pa je Majhnova brezkompromisno vztrajala pri svoji kandidaturi, saj je bila na njeni strani večina članov sveta zavoda, med njimi tudi trije predstavniki občinskega sveta.
O Stran 3
Foto: SM
Volitve 2008 • Liste kandidatov so znane
Koga bomo volili?
V vseh enajstih volilnih okrajih osme volilne enote, ki ima sedež na Ptuju, so bili konec minulega tedna znani in uradno potrjeni vsi kandidati za letošnje državnozborske volitve, ki bodo v nedeljo, 21. septembra.. In kdo vse se bo letos v naši neposredni okolici (drugem, devetem, desetem in enajstem volilnem okraju) potegoval za poslanske sedeže?
Kandidature za jesenske volitve v DZ vložilo 19 strank
Kandidature za jesenske volitve v DZ je skupno vložilo 19 strank. Število vloženih list je 17, vse liste pa ne nastopajo v vseh volilnih enotah. Rok za pravočasno vložitev list kandidatov za volitve poslancev v državni zbor, ki bodo 21. septembra, se je iztekel v sredo opolnoči. Liste kandidatov so se vlagale v osmih volilnih enotah, sočasno pa so predstavniki italijanske oziroma madžarske narodnosti vlagali kandidature za izvolitev njihovih predstavnikov v državni zbor. Prvi podatki kažejo, da v vseh osmih volilnih enotah ni vloženo enako število list kandidatov, kar pomeni, da posamezne politične stranke ne nastopajo v vseh volilnih enotah. Največje število list je 17, pri čemer so vse predlagale politične stranke.
Za letošnje volitve niso vložene liste volivcev, niti ko gre za skupino volivcev niti ko bi šlo za posamezno kandidaturo samostojnega kandidata, kar je prvič po letu 1992. Za sedeže v petem sklicu državnega zbora, ki ga bo sklical predsednik republike po opravljenih volitvah, se poteguje prek 1000 kandidatk in kandidatov.
Uvodnik
The Secret in EFT
Sicer sploh ne gre za neko novost, saj je na slovenskem tržišču znana že dve ali tri ieta, ampak ameriška knjižna uspešnica, ki daje napotke, kako gotovo in brez dvoma lahko dobiš in imaš vse, kar si dovolj močno želiš, je zadnje leto na Ptujskem najbolj iskana literatura, V ptujski knjižnici jo je menda treba naročiti za izposojo za dve leti naprej, kar se še ni dogajalo. (Daprišepnem: tisti, ki res verjamete v te čirule čarule, si lahko slovenski prevod mirno sprintate z interneta ...) Seveda ta bralna zadeva ni šla mimo mene, čeprav je tega že precej časa, se pa spomnim, da sem se ob branju tega priročnika tako zelo zabavala kot že dolgo ne. Si lahko predstavljate, da si nekdo upa zapisati in trditi, da si vsak človek z močno željo in voljo lahko iz vesolja izprosi čisto vse, kar si želi; bodisi zdravje, bodisi milijone evrov, novo hišo, luksuzen avto ali jahto, pač karkoli že?! Ker vesolje, po razlagi avtorja, ima dovolj vsega za vse in čisto vsi na tem svetu smo lahko zdravi, blazno bogati in presrečni. Seveda je potrebno pred tem kupiti in prebrati ta priročnik z navodili, to je jasno. In baje, tako spet trdi avtor knjige The Secret (skrivnostpo slovensko) so to tehniko izvabljanja vseh dobrin iz vesolja najbogatejši ljudje poznali že skozi stoletja, zato so tudi bili in so še tako zelo bogati, niso pa hoteli te velike skrivnosti deliti z drugimi. Na tem mestu se je zdaj pojavil ta ameriški dobrotnik in za minimalno ceno razkril veliko skrivnost, z vsemi tehnikami vred, kijih je treba izvajati, da se ti prav vse uresniči. Recimo, zamislite si, da hočete na vsak način zaslužiti milijon evrov, držite se navodil in avtor vam garantira, da jih boste dobili, tako ali drugače, in to v zelo kratkem roku.
Okej, saj verjamem, da hudo bolni ljudje posegajo po vseh sredstvih in bilkah, ki bi jim lahko pomagale, ampak ko vidiš, da ta priročnik prav blazno iščejo in naročajo celo zelo bogati ljudje, ki imajo vsaj navidez vse, postane pa vse skupaj, če že ne tragično, pa vsaj hudo smešno. No, pa saj ni pomembno, vsak lahko verjame, kar hoče. Itak pa avtor, sicer malo bolj med vrsticami, ampak za povprečno inteligentne bralce dovolj jasno zapiše, da če jim vesolje neke želje ni uresničilo, potem pač ali niso dovolj verjeli v uresničitev svoje želje ali pa niso pravilno izvajali postopkov. Juhej, s tem itak potem opraviči vse neuspele poskuse tistih, ki mu še vedno verjamejo, ne?
Ne glede na to, da mene osebno takšne bralne zadeve spravljajo samo v velik smeh, pa vseeno verjamem, da si je priročnik Skrivnost že pred časom nabavila ali vsaj dobro naštudirala večina letošnjih poslanskih kandidatov; tisti pa, ki tega niste naredili, ste praktično volitve že izgubili!
Imam pa za poražence in razočarane še eno dobro zadevo v rezervi - to pa je posebna, fizično-psihično-čustvena terapija, ki se ji reče EFT. Ne obljublja sicer materialnega bogastva, menda pa 100% ozdravi slabo voljo, depresijo in razočaranje. Ampak o tem kdaj drugič.
Simona Meznarič
V	devetem volilnem okraju, ki zajema del občine Ptuj, Trnovsko vas, Vitomarce, Destrnik, Juršince, Dornavo, Gorišnico in Markovce, bodo kandidirali: Sašo Hlušička s Ptuja (Stranka slovenskega naroda), Andrej Kmetec z Le-skovca v občini Videm (Lipa), Kristina Dokl s Ptuja (DeSUs), Franci Toš iz Grabonoša (Lista za čisto pitno vodo), Rosvita Druzovič iz Vitomarcev (SMS + SLS), Franc Pukšič z Destr-nika (SDS), Miroslav Letonja s Ptuja (SNS), Boštjan Šeruga s Ptuja (Zares), Milan Gabro-vec iz Bukovcev (LDS), Janez Liponik iz Markovcev (Nsi), Vladimir Janžekovič iz Stojn-cev ( Krčansko demokratska stranka), Marjeta Volgemut iz Trnovske vasi (Zeleni Slovenije), Meta Puklavec s Ptuja (SD), Igor Vurcer iz Trnovske vasi (Lista za pravičnost in razvoj), Milena Korenjak iz Bo-recev (Zelena Koalicija, Zeleni progres in Zelena stranka).
V	desetem volilnem okraju, ki zajema skoraj celotno občino Ptuj in občino Hajdina, pa so kandidati naslednji: Ivan Plečko iz Ivanj-kovcev (Stranka slovenskega naroda), Alenka Simonič s Ptuj (Lipa), Gorazd Žmavc s
Ptuja (DeSUS), Antonija Toš iz Grabonoša (Lista za čisto pitno vodo), Robert Križanič s Ptuja (SLS + SMS), Helena Neudauer s Ptuja (SDS), Ana Anžel s Ptuja (SNS), Tjaša Mrgole Jukič s Ptuja (Zares), Lidija Majnik s Ptuja (LDS), Cvetka Pintar s Ptuja (NSi), Jožef Jug iz Maribora (Krščansko demokratska stranka), Vlado Čuš s Ptuja (Zeleni Slovenije), Dejan Levanič s Ptuja (SD), Boštjan Koražija iz Stoperc (Lista za pravičnost in razvoj), Srečko Šorli s Ptuja (Zelena koalicija, Zeleni progres in Zelena stranka).
V enajstem volilnem okraju na območju občin Cirkulane, Kidričevo, Maj-šperk, Podlehnik, Videm pri Ptuju, Zavrč in Žetale pa se bodo za glasove volivcev potegovali: Maša Rodošek iz Vidma (Stranka slovenskega naroda), Branka Majcenič iz Sp. Dupleka (Lipa), Srečko Lah iz Pongrc (DeSUS), Antonija Toš iz Grabonoša (Lista
za čisto pitno vodo), Friderik Bračič iz Vidma (SLS + SMS), Branko Marinič iz Vidma (SDS), Peter Letonja s Ptuja (SNS), Silvestra Klemenčič iz Kidričevega (Zares), Anton Habjanič iz Kidričevega (LDS), Janez Vedlin iz Maj-šperka (NSi), Vladimir Janže-kovič iz Stojncev (Krščansko demokratska stranka), Milan Trol s Ptuja (Zeleni Slovenije), Danilo Toplek s Ptuja (SD), Boris Krajnc iz Skok (Lista za pravičnost in razvoj), Janja Košti iz Precetincev (Zelena koalicija, Zeleni progres in Zelena stranka).
V drugem volilnem okraju na območju Ormoža, Koga, Ivanjkovcev, Miklavža pri Ormožu, Podgorcev, Središča ob Dravi, Tomaža in Velike Nedelje pa so uradno potrjeni kandidati naslednji: Rudolf Lesjak iz Markovcev (Stranka slovenskega naroda), Miljutin Kocbek iz Maribora (Lipa), Irena Meško Kukovec iz Lešnice (DeSUS), Maja Kod-
Foto: Martin Ozmec
ba iz Maribora (Lista za čisto pitno vodo), Jožica Smodek iz Ormoža (SLS + SMS), Boštjan Štefančič iz Ormoža (SDS), Dušan Cvetko iz Mihovcev pri Veliki Nedelji (SNS), Vili Trofenik iz Mihovcev pri Veliki Nedelji (Zares), Slavko Kosi iz Ormoža (LDS), Alojz Sok iz Ormoža (NSi), Bogomir Luci s Koga (Krščansko demokratska stranka), Rado Antolič iz Ormoža (Zeleni Slovenije), Biba Biserka Juričinec iz Ormoža (SD), Ana Vernik iz Maribora (Lista za pravičnost in razvoj) in Drago Colnarič iz Lukavcev (Zelena koalicija, Zeleni progres in zelena stranka).
Na ptujsko-ormoškem območju bo izbira volivcev, glede na predstavljene kandidate, pisana, saj je svoje kandidate predlagalo kar 15 strank v vseh naštetih volilnih okrajih. Vrstni red imen pa je bil na sedežu UE Ptuj izžreban včeraj popoldne.
SM
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Razrešitev predsednika SLS Bojana Šrota?!
Predsednik glavnega odbora SLS Aleš Primc je v petek za STA izjavil, da bo glavnemu odboru stranke predlagal razrešitev predsednika stranke Bojana Šrota. Kot je pojasnil, se je za ta korak odločil, ker predsednik SLS »ne dela v interesu stranke, ampak v interesu svojega brata«.
Glavni odbor SLS se bo po njegovih besedah sestal prihodnji teden, ko bo o Šrotovi razrešitvi tudi glasoval. Kot je povedal Primc, še razume, da Bojan Šrot dela v interesu svojega brata, ne razume pa, da mu je interes brata edini in izključni razlog, da je predsednik stranke. Kot je še pojasnil, je dolgo časa verjel, da Šrot ravna naivno. »Zdaj sem pa prepričan, da gre za načrtno delo, s katerim želi po eni strani izboljšati ugled brata v javnosti, po drugi pa načrtno uničiti Slovensko ljudsko stranko,« je povedal Primc. Dokaze za to vidi v rejtingih, ki po Primčevo padajo, odkar je vodenje stranke prevzel Šrot, še nikoli v zgodovini stranke pa po njegovih besedah niso bili tako nizki. Kot je napovedal, bo ta teden sklical glavni odbor in mu predlagal, da glasuje o razrešitvi predsednika SLS. (sta)
Pahor: Naš cilj je prevzem odgovornosti za prihodnost
Cilj Socialnih demokratov na jesenskih parlamentarnih volitvah je relativna zmaga, oblikovanje koalicije sorodnih strank in prevzem odgovornosti za prihodnost Slovenije, je povedal predsednik SD Borut Pahor. Pahor je na Trgu svobode v Mariboru med drugim še povedal, da ima SD na teh volitvah dvojno nalogo. Kot je dejal, morajo najprej, tako kot njim sorodne stranke levo-sredinskega političnega prostora storiti vse, kar je v njihovi moči, za končni uspeh na volitvah. »Zgodovinska usoda pa nam je v letu 2008 namenila tudi, da se kot najmočnejša sila tega političnega pola borimo za relativno zmago na volitvah. Imamo ugledne in pametne ljudi z vizijo, ki so vsak v svojem okolju s svojim ugledom in znanjem pripravljeni dati vse od sebe zato, da vsi skupaj kot ekipa na teh volitvah zmagamo,« je dejal prvi mož SD. Po njegovih besedah pa bo zmaga na letošnjih volitvah pomenila tudi veliko odgovornost, česar se v SD dobro zavedajo, saj je »čas gospodarske konjukture za nami, bliža se čas upočasnjene
gospodarske rasti, vse to pa bo zahtevalo izredno modro, preudarno in odločno sprejemanje odločitev, ki bodo pomenile korak za korakom boljše življenje za večino ljudi«. (sta)
Tudi letos
staršem na voljo
elektronska
redovalnica
Storitev elektronske redovalni-ce bo letos že drugo leto široko dostopna šolam in staršem. Uporaba elektronske redovalnice je za starše brezplačna in je dostopna tako prek spleta kot prek IP televizije, je sporočila ekipa DSvet, ki vodi projekt.
Varno elektronsko poslovanje z elektronsko redovalnico je v prejšnjem šolskem letu uporabljala skoraj četrtina slovenskih šol. Storitev je uporabljalo več kot 5000 staršev, ki so zaradi varnosti za vstop v elektronsko redovalnico potrebovali digitalno potrdilo za elektronski podpis. Poleg osnovnega dostopanja do ocen otrok bo staršem v novem letu omogočen tudi dostop do opravičenih in neopravičenih ur ter prejemanja sporočil razrednika. V ekipi DSvet v novem šolskem letu tudi zato pričakujejo še večje število šol in staršev, ki se bodo
odločili za uporabo elektronske redovalnice, čeprav so osnovne in srednje šole pri svoji odločitvi o uvedbi elektronske redovalnice avtonomne. Storitev namreč ni predpisana s strani ministrstva, ampak je prepuščena odločitvi posamezne šole. (sta)
Nadškofijska karitas Maribor pomagala
prizadetim v neurjih
Po julijskem neurju je Nadškofijska karitas Maribor (NŠKM) na širšem območju Slovenskih goric, ki je bilo najbolj prizadeto, razdelila 91 posameznikom in družinam pomoč v vrednosti 95.000 evrov. Avgustovsko neurje je največ škode povzročilo na širšem ptujskem območju. Tamkajšnjim prebivalcem je NŠKM že razdelila pomoč v vrednosti 130.000 evrov.
Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik NŠKM Branko Maček, so najprej priskočili na pomoč socialno šibkim, ostarelim in tistim, ki so utrpeli največjo škodo in niso imeli zavarovanih objektov. Pri tem so NŠKM pomagale župnije in župnijske karitas na prizadetem območju. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Videm • Zadnje dejanje „ravnateljske operete"
Majhnova odstopila šele na županovo prošnjo
V petek pozno zvečer se je v jedilnici videmske šole zgodilo še zadnje dejanje polletne razvpite kampanje okoli (ne)imenovanja vršilke dolžnosti ravnatelja. V nabito polnem prostoru učiteljev, staršev, prisotnih je bila tudi peščica svetnikov, šestčlanska delegacija SVIZ-a in župan, je bilo jasno čutiti nasprotovanje sedanji vršilki dolžnosti ravnateljice Majhnovi, ki pa je dolgo časa hladnokrvno vztrajala pri svoji kandidaturi.
Zdaj že bivša v. d. ravnateljice Dragica Majhen je kljub nasprotovanju velike večine kolektiva vztrajala pri kandidaturi do „zadnjega diha". Klonila je šele po županovi prošnji, da naj vendarle stori to viteško dejanje in s tem konča agonijo videmskih šolnikov, otrok in staršev.
Na srečanje v videmsko šolo, ki ga je sklical župan zaradi velikih zapletov okoli imenovanja v. d. ravnateljice šole, je prišlo ogromno staršev in učiteljev.
Po jasno izraženem in brezkompromisnem stališču prisotnih, da Majhnove ne želijo več za vodjo šole, je župan Bračič rekel: „Gospa Dragica, od vas bi bilo resnično viteško dejanje ... čez dva dni je itak vsega konec."
Za novo v. d. ravnateljice je bila pozno ponoči soglasno potrjena Helena Šegula.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Sicer neformalno srečanje je sklical župan Friderik Bračič, kot je bilo slišati, na željo članov občinskega sveta, namenjeno pa je bilo razrešitvi konflikta okoli imenovanja v. d. ravnateljice. Dejstvo je, da je bila Dragica Majhen na letošnjem razpisu za ravnatelja šole izbrana med štirimi drugimi kandidati, pri imenovanju nekaj mesecev kasneje pa ni dobila potrebne večine glasov sveta zavoda OŠ. Manj znano dejstvo pa je, da je Majhnova v času prvega leta svojega ravnateljevanja (kot v. d.) začela izgubljati še tisto začetno podporo kolektiva in na zadnjem glasovanju znotraj domačega kolektiva jo je podprlo le še šest oz. sedem sodelavcev, kar 38 od 49 gla-sujočih pa je svojo podporo namenilo drugi predlagani osebi za vršilko dolžnosti. Kljub jasno izraženemu nezadovoljstvu oz. nasprotovanju lastnega kolektiva pa je Majhnova brezkompromisno vztrajala pri svoji kandidaturi, saj je bila na njeni strani večina članov sveta zavoda, med njimi tudi trije predstavniki občinskega sveta. Torej če bi Majhnovi uspelo „obdržati" kandidaturo do morebitnega ponovnega glasovanja sveta zavoda (v sedanji sestavi), bi ji skoraj gotovo uspelo postati ponovna v. d. ravnateljice. Kako naj bi vodila svoj kolektiv, ki je na petkovem večernem srečanju tudi javno pokazal in povedal, da je nikakor ne želi za vodjo šole, se ni očitno ni vprašala.
„Dragica, prenehaj s to norijo! Ti lahko to preprečiš!"
Kakorkoli že, župan je srečanje začel zelo spravljivo, z željo, da naj se več ne pere umazano perilo in razčiščujejo stare zamere, ampak naj se najdejo rešitve za naprej, saj šola vendarle na prvi šolski dan mora imeti nekoga, ki jo bo vodil; Majhnovi je status v. d. namreč potekel zadnjega avgusta. Za njim so se oglasili predstavniki SVIZ-a, najprej Danica Zelenik z OO SVIZ Ptuj, ki je jasno povedala, da naj vendarle pri imenovanju v. d. poslušajo v prvi vrsti mnenje kolektiva. Potem se je oglasila učiteljica Ksenija Samojlenko, ki je v nadaljevanju tudi neformalno prevzela vodenje srečanja. Opisala je stresno situacijo, v kateri so se znašli vsi zaposleni, in poudarila, da brez zaupanja med vodstvom šole in kolektivom tudi učitelji ne morejo zbrano in dobro delati, kar se bo prej ko slej poznalo tudi pri otrocih: „Šola pač ni proizvodno podjetje. V našem kolektivu ni več zaupanja v vodjo in to je mnenje večine, ne le nekaj učiteljev. Ko smo v začetku
tedna v tako velikem številu podprli drugo kandidatko za v. d., smo upali, da bo Dragica Majhen sama uvidela, da te funkcije ne more več opravljati, in bo odstopila. Dragica, zdaj se obračam nate in te prosim, prenehaj s to norijo! Ti lahko to rešiš! Šolo mora voditi človek, ki ima naše zaupanje in podporo, tega pa ti nimaš!"
Kljub obupanemu klicu Samojlenkove je Majhnova ostala neizprosna, brez odziva. Pri tej drži je ostala tudi po drugem medklicu s strani predstavnikov SVIZ-a, da tudi celotna šolska zakonodaja, ne glede na posamezne člene
in razlage, temelji na tem, da naj se za ravnatelja izbere tista oseba, za katero se izreče kolektiv.
Ogorčena tudi večina staršev
Na tej točki se je vseeno začelo staro razčiščevanja okoli narejenih administrativnih napak pri postopku imenovanja, ki ga je začela Kristina Lovenjak s trditvijo, da je pač svet zavoda tisti, ki odloča o ravnateljici, nadaljevali pa so ga potem vsi vpleteni s takšnimi in drugačnimi argumenti, preko katerih so si do-
kazovali, kaj je bilo prav, kaj je bilo veljavno ali ne, katera seja sveta zavoda naj bi veljala in katera ne, itd. Slišati je bilo veliko vsega, ponovno je bilo treba prebrati in obrazložiti zadnjo odločbo šolskega inšpektorata, po kateri je dan predlog za nov razpis, pred tem pa, zaradi prekratkega časa za izbiro novega ravnatelja, ponovno izvesti celoten postopek imenovanja v. d. ravnatelja, kar dejansko pomeni zbrati nove predloge in glasovati o njih. Oglašali so se starši in učitelji, skupni imenovalec vsega povedanega pa so bili številni očitki Majhno-vi s hkratno prošnjo, da naj vendarle uvidi, kako nesmiselno je njeno vztrajanje pri kandidaturi, ker je to potem le še dokazovanje moči in premoči: „Zgroženi smo nad konfliktom, ki je presegel vse razumne meje. Kam to vodi? Kaj se bo dogajalo, Dragica? Že v preteklem letu je bilo veliko učiteljev v bolniškem sta-ležu, več kot kadarkoli prej, in če se bo to stanje nadaljevalo, bo v tem šolskem letu v bolniških še več učiteljev. Saj so suplence, ampak kaj to pomeni za naše otroke?! Ne gre za to, da je proti tebi, Dragica, tri, štiri ali pet učiteljev, navsezadnje nihče ne more imeti 100-odstotne podpore. Toda tebi nasprotujejo praktično vsi, razen redkih izjem. Žalostno je, da tega, Dragica, nočeš razumeti in ne vidiš!"
Oglasil se je tudi svetnik Marjan Jelen s kratkim in jedrnatim stavkom, da bo resnično najbolje, če Dragica odstopi, in naj kolektiv predlaga svojega kandidata.
Župan: „Gospa Dragica, to bi bilo viteško dejanje ..."
Absolutna naperjenost proti ledeno mirni Majhnovi
se je stopnjevala iz trenutka v trenutek in očitno je bilo, da kompromisa v smislu, da za eno leto vendarle še nekako potrdijo Majhnovo, nikakor ne bo. Slišati je bilo celo mnenja, da bodo starši v tem primeru bojkotirali prvi dan oz. kar prvi teden pouka. To bi bil resnično škandal, ki bi mu v državi težko našli enakega, in tega se je zavedel tudi župan Bračič: „Vsi tukaj smo čustveno vpeti v situacijo, ampak dajmo vendarle pokazati svojo človečnost. Gospa Dragica, od vas bi bilo resnično viteško dejanje ... čez dva dni je itak vsega konec. Šola in občina, vsi skupaj smo en tim, delati moramo skupaj v dobro vseh. Prepričan sem tudi, da obstaja delovno mesto za Dragico na naši šoli, če odstopi, in da kot kolektiv ne boste stopili na pot maščevalnosti!"
Ta poteza župana je sprožila velikanski aplavz vseh prisotnih in tehtnico končno prevesila na drugo stran, na stran kolektiva. Preko županove prošnje, da naj vendarle uvidi situacijo, tudi Majhnova ni mogla več in je nemo potrdila, da odstopa, pred tem pa zlila svojo jezo in razočaranje nad sodelavci, nad poročanjem v našem časopisu, povedala, kako veliko je delala po svojih najboljših močeh, kako zelo se je trudila za dobrobit šole in kolektiva, ter zaključila z mislijo, da bi šla najraje delat v kakšen drug kolektiv, če bi to le bilo možno.
S svojim nagovorom pa je spet sprožila plaz očitkov s strani zaposlenih, ki so njeno plat zgodbe pokazali v drugačni luči; argumentiranje bi se lahko vleklo tudi vso noč ali navsezadnje do prvega šolskega dne, če ne bi debate prekinila Samojlenkova z besedami, da je treba rešiti vprašanje vodje šole.
Ponoči izglasovali novo v. d. ravnateljice
Kljub začetnemu nasprotovanju dveh predstavnikov sveta zavoda, Janeza Banička in Kristine Lovenjak, je bil na hitro sprejet predlog, da se takoj skliče izredna seja sveta zavoda, saj je bilo na srečanju prisotnih šest od devetih članov. Dnevni red seje, ki se je začela pozno ponoči in ki so jo hoteli spremljati prav vsi prisotni, je imel dve točki, in sicer imenovanje v. d. ter razno. Sejo je vodila Voglarjeva, potem ko so se na posvetu najprej sestali člani sveta in se dogovorili okoli predloga oz. novega imena za vršilko dolžnosti. Na hitri seji so potem glasovali o edinem predlogu za v. d., to pa je bila Helena Šegula. Potrdili so jo soglasno, torej vseh šest prisotnih članov, čeprav je bilo jasno, da Baniček in Lovenjakova tega nikakor nista bila vesela. Toda če bi glasovala proti temu predlogu, bi agonijo le še podaljševala oz. potisnila v neprijeten položaj župana, ki ima v tovrstnih kritičnih razmerah nalogo imenovati v. d. ravnatelja.
Pod točko razno je Voglar-jeva nato napovedala sklic redne seje sveta zavoda konec septembra, na njej bo predlagala razpustitev sedanjega članstva sveta ter svoj odstop s funkcije predsednice.
Tako se je dolga in za vse vpletene hudo neprijetna zgodba o videmski ravnateljici končno, tik pred zdajci, vendarle zaključila. Lahko bi se tudi že veliko prej, brez vseh umazanih peripetij, hudih konfliktov, slabe volje in še marsičesa, kar se je dogajalo v zakulisju letošnjega vi-demskega poletja. Le zakaj je bilo potrebno toliko časa?
SM
Drago Slavinec, predsednik KS Ivanjkovci
Runeč • Praznovanje praznika KS v polnem teku
Zabavne vaške igre
S praznikom župnije Svetinje in postavitvijo klopotca se je 15. avgusta pričelo praznovanje v krajevni skupnosti Ivanjkovci. Kar nekaj prijetnih zabavnih prireditev se bo zvrstilo po vaseh te KS, preden bo praznovanje doseglo vrhunec z osrednjo proslavo sredi septembra.
Vaške igre in dan odprtih kleti Runeč iz leta v leto uspešno organizira domače turistično društvo. Takšne prireditve krajane, pa tudi tiste, ki so se odselili kam drugam, in goste za nekaj uric povežejo v prijetnem razpoloženju. Prireditev tradicionalno poteka pred staro šolo na Runču.
Letos se je na tekmovanje prijavilo osem ekip iz različnih vasi in društev, med njimi tudi ekipa ormoške SDS, ki so se pomerile v šestih disciplinah. Vse naloge so bile bolj ali manj komične narave, oziroma so tekmovalci s svojim tekmovalnim elanom poskrbeli za smeh. Videli smo lahko vožnjo s samokolnico, metanje balonov v puto, nošenje jajc v žlici, luščenje koruze, nošenje vode v preluknjani posodi in streljanje s fračo. V času mojega obiska prireditve se je na lestvici najbolje držala ekipa z imenom Črna vdova.
„V naših krajih je praznik trgatve poseben dogodek. Ko damo klopotec na drog in začne odganjati ptice, povabimo prijatelje. Ljudje vse leto pridno delajo v vinogradih in to je čas, ko pospravljajo pridelek, je čas veselja in trgatve," je septembrski čas opisal predsednik KS Drago
Slavinec.	Vse ekipe so tekmovanje vzele presneto zares.
Ptuj • Konec festivala Ptuj - odprto mesto
Ponovno uspešno
Poulični festival Ptuj - odprto mesto, ki je popestril dogajanje na naših trgih in ulicah v preteklem tednu, se je zaključil.
Krajevna skupnost Ivanjkovci ima okrog 2200 prebivalcev, živijo pa v 14 vaseh, ki so razpršene po gričkih. Povezujejo jih številne ceste, ki jih poskušajo po najboljših močeh urejati. „V sedmih nevihtah, ki smo jih doživeli letos, je bilo veliko uničenega. Naši krajani si zaslužijo, da bi imeli vsi lepo urejene ceste, je pa proti naravi težko. Pri letošnjih investicijah smo skupaj z občino dali poudarek urejanju občinske ceste od Ormoža do Ivanjkovcev in do Svetinj, dela naj bi pravkar stekla. Nekaj denarja smo vložil tudi v staro šolo Runeč, kjer ima TD lepe prostore. Prekrili smo dvorano kulturnega doma v Ivanjkovcih, asfaltiralo se bo parkirišče pred OŠ Ivanjkovci in še nekaj manjših del smo opravili. Veseli smo bili tudi glavari-ne, ki nam je prinesla 11.000 evrov," je povedal Drago Sla-vinec.
Viki Klemenčič Ivanuša
V sedmih letih obstoja je festival Ptuj - odprto mesto postal eden največjih v Sloveniji. Organizator - društvo Povod - je lansko leto projekt izpeljal skupaj s festivalom Kluba ptujskih študentov Mladost v prastarem mestu, letos pa so se odločili za samostojen projekt. Samo v okviru letošnjega festivala Ptuj - odprto mesto
se je predstavila kopica nadobudnih ustvarjalcev, ki so pripravili vrsto zanimivih programov za otroke, mladostnike in starejšo populacijo.
»Ptuj - odprto mesto ostaja predvsem ulični festival v smislu živega mesta, radoživih ulic in izkorišča kuliso mesta za ozadje, s tem pa ulicam vrača toplino ustvar-
jalnosti,« je prepričan Robert Križanič, vodja organizacijskega odbora festivala Ptuj -odprto mesto.
V okviru letošnjega dogajanja so se od srede do nedelje odvijale gledališke in plesne predstave, nastopi glasbenih skupin, lutkovne predstave, športne aktivnosti in različne delavnice. V tem tednu so pri
Gimnaziji Ptuj nastale tudi skulpture iz starih avtomobilskih pnevmatik. Z otvoritvijo tega spomenika ustvarjalnosti in osveščanja skrbi za okolje so tudi zaključili letošnji festival. Pri izvedbo okrog 45 dogodkov v tem tednu je sodelovalo več kot 200 mladih ustvarjalcev iz Slovenije, Bolgarije, Nemčije, Vietnama, Turčije, Danske, Avstrije in Kitajske. »Izredno zadovoljni smo z izvedbo letošnjega festivala, saj je bilo vse izpeljano po načrtih. Srečo smo imeli tudi z vremenom, ki nam je letos naklonilo sonce in tople večere, tako da so bili tudi večerni dogodki dobro obiskani,« je zaključil Križanič.
Dženana Bečirovič
Otrokom so bile ulične igre pisane na kožo.
Foto DB Predstavila se je vrsta odličnih glasbenikov, med drugim tudi ptujska zasedba DeJaLeŽa.
Od tod in tam
Ormož • Irena Meško Kukovec - DeSUS
Kandidatka DeSUS-a Irena Meško Kukovec, načel-nica Upravne enote Ormož, se je za kandidaturo odločila, ker je v svoji dolgoletni praksi ugotovila, da če želi doseči spremembe v našem lokalnem okolju, mora v parlament, kjer se kroji naša usoda. Meni, da se kljub nekaterim dobrim pokazateljem v gospodarskem in družbenem življenju v našem okolju vedno bolj kopičijo problemi, ki jih ni mogoče reševati samo na lokalnem nivoju. Poseben elan ji daje spoznanje, da se ženskeprered-ko spuščajo v tekmo z moškim svetom. Z večjo prisotnostjo žensk pri odločanju bi sprejemali prijaznejšo zakonodajo, ki bi polepšala življenje marsikateri družini.
Reševanje socialne problematike je ena izmed prioritet v programskih usmeritvah DeSUS-a. Meško Kukovčeva se zavzema za hitrejši gospodarski razvoj našega območja, izboljšanje razmer v kmetijstvu, enake možnosti šolanja in izobraževanja mladine, ohranitev javnega zdravstva, sistem negovalnih bolnic, dostop do nege na domu za tiste, ki želijo jesen življenja preživeti doma, za izgradnjo nepro-fitnih domov za starejše ter varovanih in oskrbovanih stanovanj. Prizadevala si bo za višje plače v skladu z ustvarjenim dohodkom, povišanje letnega dodatka za upokojence na višino regresa javnega sektorja, pravičnejšo porazdelitev ustvarjenega družbenega dohodka in socialno državo.
Sicer pa zagotavlja, da se bo dela lotila vestno in pošteno, pri tem pa jo bodo vodile besede mentorja dr. Kržičnika, ki ji je pred 25 leti ob zagovoru diplomske naloge iz ekonomije položil na srce: „Dekle, karkoli boš delala v življenju, vedno imej pred sabo malega človeka."
vki
Vurberk • Moj ata, socialistični kulak
Foto: Tomaž Toplak
Grajenska dramska sekcija je letos na oder postavila Partljičevo komedijo, Moj ata, socialistični kulak, ki jo je v spomladanskem delu sezone videlo več kot 1600 gledalcev. Občinstvo je najnovejšo predstavo Grajen-čanov sprejelo z navdušenjem, pohvalil pa jih je tudi pisec komedije Tone Partljič. Z ogledom premiere jih je zelo počastil, pohvalil je njihovo igro, še posebej pa jih je razveselil z izjavo, da bo zanje, kot kaže, moral napisati novo komedijo Moj ata, socialistični tajkun. Te dni bodo pripravili še pet predstav, začeli bodo v petek, 5. septembra, in končali v torek, 9. septembra, ko jo bodo še zadnjič odigrali na odprtem odru, v prelepem okolju vurberškega gradu, kjer gledalce pričakujejo vsakič ob 20. uri. Načrtujejo še nekaj predstav v domači kulturni dvorani v Grajeni. Udeležili pa se bodo tudi območnega srečanja odraslih gledaliških skupin.
MG
Moškanjci • Srečanje upokojencev
Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje pripravlja to nedeljo, 7. septembra, na letališču v Moškanjcih srečanje upokojencev Spodnjega Podravja. Pričelo se bo ob 11. uri z nagovorom predsednika zveze Franca Kodermana, nadaljevalo pa s slavnostnim govorom predsednice Zveze slovenskih upokojencev dr. Mateje Kožuh Novak, podelitvijo pokalov za športne dosežke in s kulturnim programom z domačimi pevci in godci. Za dobro voljo in ples bodo poskrbeli Jurovski gadi.
Kidričevo • Protestni shod
Člani Civilne iniciative Kidričevo, ki si prizadevajo za sanacijo deponije odpadnih gum v Lovrencu, pozivajo občane na protestni shod pred deponijo v sredo, 3. septembra, ob 17. uri, kjer bodo odločno zahtevali, da se začnejo izpolnjevati obljube ministra Podobnika o sanaciji in zaprtju deponije in da se prepreči nadaljnje delo podjetja Albin Promotion v jami.
Ur
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Predstavili so se kandidati DeSUS-a
Živeti bolje za vse generacije!
Ptujski območni odbor Demokratične stranke upokojencev Slovenije je v prostorih Ljudske univerze v četrtek, 28. avgusta, predstavil kandidate DeSUS, ki bodo kandidirali v 9., 10. in 11. volilnem okraju VIII. volilne enote. Za državni zbor bo v 9. volilnem okraju kandidirala mag. Kristina Dokl, v 10. volilnem okraju Gorazd Žmavc, v 11. volilnem okraju pa Srečko Lah.
Foto: M. Ozmec
Za pravice upokojencev in boljše življenje vseh generacij se bodo na listi DeSUS-a potegovali (z desne) mag. Kristina Dokl, Gorazd Žmavc in Srečko Lah.
Kot sta na tiskovni konferenci poudarila predsednik območnega odbora DeSUS Ignac Vrhovšek in tajnik volilnega štaba Stane Lepej, je osnovi cilj, s katerim se v stranki podajajo na državnozborske volitve, predvsem zbrati čimveč glasov upokojencev za svoje kandidate, da bodo lahko prek njih v državnem zboru dosegli boljše pogoje za dostojno in varno jesen življenja. Le upokojenci sami vedo, kakšne so njihove težave in v čem so njihove potrebe, pa tudi želje. Prepričani so, da bodo vse to lahko dosegli le, če bodo imeli dovolj močan vpliv, za to pa je potrebno doseči čim večje število poslancev iz njihovih vrst. Zavedajo se, da so upokojenci le del celotne družbe, zato se ne bodo zavzemali le zase, ampak tudi za lepšo, varnejšo socialno klimo delavcev, mladine, svojih vnukov in pravnukov, torej za boljše življenje vseh generacij.
Mag. Kristina Dokl, ki kandidira v 9. volilnem okraju, je poudarila, da lahko s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami na področju socialnega varstva (je univerzitetna diplomirana organizatorka, magistrica poslovnih znanosti, višja svetovalka in direktorica Doma upokojencev Ptuj) prispeva k oblikovanju takšne politike, ki bo zagotavljala boljše življe-
nje posameznikov in družin. Delovati želi na vseh področjih, še posebej na področju socialnega varstva, pri čemer si bo prizadevala za gradnjo oskrbovanih stanovanj, za večjo vključevanje znanja in izkušenj starejših, za ustanavljanje krajevnih medgeneracijskih središč, za večji obseg pomoči na domu, za subvencioniranje storitev v domovih za starejše, kot to velja za vse druge soci-alnovarstvene ustanove, ki so javna služba, ter tudi za višje pokojnine. Prizadevala si bo tudi za gradnjo neprofitnih stanovanj za mlade družine, za odpiranje novih delovnih mest ter za prilagoditev izobraževalnih programov potrebam trga in dela. V skrbi za boljše življenje vseh v naši družbi pa si bo prizadevala tudi za evropske plače ob evropskih cenah ter za enakomernejši regionalni razvoj, kakor tudi za razvoj znotraj regij.
Upokojeni pravnik Gorazd Žmavc, ki kandidira v 10. volilnem okraju, je bil dolga leta aktiven v družbenem in političnem življenju, bil je nosilec več pomembnih funkcij na raznih področjih, med drugim tudi nekdanji predsednik Skupščine občine Ptuj. Ob svoji predstavitvi je poudaril, da DeSUS ni leva in ne desna stranka, ampak stranka upokojencev, ki
se zaveda, da je treba združiti moči vseh upokojencev in doseči spremembe. Zavzemal se bo za povečanje splošne kvalitete življenja in širše družbe kot celote. Po njegovem je osnovna naloga predvsem doseči med-generacijsko solidarnost, saj je to edina možnost za preživetje v bodočnosti. Zavzemal se bo, da zaradi privatizacije v
zdravstvu ne bi prišlo do razpada sistema, saj je pravica do zdravja temeljna pravica vsakega človeka, tudi upokojenca. Zavzemal se bo za vzdržnost in pravičnost pokojninske blagajne, pri čemer je poudaril, da pokojnina ni miloščina, ampak z večletnim delom pridobljena pravica. Zavzemal se bo tudi za to, da bi socialne transferje
yh
spravili pod kontrolo širše javnosti, da bi tako dosegli večjo preglednost nad tem, ali jo res uživajo le tisti, ki so je resnično potrebni. Prepričan je, da bodo uspeli le, če bodo stopili skupaj in združili moči.
Invalidski upokojenec Srečko Lah iz Pongrc pri Cirkov-cah, ki je sicer že drugi mandat član sveta občine Kidričevo
ter nosilec številnih funkcij v tej občini, je tudi vodja ter koordinator strojnega krožka Dravsko polje, pa je poudaril, da ima kljub svoji invalidnosti, ki ga spremlja od rojstva, dovolj moči in volje, da bo lahko dostojno zastopal potrebe in želje širšega kroga upokojencev. Z vsemi močmi si bo prizadeval tudi za izboljšanje razmer v kmetijstvu, pri čemer meni, da bo država morala storiti bistveno več, zavzemal se bo za trajnostni razvoj podeželja, saj brez tega po njegovi oceni ni prihodnosti. Zavzemal se bo tudi za ohranitev in odpiranje novih delovnih mest na območju Haloz ter za kompleksno izboljšanje infrastrukture na podeželju in manj razvitem območju, pri čemer je potrebno posebno pozornost nameniti zaščiti podtalnice. Zavzemal se bo za več javnega zdravstva in manj koncesij za zasebne zdravnike, za gradnjo več ne-profitnih stanovanj za mlade družine in socialno ogrožene, vse upokojence pa je pozval, naj bodo složni in odločni, saj se s 400 evri na mesec enostavno ne da več preživeti; zato morajo upokojenci držati skupaj, saj jim bo edino tako uspelo, da bo življenje za vse upokojence veliko lažje in lepše.
M. Ozmec
Ptuj • Obisk ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka
Pomoč države tudi gospodarstvu
Ptuj je 28. avgusta obiskal minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. Ob tej priložnosti si je ogledal nekatere poškodovane poslovne objekte na Ptuju, pa tudi hotel Mitra, ki ga bodo po adaptaciji in razširitvi, ki jo delno sofinancira slovenski podjetniški sklad, odprli septembra.
Tudi temu objektu toča ni prizanesla, nastalo je za okrog 40 tisoč evrov škode. Potek investicije mu je predstavil investitor Peter Vese-njak. Na Ptuju so ga pozdravili še predsednik MO SDS Ptuj in državni svetnik Rajko Fajt, župan MO Ptuj dr. Štefan Če-lan, podžupan MO Ptuj Mirko Kekec in člani svetniške skupine SDS v mestnem svetu.
»Mislim, da je Ptuj v tem trenutku res potreben pomoči in pozornosti države ter slehernih institucij, ki so povezane s povračilom nastale škode. V tem neurju je bil poškodovan tudi hotel Mitra, ki se delno obnavlja s sredstvi slovenskega podjetniškega sklada. Naredili bomo vse, da se bodo pogoji, povezani s pridobitvijo teh sredstev, nekoliko omilili zaradi objektivnih zamud, to moramo upoštevati. Pomagali bomo po najboljših močeh. Ključno je, da ljudje začutijo, da ob takih katastrofah niso sami. Podob-
no kot pri nekaterih drugih naravnih nesrečah tudi ljudje s tega območja lahko računajo na polno pomoč in podporo vlade ter tudi našega ministrstva. Ob tej priložnosti velja omeniti, da smo šele pred letom in pol omogočili tudi povračilo škode zaradi poškodovane opreme ali zalog, kot tudi zaradi izpada prometa gospodarskim subjektom. Pred tem tega ni bilo. Zato je sedaj krog upravičencev širši, tudi gospodarski subjekti in samostojni podjetniki lahko računajo na pomoč.
Natančnih podatkov o škodi v tem trenutku še ni, podatki so vezani na popisne komisije. Ko jih bomo pridobili, bodo sledili sklepi vlade in program odprave posledic. Vse to nas še čaka, verjamem, da bodo vsi, ki so operativno vključeni v te naloge, te opravili kar se da hitro in učinkovito, da bodo upravičenci čim prej prišli do denarja,« je o pomoči države na področju
gospodarstva, ki je prav tako utrpelo škodo po neurju 15. avgusta, povedal minister za gospodarstvo mag. Andrej
Vizjak. Povračilo škode gospodarskim subjektom bo odvisno tudi od tega, ali je bil objekt zavarovan ali ne.
Minister je ob kratkem obisku na Ptuju odgovoril tudi ne nekaj drugih vprašanj. Glede 41. mednarodne-
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Andrej Vizjak si je ob obisku v Ptuju ogledal poškodovani hotel Mitra in ekološko kmetijo Esihovih.
ga obrtnega sejma v Celju je dejal, da pričakuje, da bo sejem presežkov glede obiskovalcev in razstavljavcev. V zadnjih štirih letih se je število obrtnikov in samostojnih podjetnikov v Sloveniji povečalo. Vesel je, da mikro, malo in srednje podjetništvo dobiva nov zagon. Obrtni sejem je stičišče ljudi s sodobnimi izzivi. Sodelovanje na sejmu je dobra promocija in hkrati soočenje z novo ponudbo.
O začetku gradnje družinskega zabaviščnega parka Megalaxia na Hajdini, ki je bil že večkrat napovedan, pa je povedal, da gre za resolucij-ski projekt. Upa, da projekt v obeh projektnih skupinah, ena je na lokalni, druga na državni ravni, poteka. S podrobnostmi pa, žal, ni seznanjen. Gre pa za pomemben projekt, ki ga bo država konkretno podprla s sredstvi, ko bo pripravljen tako daleč, da bo o tem mogoče govoriti.
MG
Ptuj • Poslanski kandidati SMS in SLS
Za mlade, podjetništvo, okolje ...
Stranki SMS in SLS sta za letošnje volitve napovedali skupen nastop. V 9., 10. in 11. volilnem okraju (naše) osme volilne enote se bodo tako za poslanske sedeže potegovali: Friderik Bračič (SLS) v enajstem okraju, Robert Križanič (SMS) v desetem okraju in Rosvita Druzovič (SLS) v devetem volilnem okraju.
Foto: SM
Na novinarski konferenci sta svojo kandidaturo in program predstavila poslanska kandidata skupne liste SMS in SLS za deseti in enajsti volilni okraj Friderik Bračič in Robert Križanič. Kandidatka v devetem volilnem okraju (Rosvita Druzovič) se predstavitve zaradi službene zadržanosti ni mogla udeležiti.
Kandidat za poslanca, sicer tudi župan občine Videm, Friderik Bračič, je svojo odločitev pojasnil tako: »Za to kandidaturo sem se odločil predvsem zaradi izkušenj, ki sem jih doslej že pridobil v tem okolju, zaradi poznavanja splošnih in čisto specifičnih težav, ki pestijo naše območje. Kot poslanec bi tako lahko veliko prispeval k hitrejši in učinkovitejši rešitvi težav v smeri kakovostnejšega razvoja tega območja. Vsekakor bi se zavzemal za višjo stopnjo kvalitete življenja ljudi, za zagotovitev osnovnih pogojev za delo in življenje vsem prebivalcem, torej za ureditev primerne infrastrukture, za ustvarjanje novih delovnih mest, vsekakor pa bo treba pospešiti gospodarsko rast, saj je ta nujno potrebna za izboljšanje standarda. Na osnovi tega je potem možno z ustreznimi ukrepi omogočiti boljše pogoje za mlade družine, da si bodo lahko s pomočjo subvencij ali ugodnih kreditov rešili stanovanjske razmere. Socialna politika
pa bo morala temeljiti na medgeneracijskem sožitju in medčloveški solidarnosti; potrebno bo poskrbeti za namestitev starejših v domačem okolju, za prilagoditev izobraževalnih programov potrebam gospodarstva in tudi izboljšati pogoje delavcev, ki jim je treba zagotoviti udeležbo pri dobičku, saj je to pomemben motivacijski razlog za kvalitetno in učinkovito delo. Korekcije so potrebne tudi v pokojninskem sistemu. Zavedati se namreč moramo in končno spoznati, da je naša generacija tista, ki mora zagotoviti boljše življenje ne le sebi, ampak predvsem prihodnjim generacijam, zanamcem. To je delo politike in vseh nas, ki v njej tako ali drugače aktivno nastopamo!« Friderik Bračič je ob tem še poudaril, da bi se kot poslanec zavzel še za našo pokrajino s centrom na Ptuju.
Robert Križanič, poslanski kandidat SMS, pa je o svojem programu in ciljih povedal naslednje: »Poglavitno področje, na katerem bi skušal
vplivati na državno politiko kot poslanec, je v prvi vrsti okoljevarstvena problemati-
ka, kjer je opazno tako globalno kot lokalno, da se s podnebjem nekaj dogaja, na to pa
vpliva s svojim delovanjem le človek. Drugo področje je področje mladih, mladih dru-
žin in izobraževanje. Mladim je potrebno omogočiti čim lažjo integracijo v aktivno družbo, s primernimi regulativami jim je treba omogočit lažji vstop v podjetniške vode. Pri nas je veliko preveč ovir na poti k ustanovitvi lastnega podjetja, podjetniških idej med mladimi pa je veliko. Nadalje je mladim družinam potrebno omogočiti več olajšav, podobno kot je bila uspešno izpeljana akcija SMS ob podpori SLS za ukinitev plačljivosti vrtca, kjer nam je delno že uspelo. Posebne pozornosti so potrebne tudi nevladne organizacije, ki jim je treba omogočiti kvalitetnejše delovanje in podporo. Nevladni sektor je namreč veliko fleksibilnejši od državnih institucij in zato velikokrat lahko pripomore k boljši družbi in pogojem življenja.« Tudi Robert Križanič se bo, tako kot Friderik Bračič, ob morebitni izvolitvi za poslanca zavzemal za samostojno regijo oz. pokrajino s sedežem na Ptuju.
SM
Grajena • Seja četrtne skupnosti
Cestni otok za varno pot v šolo
Minuli četrtek so se na seji zbrali člani sveta četrtne skupnosti Grajena. V dobrih dveh urah so največ časa posvetili pogovoru o nastali škodi na objektih po neurju 15. avgusta in o sanaciji.
Kot gostje so na tokratni seji četrtne skupnosti sodelovali tudi Minja Vučinič in Andrej Trunk z oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo. Skupaj s člani sta govorila o služnosti za primarni vod kanalizacije. Trenutno so v fazi zbiranja podpisov, kjer jim manjka le nekaj podpisov, vendar je te treba dobiti v roku enega tedna, v tem času pa bo Vučinovičeva pripravila pogodbe. Najobsežnejša točka dnevnega reda je bila točka v zvezi z neurjem in nastalo škodo. Kot gost je na njihova vprašanja odgovarjal
in sprejemal pobude Branko Brumen, vodja referata četr-tnih skupnosti. Za začetek je postregel s podatki, da je bilo v mestni občini skupaj poškodovanih 4076 stanovanjskih in 492 kmetijskih objektov. Na občini so lahko občani še do 31. avgusta oddali vloge za delno povrnitev škode. Povedal je tudi, da lahko občani pridobijo brezobrestne kredite, brez stroškov odobritve na javnem razpisu za kreditiranje okoljskih naložb občanov, prizadetih v neurju z viharnim vetrom in točo 15. avgusta. Kredit velja za nakup in namestitev izbrane strešne kri-
Foto: Patricija Babosek
Člani sveta četrtne skupnosti želijo najmlajšim občanom zagotoviti varno pot v šolo.
tine, nabavo in vgradnjo izolacijskih materialov, strešna okna, za namestitve odtočnih žlebov in podobno. Razpisna dokumentacija je dostopna na www.ekosklad.si. Poleg omenjenega pa lahko občani oddajo vlogo na razpis za nepovratna finančna sredstva za nabavo obnovljivih virov energije in večjo energetsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Dokumentacija je dostopna na že omenjeni spletni strani. Člane sveta četrtne skupnosti je opozoril na primerno ravnanje s poškodovanimi azbestcementnimi kritinami, saj so nanj naslovili vprašanje, kako bo z odvozom le-teh. Azbestcementnih materialov ne smemo drobiti z namenom zmanjšanja prostornine odpadkov, prav tako področje, na katerem so bile odstranjene azbestcementne plošče dobro pregledamo in morebitne ostanke odpadkov previdno odstranimo. Na tleh vsako vrečo z azbestcemen-tnimi odpadki zapakiramo v dodatno PE vrečo, jo nepropustno zalepimo in označimo z nalepko »Azbestni odpadek«. Azbestcementnih odpadkov ne pometamo, prašimo ali razpihujemo, ne drobimo ali uporabljamo za nasipanje dvorišč ali cest in jih nikakor
ne sežigamo v domačih kuriščih! Odpadke, ki so nastali kot posledica neurja, lahko občani vsak dan brezplačno odložijo na Čistem mestu
Ptuj.
Člani sveta so se nadalje dotaknili tudi varne poti v šolo. Glede na to, da se začenja novo šolsko leto, je našim najmlajšim potrebno zagotoviti varno pot v šolo in domov. Kot je povedal predsednik Andrej Rebernišek, bo realizacija otoka pred šolo končana v naslednjem tednu, kar krajane navdaja z upanjem, da se bo na tem odseku zmanjšala hitrost vozil. Na pobudo nekaterih članov pa bodo poskrbeli, da se očistijo in po-
kosijo zaraščene bankine in poti, saj mora veliko otrok od avtobusne postaje še peš do doma. Uredili bodo tudi cestno signalizacijo ter označili avtobusna postajališča.
Med številnimi pobudami, kot so označba tabel in pobude v okviru razvoja podeželja, je tudi zloglasna in prepotreb-na preplastitev ceste na gra-jenskem klancu, ta bi se naj, po besedah Andreja Trunka, zgodila prav kmalu.
Patricija Babosek
Veržej • Ureditev infrastrukture
Pridobili več kot 1,1 milijona evrov
Občina Veržej je bila uspešna v kandidacijskem postopku pri razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev, saj ji je vladna služba RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj do leta 2010 odobrila nekaj manj kot 1,1 milijona evrov.
Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, kjer so imeli prednost projekti iz obmejnih območij s Hrvaško, bodo v Veržeju do leta 2010 prejeli 353988 evrov za rekonstrukcijo povezovalne ceste do termalnega kopališča Banovci in za izgradnjo sprehajalno-ko-lesarske poti ob tej cesti. Naložbo je potrebno uresničiti v treh letih. Prva faza - obnova ceste - je predvidena že do konca meseca septembra. V naslednjem letu bo na tem
odseku ceste opravljena še preplastitev s finim asfaltom, pripravljeno pa bo tudi vse za gradnjo pločnika in kolesarske steze ter ureditev javne razsvetljave z zaključkom teh del leta 2010. Delež občine pri tem projektu bo okoli 10 tisoč evrov.
Sicer pa se v naselju Banov-ci v prihodnjih letih predvideva celotna ureditev javne infrastrukture. Na podlagi izvedenega postopka Tretjega javnega razpisa operativnega
programa krepitve razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 je občina Veržej pridobila 742 tisoč evrov. Naložba bo obsegala prepla-stitve in rekonstrukcijo cest, izgradnjo meteorne kanalizacije, ulično razsvetljavo, izgradnjo pločnikov ter ko-lesarsko-sprehajalnih poti. Projekt zajema tudi dve avtobusni postajališči. Vrednost naložbe je ocenjena na nekaj več kot milijon evrov.
Niko Šoštarič
Juršinci • Delavni čebelarji
Letos razvili novi prapor
V starih zapisih o čebelah in čebelarstvu znanega slovenskega čebelarskega kronista Jožeta Sta-beja zasledimo, da segajo prve korenine organiziranega čebelarstva v Slovenskih goricah in na slovenskem Štajerskem nasploh v začetek 19. stoletja. Zasluge za pospeševanje čebelarstva na tem območju je nedvomno pripisati Kmetijski družbi v Gradcu, ki je bila ustanovljena leta 1764.
Foto: Laura
Novi prapor juršinskih čebelarjev so razvili predsednik društva Franc Križan, župan občine Juršinci Alojz Kaučič in najstarejši čebelar Franc Simonič.
V Slovenskem čebelarju zasledimo tudi nadvse pomemben podatek, da je po ustanovitvi prvega Slovenskega čebelarskega društva za Spodnjo Štajersko na Ptuju leta 1904 bila med enajstimi društvenimi podružnicami istega leta ustanovljena tudi tista v Juršincih. Osrednji pobudnik za ustanovitev društva in njegovih podružnic je bil znani čebelarski učitelj Ivan Jurančič, doma od Sv. Andraža v Slovenskih goricah. Zgodovino čebelarjenja v Juršincih nam razkrivajo tudi dragoceni podatki, zapisani v kroniki nekdanje ljudske šole pri Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah. Ta posebej poudarja, da je šola imela pomembno vlogo v gospodarskem razvoju in v kul-turno-prosvetni dejavnosti v kraju in njegovi širši okolici. Tako je na primer šola s svojimi izobraževalnimi oblikami in vzorno urejenim šolskim vrtom pomagala pospešiti vinogradništvo in sadjarstvo, s šolskim čebelnjakom na tem vrtu pa razvoj čebelarstva. Na šoli so začeli čebelariti
leta 1903 s štirimi panji vse do leta 1924, ko si je šola po občutnih posledicah prve svetovne vojne lahko privoščila nakup dodatnih štirih panjev, leta 1936 pa še dveh. Tako je čebelnjak z desetimi panji postal prava učilnica za izobraževanje in vzgojo mladega čebelarskega naraščaja. Leta 1937 so začeli uvajati in gojiti kranjsko sivko. V začetku okupacije je čebelarjenje na šoli žal prenehalo.
Juršinski čebelarji so svoje
društvo ponovno ustanovili leta 2004, danes se lahko pohvalijo s 400 panji čebel. Letos so nabavili društveni prapor in ga razvili v sklopu prireditev ob letošnjem občinskem prazniku v Juršin-cih. Razvili so ga predsednik društva Franc Križan, župan občine Juršinci Alojz Kaučič in najstarejši čebelar Franc Simonič. Prapor je prevzel praporščak Branko Horvat, blagoslovili pa farni župnik Anton Fras, prejšnji farni žu-
pnik Štefan Casar in duhovnik Mirko Horvat. Novi prapor krasi 24 trakov, 59 zlatih in 23 srebrnih žebljičkov.
Na slovesnosti so predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, predsednik Franc Križan in tajnik društva Alojz Horvat podelili priznanja Antona Janše 3. stopnje. Prejeli so jih: Alojz Horvat, Franc Križan in Franc Meznarič. Podelili so tudi društvena priznanja, ki so jih prejeli Metka Pihlar, Damjan Šimenko, Franc Križan, Vin-cenc Horvat in Alojz Horvat. V bogatem kulturnem programu so nastopili harmonikar Mitja Roškar, Juršinski fantje in ljudske pevke KUD dr. Anton Slodnjak Juršinci, harmonikar Tadej Ciglarič in klarinetist Franci Urbančič ter harmonikar Franc Rajšp. Juršinski čebelarji so ob tej slovesnosti pripravili tudi razstavo o zgodovino čebelarstva, čebelarskega pribora in čebelarskih izdelkov ter čebelarske literature, ki je bila na ogled v glasbeni učilnici v OŠ Juršinci.
Zmago Šalamun
Lenart • 49. tekmovanje oračev Podravja
Sodelovalo 36 tekmovalcev
V petek, 22. avgusta, se je v Lenartu na njivi podjetja Zipo odvilo 49. regijsko tekmovanje oračev Podravja. Sodelovalo je 36 tekmovalcev iz Podravja.
Tekmovalci so tekmovali v dveh kategorijah: desni krajnik in obračalni plug. V sklopu tekmovanja je potekalo tudi izobraževanja iz tem SKOP-KOP. Draga Zadravec in Miša Puše-njak s Kmetijskega zavoda Maribor sta obiskovalcem predstavili posamezna poglavja iz navzkrižne skladnosti in oblikovanje petletnega kolobarja z me-tuljnicami ter oceno ekonomske učinkovitosti.
Klub Starodobnik Slovenske gorice je s svojimi eksponati (starimi traktorji)
predstavil tehnični razvoj traktorja in pluga v času tehnološkega razvoja obdelave tal. Strojni krožek Klas iz Lenarta je demonstriral strojne storitve v regiji. Na tekmo-vališču so prisotni župani in drugi predstavniki poprijeli za plug v konjski vpregi in demonstracijsko prikazali oranje v preteklosti. Na prireditvi je bil tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Ciril Smrkolj. Organizatorji prireditve so bili KGZS - Zavod Maribor, Zavod Ptuj, Občina Lenart, ŽIPO Lenart in SK Lenart.
Prejemniki pokalov v kategoriji desni krajnik
Prejemniki pokalov v kategoriji obračalni plug
V kategoriji desni krajnik je slavil Vlado Divjak iz SK Orač z 232 točkami, pred Jankom Zemljičem iz SK Lenart z 214 točkami in Alojzom Megli-čem iz SK Orač s 207 točkami. Ekipno je bila najboljša ekipa SK Orač 1 (Vladi Divjak in Alojz Meglič) s 439 točkami, drugo mesto je pripadlo ekipi SK Lenart (Bojan Elbl in Janko Zemljič s 393 točkami in tretje mesto sta zasedla PTKŠ Ptuj (Roman Meško in Filip Erhatič) s 342 točkami. V kategoriji obračalni plug je bil najboljši Bojan Elbl iz SK Lenart, pred Matejem Peršu-
hom iz SK Dravsko polje in Stanislavom Štebihom iz SK Dravsko polje II. Ekipno je v kategoriji obračalni plug slavila ekipa SK Duplek (Bojan Elbl in Matej Flašker) pred ekipo SK Dravsko polje II (Matjaž Peršuh in Primož Medved) in ekipo SK Orač II (Stanislav Štebih in Robert Mohorič).
Prvo- in drugouvrščeni v posamezni kategoriji so s to uvrstitvijo izpolnili pogoje za nastop na državnem tekmovanju v oranju, ki bo 6. in 7. septembra v Lenartu.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Foto: ZS
Od tod in tam
Trnovska vas • Gasilci iz Tepanja pomagali
Ko slišimo ime kraja Tepanje, kaj hitro pomislimo na kremne rezine, zaradi katerih se marsikdo rad ustavi v Tepanjah, ko se vrača iz bele Ljubljane. Ime
Tepanje pa bo občanom občine Trnovska vas po zadnjem neurju ostalo v spominu po tem, da so jim pri pokrivanju streh pomagali tudi gasilci iz Tepanj. Kot je povedal Sandi Jelenko, so gasilci iz PGD Tepanje in PGD Konus prišli na pomoč v Slovenske gorice po pozivu GZ Slovenske Konjice. Ljudem so prišli pomagat z orodnim vozilom. Povedali so, da se zavedajo, kako pomembna je hitra pomoč ob naravnih nesrečah, ter poudarili, da se tega zavedajo toliko bolj, saj je podobno neurje prizadelo njihove kraje pred štirimi leti.
Zmago Šalamun
Mala vas • Tekmovanje gasilskih ekip v ligi
V	Mali vasi ob t. i. Tunfu, v občini Gorišnica, je preteklo nedeljo vrvelo; potekalo je namreč že 13. pokalno tekmovanje gasilcev za pokal Male vasi. Kot je povedal predsednik PGD Mala vas Alojz Bezjak, je šlo za redno liga-ško tekmovanje, ki se ga udeležujejo gasilka društva iz GZ Dornava, GZ Gorišnica in območne GZ Ptuj. Tekmovanja se je v lepem vremenu udeležilo veliko moških in ženskih ekip, na koncu pa je bila razvrstitev najuspešnejših naslednja: v ženski konkurenci so zmagale domačinke, gasilke PGD Mala vas, srebrni pokal je šel v roke PGD Nova vas I., bronasti pa v PGD Grajena. Med moškimi ekipami je zmaga pripadla prav tako domačinom, PGD Mala vas, drugi so bili gasilci iz vrst PGD Gajevci-Placerovci, tretja pa ekipa PGD Žamenci.
V	skupnem seštevku lige tako še vedno vodi PGD Mala vas, naslednje ligaško tekmovanje pa bo v Markovcih.
SM
Gornja Radgona • Vinar leta Pra-vino s Koga
CÄ
Na radgonskem sejmu so v okviru dneva vinogradnikov in vinarjev pripravili številne strokovne posvete, največ zanimanja pa je požela podelitev priznanj odprtega državnega ocenjevanja Vino Slovenija - Gornja Radgona. Poleg 342 srebrnih medalj, 121 zlatih medalj, 19 velikih zlatih medalj in 13 šampionov je Pomurski sejem podelil tudi posebna priznanja prvakom vinsko-turističnih cest in naslov vinar leta. Drugo leto zapored je ta prestižni naziv pripadel proizvajalcu PRA-VINO, znani vinski navezi Čurin - Prapotnik s Koga. Priznanje je prevzel Stanislav Prapotnik (na fotografiji mu ga izroča slovenska vinska kraljica Svetlana Sirec). Med šampioni so tudi chardonnay 2006 iz kleti Čurin - Prapotnik, sauvi-gnon blanc Ilovci 2004 iz vinogradništva Krainz iz Ilovcev pri Ljutomeru, dišeči traminec 2007 iz vinarstva Steyer iz Plitvice pri Apačah ter penina Pullus, suha, 2005 iz Ptujske kleti.
Niko Šoštarič
Foto: ZS
Foto: SM
Foto: NS
EU • Zniževanje cen mobilnega telefoniranja naj bi se še nadaljevalo
Od 30. avgusta v EU cenejše gostovanje v tujih omrežjih
Od 30. avgusta, torej od sobote, bo klicanje z mobilnih telefonov v EU cenejše. Najvišja cena za klice v gostujočih omrežjih v drugi državi EU (evrotarifa), ki jo je EU uvedla lani, se bo namreč z 0,49 evra na minuto znižala na 0,46 evra na minuto za odhodne Fo,o: interne, kNce ter z 0,24 na 0,22 evra na
minuto za dohodne klice. Cene so brez DDV.
Nižje cene predvideva uredba o mobilnem gostovanju (roaming). Po sobotnem znižanju cen klicev v gostujočih omrežjih se bodo te še zadnjič znižale 30. avgusta 2009, in sicer na 0,43 evra na minuto za odhodne klice ter na 0,19 evra na minuto za dohodne klice v drugi državi EU.
»Uredba EU o gostovanju je bila sprejeta zato, da bi Evropejci lahko svojo pravico do svobode govora po mobilnih telefonih med potovanji po enotnem trgu uveljavljali brez strahu pred previsokimi računi. Zaradi uvedbe uredbe je več kot 400 milijonov uporabnikov mobilnih telefonov po Evropi stroške odhodnih in dohodnih klicev med potovanji, počitnicami ali poslovnimi potmi zmanjšalo za približno 60 odstotkov,« je poudarila evropska komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding.
Naslednji izziv Bruslja pa je po njenih besedah »vzpostavitev enotnega trga za pošiljanje in^prejemanje kratkih sporočil in podatkovnih storitev v gostujočih omrežjih«. Številke, ki so jih to poletje objavili nacionalni regulativni organi za telekomunikacijska podjetja, so namreč pokazale, da cene pošiljanja kratkih sporočil v gostujočih omrežjih še vedno ostajajo neupravičeno visoke. Sredi julija je tako komisarka že napovedala, da bo oktobra podala predlog uredbe o roamingu SMS.
Na podlagi neodvisne analize stroškov in ob upoštevanju zniževanja cen zaključevanja klicev v mobilnih omrežjih nacionalni regulativni organi ocenjujejo, da so najvišje cene, ki sta jih Evropski parlament in Svet EU določila v sedanji uredbi EU o gostovanju, za približno osem centov na minuto previsoke v veleprodaji in maloprodaji, je sporočila komisija.
Poleg tega številke kažejo, da uporabniki trenutno plačujejo kar četrtino (24 odstotkov) več, kot dejansko porabijo minut za odhodne klice, in petino (19 odstotkov) več, kot porabijo minut za dohodne klice. Večina podjetij namreč klicev ne zaračunava na sekundo opravljenega pogovora, ampak glede na vsako začeto minuto.
Nacionalni regulativni organi tako priporočajo vključitev reguliranja vele-prodaje in maloprodaje kratkih sporočil v gostujočih omrežjih v novo uredbo o gostovanju, tako da bi uporabniki za kratka sporočila v gostujočem omrežju plačevali od 0,11 do 0,15 evra (brez DDV).
Novo poročilo, ki ga je 12. avgusta predložila Skupina evropskih regulatorjev (ERG), združenje 27 nacionalnih regulativnih organov EU, tudi razkriva, da so stroški prenosa podatkov v gostujočih omrežjih za številne uporabnike še vedno zelo visoki, poudarja Bruselj.
V prvem letošnjem četrtletju je tako uporabnik podatkovnih storitev v povprečju plačal 2,05 evra na MB, kadar je gostoval pri operaterjih iz skupine svojega domačega operaterja, in 5,40 evra na MB za gostovanje pri operaterjih, ki niso del skupine domačega operaterja. Italijanski in slovaški uporabniki, ki gostujejo pri operaterju, ki ni del skupine domačega operaterja, lahko celo plačujejo celo več kot 12 evrov na MB.
Komisija naj bi odločitev o morebitnem povečanem obsegu uredbe in podaljšanjem njene veljavnosti sprejela v prihodnjih tednih, so sporočili v Bruslju.
Uredba EU o cenah gostovanj v tujih mobilnih omrežjih, t. i. roamingu, je stopila v veljavo 30. junija lani in preneha veljati 30. junija 2010, razen če bosta Evropski parlament in SvetEU na predlog komisije njeno veljavnost podaljšala.
Sedanja uredba EU o gostovanju določa najvišje zneske, ki jih operaterji uporabnikom lahko zaračunajo za govorne klice med gostovanjem v omrežjih v drugih državah EU (evrotarifa). S 30. junijem 2007 so bile tako uvedene najvišje tarife, in sicer omenjenih 0,49 evra na minuto za odhodne klice in 0,24 evra na minuto za dohodne klice v tujini. (sta)
ZDA • Tropska nevihta Gustav zahtevala že 67 življenj
Za Gustavom se že oblikuje nova nevihta - Hanna
Foto: internet
Število žrtev tropske nevihte Gustav se je povzpelo že na 67, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Samo na Haiti-ju je zahtevala 59 življenj, v Dominikanski republiki pa osem. Neurje je v petek že doseglo obalo Jamajke, odkoder se pomika proti jugu otoka in
odnaša strehe.
Bojijo se, da bi nevihta te dni dosegla ZDA kot orkan. Ameriški minister za domovinsko varnost Michael Chertoff je zato v četrtek obiskal New Orleans, kjer že potekajo priprave na morebitni udar novega orkana, tri leta po uničujoči Katrini. Tropska nevihta Gustav je v četrtek divjala po Jamajki in ogrožala Kajmanske otoke, nakar naj bi zavila v Mehiški zaliv in v začetku tega tedna ogrožala ameriško obalo.
Gustav bi lahko ob udaru na obalo Mehiškega zaliva v ZDA postal orkan tretje stopnje z vetrovi hitrosti do 180 kilometrov na uro, vendar za zdaj še ni jasno, kje natančno naj bi prišel na obalo in kakšna bo njegova dejanska moč. Zato so v pripravljenosti vse od Teksasa do severnega dela Floride, čeprav evakuacijskih ukrepov še ne izvajajo.
Chertoff je po pogovoru z županom New Orleansa Rayjem Naginom in guvernerjem Louisiane Bobbyjem Jindalom dejal, da
so imeli tri leta časa za dobro pripravo na prihod novega orkana in da so pripravljeni. Katrina je leta 2005 razdejala New Orleans in spravila v težave zvezno vlado predsednika Georgea Busha, ki se je porazno odzvala na katastrofo.
Če Gustav res postane močan orkan in udari na ZDA, se bo to zgodilo ravno v času republikanske nacionalne konvencije v Min-nesoti. Busheva administracija bo imela v tem primeru priložnost za popravni izpit, predsedniški kandidat John McCain pa bo izgubil del medijske pozornosti.
Mesto New Orleans bo z obvezno evakuacijo počakalo do treh dni pred predvidenim prihodom orkana, kar bo odvisno tudi od njegove moči. Sicer so v pripravljenosti avtobusi za evakuacijo, prav tako so v pripravljenosti nacionalne garde držav ob Mehiškem zalivu.
V Atlantiku se je medtem oblikovala nova tropska nevihta, letos že osma po vrsti, ki je dovolj močna, da je dobila ime. Poimenovali so jo Hanna in za zdaj jo spremljajo vetrovi hitrosti 65 kilometrov na uro. Trenutno še ni mogoče napovedati, ali bo postala orkan in če bo dosegla obalo ZDA. (sta)
Denver • Ameriška volilna kampanja
Obama obljubil prenovo Amerike in napadel McCaina
Foto: internet
Z govorom Baracka Oba-me se je v četrtek zvečer po lokalnem času sklenila štiridnevna nacionalna konvencija demokratske stranke v Denverju, ki je dala prvega temnopoltega predsedniškega kandidata velike stranke v zgodovini ZDA.
Obamov nastop pred skoraj 85.000 ljudmi na stadionu In-vesco Field je bil pika na i prireditve, ki je potekala gladko, v skladu z načrti, ne glede na vsa ugibanja o razdeljenosti stranke zaradi privržencev newyorške senatorke Hillary Clinton. Senatorka ga je nedvoumno podprla v torek, nekdanji predsednik Bill Clinton še učinkoviteje v sredo, Obamov govor pa je, sodeč po izjavah za ameriške televizije, prepričal tudi zadnje demokratske dvomljivce. Govor je uvodoma zmedel republikancem naklonjene komentatorje televizije Fox, kampanja republikanskega kandidata Johna McCaina pa neposredno po govoru prav tako ni zmogla podati realnejše kritike, kot te, da je bil govor menda zavajajoč.
Obama je med govorom navedel dosedanje napade republikancev in obenem morda malce presenetljivo nanizal ostre kritike na McCainov račun, potem ko mu je v zadnjih tednih začela padati podpora v javnosti in zaupanje med delom demokratov, da je kos spopadu z republikanci. Kot da je pričakoval napade, je McCain nekaj ur pred tem objavil prvi plačani oglas, v katerem nasprotnik hvali svojega nasprotnika. McCain je Obami čestital za dobro opravljeno delo na konvenciji, s čimer se je ne glede
na vse napade zadnjih tednov in pričakovano ofenzivo prihodnji teden na republikanski konvenciji v St. Paulu hotel prikazati v pozitivni luči.
Pred Obamo je bil na govorniškem odru nekdanji podpredsednik ZDA Al Gore, ki je dejal, da za Američane leta 2000 ni bilo pomembno kdo zmaga, ker sta vladala mir in blaginja. »Danes ne more nihče dejati, da volitve niso pomembne,« je dejal Gore in Američane postavil pred jasno izbiro. »Če so vam politike Busha in Cheneyja všeč, potem volite za McCaina. Če želite spremembo, pa volite Obamo.« Senator iz Il-linoisa Dick Durbin je kandidata predstavil, pred njim pa je nastopila vnukinja republikanskega predsednika Dwighta Eisenho-werja Susan Eisenhower.
»Dovolj, osem let je bilo dovolj,« je ob glasnem aplavzu množice dejal Obama in poudaril, da pri letošnjih volitvah ne gre zanj, ampak za Američane, ki si želijo sprememb in jim je dovolj osem let politike predsednika Georgea Busha.
Obama je prvi ameriški politik v zgodovini, ki mu je uspelo napolniti stadion z 85.000 ljudmi in McCainova kampanja nima drugega odgovora, kot tega, da ga označuje za slavno osebnost brez vsebine. Senator je uvodoma opisal svojo življenjsko pot sina matere samohranilke in člana srednjega razreda, ki pozna težave, s katerimi se Američani srečujejo danes, nato pa dejal, da ne ve točno, kaj razume McCain pod pojmom »slavna osebnost«. (sta)
Dušanbe • Vrh SCO
s podporo Rusiji
Rusija v sporu z Gruzijo dobila podporo Šanghajske organizacije
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je danes dejal, da Rusijo v sporu z Gruzijo podpirajo tako Kitajska, kot tudi preostale štiri členice Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO). Medvedjev, ki se udeležuje današnjega vrha SCO v Dušanbeju, je ob tem poudaril, da mora biti soglasna podpora SCO ruskemu posredovanju v Gruziji resen signal Zahodu.
»Prepričan sem, da bo enotno stališče držav članic SCO mednarodno odmevno. Upam tudi, da bo to resen signal tistim, ki skušajo črno spremeniti v belo in opravičiti agresijo,« je na vrhu SCO dejal Medvedjev. »Dobro vemo, kdo je pomagal gruzijskim oblastem in jih spodbujal pri doseganju njihovih lastnih ciljev. To je nedopustno in se mora končati,« je bil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP odločen Medvedjev.
Ruski predsednik je dejal, da je SCO zavezana zagotavljanju varnosti in stabilnosti, to pa je po njegovih besedah cilj, ki ga je moč doseči le z »zavrnitvijo kon-fliktnega razmišljanja«. Šesterica naj bi kasneje izdala tudi skupno izjavo, njen osnutek pa so že objavili v Kremlju. V izjavi naj bi države izrazile podporo Rusiji za njeno vlogo in prizadevanja pri vzpostavljanju stabilnosti.
Države članice SCO, regionalne varnostne povezave, v kateri dominirata Rusija in Kitajska, njene članice pa so še štiri nekdanje sovjetske republike Kaza-hstan, Kirgizistan, Tadžikistan in Uzbekistan. (sta)
Gospodarstvo po svetu
WASHINGTON - Ameriško ministrstvo za trgovino je sporočilo, da je gospodarska rast v drugem četrtletju letošnjega leta od aprila do junija znašala solidnih 3,3 odstotka, kar je najhitreje v zadnjem letu dni. Rast je predvsem posledica povečanega izvoza.
FRANKFURT - Nemška medijska družba Bertelsmann je v prvem letošnjem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem krepko povečala čisti dobiček. Ta je znašal 284 milijonov evrov, medtem ko je družba v prvem lanskem polletju ustvarila 51 milijonov evrov izgube.
LONDON - Največji proizvajalec in distributer alkoholnih pijač na svetu Diageo iz Velike Britanije je v lanskem poslovnem letu, ki se je sklenilo 30. junija, ustvaril za 2,8 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 2,7 odstotka več kot leto prej. Prihodki so se zvišali za osem odstotkov na 14,9 milijarde dolarjev.
ŠANGHAJ - Največje svetovno telekomunikacijsko podjetje po številu naročnikov China Mobile je v prvem letošnjem polletju ustvarilo osem milijard dolarjev čistega dobička, kar je 45 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se povečali za 18 odstotkov na 28,7 milijarde dolarjev.
CARIGRAD - Potem ko sta zanimanje za nakup deleža avstrijskega letalskega prevoznika Austrian Airlines potrdila nemška Lufthansa in ruski S7, je tudi turški letalski prevoznik Turkish Airlines potrdil, da se poteguje za nakup deleža Austrian Airlines.
AMSTERDAM - Nizozemski pivovar Heineken je v prvih šestih mesecih letos ustvaril 204 milijone evrov čistega dobička, kar je 35 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se zvišali za 17 odstotkov na 6,41 milijarde evrov.
FRANKFURT - Največji nemška energetska družba Eon bo zaradi reorganizacije distribucijske mreže ukinila 1800 delovnih mest v Nemčiji. Družba bo na novo organizirala šest od sedmih regionalnih podružnic, je za časopis Die Welt, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP, dejal eden izmed vodilih v družbi Klaus-Dieter Maubach.
DUNAJ/SINGAPUR - Cene surove nafte so v torkovem azijskem elektronskem trgovanju ostale skoraj nespremenjene. Zahodnoteksa-ška lahka nafta z dobavo v oktobru se je pocenila za šest centov na 115,05 dolarja za 159-litrski sod. Terminske pogodbe za to nafto so se v ponedeljek ob koncu trgovanja na newyorški borzi - potem ko se je čez dan nafta podražila za 52 centov - sklepale za 115,11 dolarja. Severnomorska nafta vrste brent z oktobrsko dobavo se je pocenila za pet centov na 113,98 dolarja. Ta nafta je v ponedeljek pridobila 11 centov in trgovanje na londonski borzi sklenila pri 114,03 dolarja. Analitiki menijo, da se zaradi šibkejšega gospodarstva v ZDA, največji svetovni porabnici energije, povpraševanje po nafti zmanjšuje. Pojavljajo se tudi strahovi po manjšem povpraševanju v Evropi in drugod po svetu, poudarjajo analitiki. Organizacija držav izvoznic nafte (Opec), ki proizvede okoli 40 odstotkov svetovne nafte, bi se lahko odločila, da bo zaradi padanja cen nafte zmanjšala proizvodnjo črnega zlata, še menijo analitiki. Venezuela, članica Opeca, je napovedala, da bo na septembrskem sestanku vprašala kartel za zmanjšanje proizvodnje, če se bo trend padanja cen nafte nadaljeval. Tudi nafta Opeca se je pocenila. Za 159-litrski sod te nafte je bilo v ponedeljek treba odšteti 110,61 dolarja, kar je 4,02 dolarja manj kot v petek.
MÜNCHEN - Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se je avgusta nepričakovano občutno poslabšalo. Kot je objavil münchenski inštitut za gospodarske raziskave (Ifo), se je kazalec gospodarskega zaupanja v primerjavi z julijem znižal za 2,7 točke na 94,8 točke. Številni strokovnjaki so pričakovali rahlo nazadovanje kazalca, ki ga Ifo izračunava mesečno, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Avgusta so se poslabšale tako ocene splošnega gospodarskega položaja kot tudi pričakovanj v prihodnjih šestih mesecih. »Nemško gospodarstvo pluje v konjunkturno vedno zahtevnejših vodah,« je pojasnil predsednik Ifa Hans-Werner Sinn. Še julija je kazalec gospodarskega zaupanja dosegal vrednost 97,5 točke. Analitiki Dow Jones Newswires so napovedovali, da se bo vrednost kazalca avgusta spustila na 97,1 točke. To je že tretje zaporedno mesečno znižanje gospodarskega zaupanja v največjem evropskem gospodarstvu. Maja je vrednost kazalca znašala še 103,5 točke. Ocena trenutnih razmer v nemškem gospodarstvu se je v mesečni primerjavi znižala s 105,6 točke na 103,2 točke, pričakovanja v naslednjih mesecih pa so se spustila z 89,9 točke na 87 točk. Gospodarsko zaupanje je bilo nižje tako v proizvodnem kot storitvenem sektorju, še navaja Ifo.
WASHINGTON - Ameriško ministrstvo za trgovino je sporočilo, da je prodaja novih hiš in stanovanj julija porasla za 2,4 odstotka na letno raven 515.000 enot. Analitiki so pričakovali padec za en odstotek. Rast v juliju sicer ni tako razveseljiva ob upoštevanju popravljenih podatkov za junij, ki so pokazali, da se je takrat na letni ravni prodalo le 503.000 enot, namesto sprva ocenjenih 530.000, kar je najslabše vse od septembra 1991. Kljub julijski rasti pa je prodaja še vedno za 35,3 odstotka nižja od tiste v juliju 2007. Julija so ponovno padle cene in povprečna cena prodane hiše ali stanovanja je padla za 4,1 odstotka v primerjavi z julijem lani na 294.600 dolarjev. Srednja cena, to je tista, od katere je polovica enot dražjih ali cenejših, pa je julija letos padla za 6,3 odstotka v primerjavi z julijem lani na 230.700 dolarjev. Newyorški konferenčni odbor je medtem prav tako v torek poročal, da je indeks potrošniškega zaupanja avgusta porasel na 56,9 točke. Vrednost je julija znašala 51,9 točke. Rezultat je prijetno presenetil, kajti analitiki so pričakovali le rast na 53 točk.
BEOGRAD - Največje zanimanje za nakup Telekoma Srbija je izrazil Deutsche Telekom, saj ima prek grške telekomunikacijske družbe OTE že petodstotni delež v srbski družbi, je izjavil predsednik sindikata Telekoma Miroslav Joksimovic. Sindikat ne nasprotuje lastniškemu vstopu Deutsche Telekoma v srbski telekom, a kot manjšinskega, ne večinskega delničarja. Po njegovem mnenju ima družba velik potencial za rast, zato bi bilo dobro, da še nekaj let ostane v večinski državni lasti, s čimer bi del dobička ostal v državi, ne pa se odlil v tujino. Joksimovic je pojasnil, da obstajajo zamisli o prodaji 20-odstotnega deleža družbe prek javne ponudbe na borzi. Slednje po njegovem mnenju ni dobra rešitev, saj tako obstaja možnost, da potencialni kupec Telekoma Srbija skupaj z delnicami, ki so v lasti fizičnih oseb, zaposlenih in bivših zaposlenih, zbere 51 odstotkov delnic. »Deutsche Telekomu, ki že ima približno 4,8 odstotka delnic Telekoma Srbije, je to še lažje,« je dejal. (sta)
Gornja Radgona • Zaključek Kmetljsko-žlvllskega sejma
Potrditev porekla rodovitnosti
Letošnji, že 46. Kmetijsko-živilski sejem (KŽS) je presegel vse dosedanje - po številu razstavljavcev, udeležencev in obiskovalcev. Sejem si je ogledalo okoli 135.000 obiskovalcev. Sočasno s KŽS sta potekala sejem INPAK in razstava 32. slovenski oskar za embalažo.
Pester sejemski utrip
»Predvsem je sejem potrdil poreklo rodovitnosti,« je ob zaključku največje sejemske prireditve v tem predelu Slovenije svoje vtise strnil direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec. Mednarodno poslovno dogajanje je bilo povezano z več kot 100 spremljevalnimi dogodki, od tega kar 40 strokovnimi. »Utrjevali smo prepričanje o pomenu zdrave pridelave za zdravje ljudi in narave,« je še
povedal Erjavec in hkrati z velikim optimizmom napovedal sejem v letu 2009 (29. avgust do 5. september), ki si bo zaradi sočasnega svetovnega prvenstva oračev v Moravskih Toplicah pridobil velik mednarodni pečat.
Na 65.300 kvadratnih metrih razstavnih površin se je z bogatimi eksponati kmetijske mehanizacije, hlevske opreme, prehrambenih iz-
Sredstva za vinsko kraljico ob uničenju družinskega pridelka
V okviru 46. KŽS je Evropski red vitezov vina, konzulat za Slovenijo pripravil tradicionalno srečanje v Vinskem hramu na sejmišču. Skupaj s Pomurskim sejmom so se odločili, da udeležencem dogodka ne bodo zaračunali vstopnine, temveč zbrana sredstva namenili vinski kraljici Slovenije Svetlani Širec. V nedavnih neurjih je toča njeni družini popolnoma uničila letošnji vinski pridelek. Humanitarni pobudi so se pridružili tudi sodelavci PS, ki so Širčevim namenili enodnevni zaslužek.
Sadjarji o škodi in ukrepih
Slovensko sadjarstvo, po mnenju mnogih vlečni konj slovenskega kmetijstva, se je po letošnji naravni ujmi znašlo v nezavidljivem položaju. Od 4000 hektarjev intenzivnih sadovnjakov je kar 3000 hektarjev nasadov jablan, v neurjih s točo pa ni bila poškodovana le desetina površin, kolikor jih je zaščitenih s protitočnimi mrežami. Med 1000 hektarji drugih nasadov je ostalo nepoškodovanih kakšnih 100 hektarjev, zato je po prvih ocenah samih sadjarjev škoda od 30- do 70-odstotna. Cena industrijskega sadja v svetu pa je prav v tem obdobju zelo padla, kar za sadjarje pomeni dvojni udarec.
Predsednik upravnega odbora GIZ Sadjarstvo Boštjan Kozole je pozdravil vladno namero, da prizadetim v neurjih prioritetno izplača letošnje kmetijske subvencije in da bo v jesenskih razpisih za nepovratna sredstva iz programa razvoja podeželja za sadjarstvo objavljen poseben razpis. Glavni cilj GIZ je, da bi dosegli dogovor s kmetijskim in okoljskim ministrstvom glede lažjega urejanja vodnih dovoljenj za namakanje sadovnjakov. Janez Hribar z biotehniške fakultete je s strahom govoril o dolgoročnih posledicah. Izpad slovenskega sadjarstva bodo namreč izkoristili tuji pridelovalci in na slovenskem trgu se bo morda znašlo tudi sadje dvomljive kakovosti. Poleg tega bo ponudba sadja v Sloveniji po teh dogodkih nasploh manjša in že tako nizka poraba sadja na prebivalca (40 kg na leto v Sloveniji, 160 kg na Portugalskem), se lahko še zniža. »Sadjarjem bi bilo potrebno s strani države zagotoviti najboljše pogoje za obnovo, od zaščitnih mrež do namakanja. Le tako bomo lahko spet postali konkurenčni,« je dejal Hribar.
delkov, vina in drugih pijač, opreme za gostinstvo, živil-skopredelovalno industrijo, semen, sredstev za prehrano in nego živali in rastlin, obrtnih izdelkov ... predstavilo 1665 razstavljavcev iz 28 držav. Državi gostji Hrvaška in Madžarska sta pripravili zanimive spremljajoče dogodke, z državnimi razstavami so se jima pridružile še Avstrija, Makedonija, Romunija in Poljska. Razstave goveje živine, prašičev, drobnice, avtohtonih in tradicionalnih pasem konj so predstavile dosežke rejcev iz Slovenije, pa tudi govedorejcev in pra-šičerejcev iz sosednje Avstrije. V preglednih vzorčnih nasadih so bile predstavljene gospodarsko zanimive in alternativne poljščine ter sodobno sadjarstvo in trte v Sloveniji.
Sejem, ki ga je odprl predsednik države Danilo Türk, so si med drugimi ogledali minister za kmetijstvo in razvoj podeželja Madžarske Jozsef Graf, minister za kmetijstvo Hrvaške Božidar Pankretic, makedonski minister za kmetijstvo Aco Spase-noski, minister za obrambo
RS Karl Erjavec ter številni veleposlaniki in gospodarski atašeji.
Zaradi podnebnih sprememb in katastrofalnih pojavov, ki so v letošnjem poletju povzročili ogromno škodo v kmetijstvu, je bil še posebej odmeven in dobrodošel strokovni posvet o vlogi in pomenu zavarovanja v kmetijstvu, ki ga je pripravilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odbor DZ RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa se je na svoji izredni seji seznanil s strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam.
Veliko razprav je bilo o evropskih sredstvih, ki se namenjajo kmetijstvu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) sta pripravila posvet o prvi generaciji razpisov iz programa razvoja podeželja 2007-2013, KGZS pa je v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine pripravila posvet o finančnih vzpodbudah za mlade gospodarje. Govor je bil tudi o vprašanju, zakaj in na kakšen
Pa brez zamere
Straniščna poezija
WC - Wečnamenska Cimra
Zanimivo, kaj vse se človek spomni na stranišču. Bojda so nekateri največji umi človeškega rodu svoje najbolj genialne ideje dobili tam. Seveda je stranišče najprej prostor, kjer se ponavadi konča prebavni trakt človeka, a kot rečeno, tam se zna dogajati tudi marsikaj drugega. Spomnim se, da sem včasih, ko sem še igral v glasbeni skupini, na wc vedno hodil skupaj z električno kitaro - resda ni bila priklopljena na elektriko, a wc v mojem prvem domovanju je bil ravno prav majhen in obložen s ploščicami, da je tudi na električna kitara "na suho" (brez da bi bila priklopljena v ojačevalec), od sebe dala dovolj zvokov, da se je dalo ustvarjati. Res, na wc sem spravil skupaj nekaj najboljših pesmi, ali pa vsaj nekaj najboljših delov pesmi. Resda mi je sicer ob tem opravilu kot po pravilu zaspala desna noga, tako da sem potem s stranišča od-krevsal kot devetdesetletni starec (kar s kitaro, ki je precej občutljiv kos glasbene opreme, ni bilo prav lahko), a vsako pristno ustvarjanje je povezano tudi s kakšno postransko težavico ali muko, tako da sem to sprejel kot davek, ki gaje pač treba plačati za glasbena razodetja.
Sicer sem mnenja, da večina ljudi na stranišče ne hodi z električno kitaro, in da sem torej v krepki manjšini. Zato pa je precej večji delež tistih, ki se na pot na wc podajo s časopisom ali revijo pod roko. Branje na stranišču bojda sicer ni najboljša navada (kakor seveda tudi igranje kitare in komponiranje ne), saj baje z dolgim sedenjem na stranišču povečujemo možnosti za nastanek hemeroidov. Tega pa si menda nihče ne želi. A saj veste - dokler ne boli, ni hudega; zato veliko ljudi mirno nadaljuje s sedalno-straniščnimi seansami, pri katerih berejo članke, rešujejo križanke in rebuse ter pač počnejo vse tisto, kar se pač s časopisom ali revijo na stranišču da početi.
Poleg domačih stranišč, naših pribežališč v zavetju varnega doma, pa seveda obstajajo tudi javna stranišča, oziroma, bolje rečeno, stranišča v javnih prostorih, od katerih seveda tako po številu kot po obisku najbolj prednjačijo stranišča v gostinskih lokalih. Ta se od domačih razlikujejo (če izvzamemo čistočo, ki je ponavadi slabša kot pri nas doma, ni pa to nujno) predvsem po tem, da se odstotek tistih, ki tudi tukaj nadaljujejo s straniščnimi seansami, drastično zniža. Čeprav tudi tukaj najdemo koga, ki se na stranišče odpravi oborožen s časopisom, pa ljudje ponavadi tukaj precej hitro opravijo tisto primarno, čemur so namenjena stranišča, ter se nato odstranijo iz teh prostorov.
A kljub temu se ljudje v tovrstnih straniščih zadržujejo dovolj časa, da so zidovi teh prostorov postali privlačni za tiste, ki so prepričani,da nam morajo ob uriniranju ali iztrebljanju še kaj dodatnega povedati. Tako so stene stranišč ozaljšane z množico plakatov, ki nam sporočajo vse možno in nam v trenutkih intime priporočajo od vročih linij pa do krem za obraz, s posebnim poudarkom na ponudbi mobilnih telefonov. O tem, koliko pripadnikov moškega spola je zaradi teh reklam nad pisoarji zgrešilo cilj, ne bi upal sklepati, kakor tudi ne o tem, koliko se jim je zgodil še hujši lapsus in so morali s stranišča v mokrih hlačah. A očitno te reklame delujejo, saj drugače ne bi bile tam. Menim, da skoraj nobeden ne gre na stranišče miže, pa tudi med opravljanjem potrebe večina ljudi najbrž ne miži (morda pri veliki potrebi zgolj za kratek čas, v obdobju največje koncentracije).
No, toliko sem imel ob počasi poslavljajočem se poletju, ko smo zaradi več popite količine tekočine na njih zahajali več kot pozimi, na splošno za povedati glede stranišč. Kar se pa vas samih in teh prostorov tiče, pa menda najbolje veste sami.
Gregor Alič
način kmetje izgubljajo denar pri kandidiranju na različnih razpisih za subvencije in nepovratna sredstva.
Na sejmu se je nagrajevala kakovost, znanje in spretnost. Podeljena so bila priznanja 29. mednarodnega ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov, 22. mednarodnega ocenjevanja mleka in mlečnih izdelkov, 12. mednarodnega ocenjevanja sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, 28. mednarodnega ocenjevanja kmetijske mehanizacije in opreme ter 34. odprtega državnega ocenjevanja vin, prav tako so bila podeljena tudi priznanja
Zadružne zveze Slovenije. Desetič zapovrstjo so se v sekaštvu pomerili slovenski lastniki gozdov, izbrali so najtežjo bučo in krompir, najštevilnejšo zbirko različnih okrasnih bučk in krompir najzanimivejše oblike. Najmočnejši slovenski fantje so se merili v vlečenju vrvi, vinarji so se pomerili v nogometu z glasbenimi zvezdami, slovenski vinski vitezi pa so izbrali svoje viteško vino. Zagotovo dovolj razlogov, da sta ob zaključku 46. KŽS bili zadovoljni obe strani - prireditelj in udeleženci sejma.
Niko Šoštarič
Foto: NS
Ptuj • Arsana odprla nove prostore
Novi prostori, nova glasbena ponudba
Ideja o ustanovitvi društva za glasbeno umetnost Arsana je začela tleti pred natanko dvema letoma. V tem obdobju jim je uspelo začeti delovati, uspešno so izpeljali prvo sezono koncertov, letošnje poletje pa so proslavili s svečano otvoritvijo novih prostorov.
Društvo za glasbeno umetnost Arsana, ki ga vodi predsednik Mladen Delin, je začelo s štirimi člani. Ti so bili dovolj vztrajni in delavni, da so ideje prenesli na papir, ustanovili društvo in njegovo delovanje postavili pred oči širše javnosti. Čeprav gre za zelo mlado društvo, ki je začelo delovati pred dvema letoma, so v slovenskem prostoru postali nepogrešljiv organizator kvalitetnih glasbenih dogodkov. Prizadevajo si za promocijo glasbene umetnosti, ki pozitivno vpliva na razpoloženje ljudi, njihove delovne zmožnosti, počutje in zdravje.
»Naša dejavnost je neprofi-tna, poleg organizacije koncertov izvajamo tudi glasbeno izobraževanje za mladino in odrasle, umetnostno-tera-pevtske delavnice in izobraževalne seminarje. Izvajalci našega programa so akademsko izobraženi glasbeniki in profesorji ter specializanti, sodelujemo pa z vrhunskimi glasbeniki iz Slovenije in tujine,« je pojasnil Delin.
Že ob ustanovitvi Arsane je bila močno prisotna želja po lastnih prostorih , ki bi olajšali delo članov in omogočili širšo vsebinsko ponudbo društva. Zraven tega, da bo
Arsana ima odslej svoje prostore v Jadranski 4 na Ptuju.
v Jadranski ulici 4 na Ptuju, kjer ima Arsana odslej svoj sedež, možno kupiti vstopnice za vse njihove prireditve, se bodo tam odvijala tudi neformalna glasbena izobraževanja za vse generacije, pri čemer je poudarek na poučevanju vseh glasbenih zvrsti. »Obenem pa si želimo, da bi ta prostor postal stičišče glasbenikov,« je še pojasnil predsednik Arsane.
Glasbeni utrinek ob otvoritvi: skupina Arabeskas
Zraven poučevanja mladih je njihov namen pritegniti tudi druge generacije h glasbenemu izobraževanju. Po besedah Delina gre za novost v ptujskem prostoru, ki bo zapolnila pomembno vrzel. »Tisti posamezniki, ki končajo nižjo glasbeno šolo, doslej na Ptuju niso imeli možnosti nadaljevati glasbenega izobraževanja. Z uvedbo neformalnih oblik pa jim to možnost nudimo v Arsani,« je povedal Delin. Vpis v njihove programe bo možen skozi celo leto, poučevali pa bodo glasbeniki, ki so tudi sami aktivni izvajalci.
Izvajalci programa, ki ga je Arsana izpeljala v prejšnji sezoni, so bili akademsko izobraženi glasbeniki in profesorji ter specializanti iz Slovenije in tujine. Izpeljanih je bilo osem koncertov s področja klasične, jazz in etno glasbe. Med odmevnejšimi izvajalci, ki jih je Arsana pripeljala na Ptuj, so bili Pepetuum Jazzile,
ruski pianist svetovnega slovesa Konstantin Bogino, Jure Ivanušič, saksofonist Miha Rogina in japonska pianistka Sae Lee. S svojim koncertnim programom so se predstavili tudi nekateri izmed skupaj 25 članov Arsane, med drugim Ana Fuchs, Samo Ivačič, Barbara Štunf, Primož Vido-vič, Lovorka Nemeš Dular in Mladen Delin. Skoraj vsi koncerti so bili izvedeni tudi za mladino.
V letošnjem letu pa se obeta nekaj sprememb. Za razliko od minule sezone bodo v prihodnji, ki jo začnejo septembra, ponudili dva cikla. Prvi ostaja nespremenjen in je namenjen ljubiteljem klasične glasbe. Drugi bo bolj odprt in bo ponudil široko paleto glasbenih zvrsti. Vsak mesec bo na sporedu Arsa-ne koncert, ki bo tako kot v prejšnji sezoni izpeljan dvakrat, in sicer za mladino in odrasle.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Koncert ljudskih pesmi
Kdor poje, slabo ne misli
V soboto so članice Kulturnega društva ljudskih pevk Jezero proslavljale štiri leta prehojene glasbene poti. Ob tej priložnosti so v Domu krajanov Budina-Br-stje priredile koncert, kamor so povabile prijatelje, znance in ljubitelje ljudske pesmi in plesa.
Foto: Patricija Babosek
Članice Kulturnega društva ljudskih pevk Jezero ohranjajo ljudsko glasbo.
Tokratna prireditev je bila že četrta po vrsti, slogan prireditve pa je bil: »Zapoj z menoj, ostani prijatelj moj«. Pevke so medse povabile tudi svoje glasbene prijatelje, pevke ljudskega petja KD Gaj z Zgornje Polskave, Stare prijatelje iz Kicarja, pevke KD Ruda Sever iz Gorišnice, 7 mladih, ki delujejo v sklopu Folklornega društva Markovci, in folklorno skupino iz Gorišnice.
»Včerajšnji dan je znanje, jutrišnji pričakovanje, naj bo današnji poln druženja in veselja,« je v uvodnem nagovoru dejala Ana Šori, predsednica Kulturnega društva ljudskih pevk Jezero. Prisotne je nagovoril tudi dr. Štefan Čelan, ki je pohvalil tovrstno ohranjanje tradicije ljudske pesmi. »Muzikologi bi dejali, da se skozi pesem da preučiti vse, način življenja, način oblačenja in podobno, gre za zapis neke zgodovine preko glasbenega izražanja.« Zato gre pohvala organizatoricam, ki se trudijo, da niti glasba niti način življenja ne gredo v pozabo.
Patricija Babosek
Na knjižni polici
•»• • H-- ••• "Vi,.'
SILVIN EILETZ
TITOVA
SKRIVNOSTNA LETA V MOSKVI
1935-1940
* & 3 %
i	v vi r.
Silvin Eiletz
Titova skrivnostna leta v Moskvi 1935-1940
Celovec. Mohorjeva, 2008
V ogromnem petnadstropnem. poslopju na ulici Boljšaja Dmitrov-ka 15 so ruski državni arhivi od leta 1991 dostopni raziskovalcem. Doktor filozofskih znanosti Silvin Eiletz je kot prvi slovenski znanstvenik našel v Ruskem državnem arhivu za socialno in politično zgodovino odgovor na vprašanje o letih 1935-1940jugo-slovanskega diktatorja Josipa Broza - Tita.
Vsi avtentični dokumenti so v ruščini in so v dodatku objavljeni v knjigi. Pričajo o tem, da je Josip Broz - Valter v skrivnostnih moskovskih letih izdajal svoje tovariše NKVD-ju, ki jih je ta nato likvidiral. Dovolj je bil že sum. Avtor sklepa, da imajo vsi poboji, ki jih je zakrivil bodoči maršal, svoj izvor v moskovskih letih. Šele v Moskvi je Broz razumel, da je komunizem v bistvu stalinizem, katerega bistvo je ustrahovanje.
Tito je navajal v prošnji za odhod v Moskvo, da želi obiskati ženo Pelagijo Belousovo in sina Žarka ter študirati na Leninski univerzi, kjer pa ni prebil niti enega samega dneva.
Leta 1939 je bil imenovan v Moskvi za začasnega generalnega sekretarja CK KPJ, in to od NKVD, ne od Ko-minterne. Preden je prišel v Moskvo, je poznal komunizem samo v teoriji, tam ga je doživel v obliki ustrahovati in biti ustrahovan. Mnogi jugoslovanski komunisti so bili v ilegali ali na robiji, v Moskvo se jih je zateklo okoli 800 in vsi so bili likvidirani! Knjiga obravnava dve temi: Titove karakteristike o jugoslovanskih emigrantih in njegov boj v zaledju, Jugoslaviji in Parizu. Najprej se je znebil svojih rivalov, potem pa tudi drugih, ki zanj niso bili nevarni, hotel pa je dokazati svojo kooperativ-nost z GPU/NKVD. Broz je postal zagrizen stalinist, še več, Stalinu je dokazal z dachauskimi procesi in Golim otokom, da je boljši od njega. Še leta 1935 je bil v Moskvi popolnoma neznan, naslednje leto pa najvišja instanca jugoslovanskih komunistov. Josip Kopinič, slovenski komunist v Moskvi, je omenjal govorice, da naj bi dal Tito likvidirati jugoslovanske komuniste, Dilas je bil o tem prepričan. Izdajalci partije naj bi bili tudi njeni ustanovitelji, komunistična inteligenca, akademiki, šest sekretarjev in še nekaj sto drugih, razen majhne skupine okrog Broza. Tito je bil v tistem času nepomemben, zanj je bil nasprotnik vsak, ki ga je lahko prehitel. Ni bil emigrant kot drugi in se je lahko gibal na osi Jugosla-vija-Dunaj-Pariz-Moskva. Josipa Broza je gnala v Moskvo prepričanost, da se je treba boriti proti frakcijam v KPJ. Dilas in Dedijer navajata, da je bil Broz denunci-ant. Za NKVD je pisal negativne karakteristike svojih tovarišev. Izvršilni komite Kominterne mu je dal skrivno ime Valter, čeprav je imel okrog sedemdeset tajnih imen. Broz se nikoli ni boril v Španiji, bil pa je tam in o tem ni nikoli govoril. Previdno je odstranil Gorkiča, generalnega sekretarja, ki ga je pravzaprav priporočil Moskvi in izvlekel iz anonimnosti. Leta 1935 je bil poklican v Moskvo in tam likvidiran. Tovariš Luj-Kuhar je postal v Parizu Titov namestnik. Francoska partija je namreč Valterja v Parizu odklanjala. Ironija zgodovine je med drugim, da je bil sam general Moskvin, sekretar Komin-terne, leta 1941 likvidiran. Valterjevi sodelavci leta 1938 so bili: Ivan Krajačič - Stevo, Milovan Dilas, Aleksandar Rankovič, Franc Leskošek, Miha Marinko - Poldi, Josip Kraš. Tito je bil ponižan, Dimitrov mu je dobesedno napisal: »Vaša dela so zelo nepomembna, gnila. Tako, kot si predstavljate, ne bo šlo.« Najprej je Josip Broz odstranil najsposobnejše komuniste, ki so bili v hierarhiji višje od njega. Da b i se dokopal do vodilnega sedeža v KPJ, je storil vse, kar so od njega zahtevali voditelji sovjetske tajne policije. Petka Miletiča je dal likvidirati, Lovra Kuharja pa je septembra 1943 prepustil Nemcem. Za Lovra Kuharja se v Parizu nekaj časa ni vedelo, če bo postal generalni sekretar KPJ ali pa »oni ambiciozni Kumrovčan«. Iz nemškega taborišča se je Prežih vrnil živčno razvr-van, izogibala sta se ga Kardelj in Kidrič, odrinili so ga na stranski tir, ker je o naših vodilnih komunistih vedel preveč. Titov kult se je krepil in dobival pošastne razsežnosti. Kar zadeva luksuz, ni poznal nobene meje. Ob sebi je imel stalno ženske, kar je bila javna skrivnost že v Moskvi in med drugo svetovno vojno. V letih 1938-1939 so ga v Kominterni želeli likvidirati, rešil ga je Kopinič, siva eminenca, Tito pa je preko noči dobil šop belih las. Kopiniča je želelpo vojni nagraditi za zasluge z admiralom vojne mornarice, toda ta je raje izbral direktorsko mesto ladjedelnice Uljanik v Puli. Stalin je zapisal: »Tito je junak (molodjec), on je vse pobil.«
Vladimir Kajzovar
Pogovor s paraolimpijko
Tipična kozoroginja, ki vztraja do konca
Stran 12
Atletika
Nina je še vedno v dobri formi
Stran 12

Državno prvenstvo
Odlična Tilen Vidovič in Darko Štrucl
Stran 13
Odbojka
OK AC Prstec v pripravah na novo sezono
Stran 12
Nogomet
Zanimiva igra med neporaženci
Stran 14
Nogomet
Pričakovani izidi ženskih nogometnih tekem
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zu-panc, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Po treh zaporednih zmagah so nogometaši ptujske Labod Drave na gostovanje v Velenje krenili optimistično, spremljali pa so jih tudi številni navijači. V Velenju je bilo pravo nogometno vzdušje, ki ga je pričaralo okrog dva tisoč gledalcev. V obeh taborih so si želeli zmage: domačini, da bi dohiteli Ptujčane, gostje pa bi se lahko pomaknili za mesto ali dve navzgor na prvenstveni lestvici. Za obe ekipi bi bil pozitiven rezultat tudi dobra psihološka priprava pred odmorom zaradi reprezentančnih nastopov. Po zmagi Labod Drave proti Kopru ni bilo pričakovati spremembe v začetni enajsterici, trener Drulovič pa se je odločil za zamenjavo
Borut Semler - Doris Kelenc, pri Velenjčanih pa je manjkal Sulejmanovic.
Prvo priložnost na srečanju so si takoj na začetku ustvarili domačini. Po predložku Jese-ničnika je bil najvišji v skoku Trifkovič, vendar je njegov udarec z glavo zletel mimo levega vratnika. To pa je bilo praktično vse z domače strani v prvem polčasu, saj so vse niti igre v svoje roke prevzeli gostje iz Ptuja. Imeli so več od igre, tudi nekaj poizkusov za vodstvo, vendar so bili pred vrati domačinov premalo natančni. V osmi minuti je s strelom poizkušal Semler, vendar je žoga zletela preko vrat domačega vratarja Saviča. Podobno je bilo tudi pri poskusih Krona-
RUDAR VELENJE - LABOD DRAVA 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Mujanovič (24), 2:0 Mujakovič (74), 3:0 Junuzovič (89) LABOD DRAVA: Murko, Fernandez, Filipovič, Andelkovič, Grižonič, Dre-venšek (od 79. Bošnjak), Kronaveter, Zilič, Ogu (od 81. Grbec), Halilovič, Semler (od 69. Kelenc). Trener: Ljubinko Drulovič.
1.	DOMŽALE
2.	NAFTA
3.	MARBOR
4.	RUDAR VELENJE
5.	LABOD DRAVA
6.	MIK CM CELJE
7.	PRIMORJE
8.	HIT GORICA
9.	KOPER
10.	INTERBLOCK
I
a
a
o
12:3 S:6 16:12 1o:S 1o.11 1o:S 11:10 8:14 S:1a S:13
15 1a 12 10 10 9
9 I
5 2
Foto: Črtomir Goznik
Branilci Rudarja so uspešno ustavljali napade Drave že na sredini igrišča. Na fotografiji Rok Kronaveter (Drava, modri dres), ki kljub dobri igri ni uspel premagati domačega vratarja Saviča.
Foto: Črtomir Goznik
Bruno Xavier (Drava, modri dres) ni uspel zaustaviti najboljšega strelca letošnje 1. SNL Edina Junuzoviča (Rudar, rdeči dres), ki je dosegel že svoj 6. zadetek v sezoni.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 7. KROGA: Rudar Velenje - Labod Drava 3:0 (1:0), HIT Gorica - MIK CMC Celje 2:1 ( 2:0), Koper - Domžale 1:1 (0:0), Maribor - Primorje 3:3 (1:2), Srečanje Interblock - Nafta je bilo odigrano včeraj pozno popoldne.
vetra in Drevenška, ki so bili po pravilu blokirani, ali pa so zleteli mimo domačih vrat. In v 25. minuti je sledil pravi šok za goste. Vratar Drave Murko je poslal dolgi predložek, ki je končal na glavi Grbiča, slednji je takoj podal proti Mujano-viču, ob treh Ptujčanih pa je Mujanovič žogo poslal v prazno mrežo - 1:0. Velenjski kna-pi so tako iz nič prišli do prednosti. Nato se je igra razživela, saj so se domačini nekoliko otresli pritiska, vendar niso bili uspešni. Do konca prvega polčasa so Dravaši imeli še dve priložnosti, ki jih je zamudil Ogu in sicer v 40. minuti z glavo, v zadnjih trenutkih prvega polčasa pa je njegov močan udarec zletel preko prečnika.
Gostje so odločno krenili v nadaljevanje srečanja in domačinom skorajda „skrili žogo". Poizkusi Drevenška v 48. in Haliloviča v 58. minuti niso bili uspešni. Drava je praktično presahnila v 75. minuti, ko so domačini v svojem prvem resnejšem napadu v 2. polčasu izigrali Dravino obrambo in dosegli drugi zadetek. S tem je bilo konec sanj gostov iz Ptuja, da bi lahko kaj naredili v Velenju. V 85. minuti je Junuzovič zadel prečnik, v predzadnji minuti srečanja pa je vendarle povišal vodstvo Rudarja, ter dosegel svoj šesti zadetek v letošnjem prvenstvu.
Ob treh prejetih zadetkih je razumljivo, da izgubiš srečanje, vendar boli način, saj so jih dosegli sila povprečni
Velenjčani, ki so se je skorajda ves čas branili. Dejstvo pa je, da moraš zadeti v polno; igra Drave v napadu se je zaključevala zvečine nekje na robu kazenskega prostora domačinov.
Slednji so si pač vzeli tisto, kar jim je nekdo ponudil.
Marko Grižonič - igralec Labod Drave: „Mislim, da nismo igrali tako slabo, kot kaže končni rezultat. Imeli smo več
od igre, domačinom pa ponudili priložnost za vodstvo. Želeli smo veliko, se trudili, vendar je na koncu izpadlo slabo za nas.«
Danilo Klajnšek
Nogomet • Reprezentanca Slovenije u-17
Dobra nastopa Roka Medveda in Timoteja Petka
Slovenska reprezentanca do 17 leta starosti se je zbrala na pripravah v Mariboru, v Kidričevem pa je v prejšnjem tednu odigrala dve prijateljski tekmi z reprezentanco Bosne in Hercegovine. Vse skupaj je potekalo v okviru priprav na kvalifikacijski turnir za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo septembra.
V slovenski reprezentanci sta se dobro znašla dva mlada igralca Aluminija in sicer Rok Medved in Timotej Petek, ki bosta tudi odpotovala na kvalifikacijski turnir. V torkovem srečanju so gostje slavili 1:2, v četrtek pa se je srečanje končalo z neodločenim izzidom 1:1. Omeniti velja, da je koordinator dela pri reprezentanci BiH Josip Katalinski, nekdanji odlični nogometaš in reprezentant bivše Jugoslavije.
Danilo Klajnšek
Rok Medved in Timotej Petek v družbi selektorja Boruta Jarca
6
4
1
1
I
a
a
1
I
a
1
a
I
a
1
a
I
2
a
2
I
2
a
2
I
2
1
a
Foto: DK
I
1
2
a
6
0
2
a
Pogovor s Tatjano Majcen Ljubič
Tipična kozoroginja, ki vztraja do konca
Tik pred odhodom na paraolimpijske igre v Peking smo se pogovarjali s paraolimpijko Tatjano Majcen Ljubič, ki nam je povedala kako in kdaj je zašla v atletske vode ter nam zaupala kako usklajuje športne treninge z zasebnim življenjem.
Tatjana, ki z možem in sinom živi v Dornavi je po naravi izredna optimistka. Kot je povedala, se je s športom začela ukvarjati pred leti, takrat je bilo vse skupaj bolj rekreativne narave, nato pa se je prevesilo v resni in profesionalni šport. Aktivno je atletiko začela trenirati leta 2002, istega leta pa je že nastopila na svetovnem prvenstvu v Franciji, kjer je takrat zasedla 6. mesto v metu krogle in 7. mesto v metu diska. Vse to so bili le začetki, ki so kazali na višje uvrstitve. Že naslednje leto je na evropskem prvenstvu to tudi dokazala, na Nizozemskem je namreč dosegla 1. mesto v metanju krogle in 2. mesto v metanju diska. Odlične uvrstitve niza že vsa leta, 5 let zapored je bila tudi državna prvakinja v vseh metih.
Paraolimpijskih iger se je prvič udeležila pred 4 leti v Atenah, kjer je osvojila bronasto medaljo v metu krogle in mesto nižje za met diska. Od
takrat so tudi vse njene misli usmerjene k še višji uvrstitvi na letošnjih paraolimpijskih igrah v Pekingu, ki bodo potekale od 6. do 17. septembra in so že 13. po vrsti. Vmes je marca 2006 postala tudi mamica sinu Jerneju, njen Gregor pa jo je popeljal pred oltar. Sama priznava, da sicer uspeva usklajevati njene treninge z družinskimi obveznostmi, pa vendar je bilo sedaj tik pred odhodom, ko so njene priprave dosegle vrhunec, s časom malce na tesno. Kot je dejala, si želi, da se bo čim prej vrnila iz Pekinga, takrat pa se posvetila samo svojima fantoma, skupaj bodo nadomestili zamujene trenutke.
Trenira na parceli, ki sta jo z možem kupila blizu njunega doma v namen njenih treningov in ki je kot nalašč za metanje krogle, diska in kopja. Kot pravi je to primerna lokacija zanjo, pa tudi za njenega trenerja, ki pa na njeno veliko žalost ni odpotoval z njo v
Foto: Patricija Babosek
Tatjana Majcen Ljubič: »Če ne letos, pa čez štiri leta v Londonu.« (na fotografiji z županom dr. Štefanom Čelanom, ki je zanjo pred odhodom v Peking pripravil sprejem).
Peking, ker je število spremljevalcev celotne slovenske ekipe omejeno. Tatjana pravi, da ji bo brez njega nekoliko težko prenašati ves ta psihični pritisk, saj je on zanjo trener, oče in psiholog v eni osebi. Kot je dejala, bo poskušala dati vse od sebe, pozabiti na konkurenco in pritisk ter pokazala kaj zmore.
Tatjana sebe opisuje kot zelo trmasto in vztrajno, saj je po horoskopu kozoroginja, kar pa se ponavadi izkaže za dobro, saj na ta način nikoli ne vrže puške v koruzo, pač pa vztraja do konca, ter s tem sebi in drugim dokazuje, da zmore. Sedaj pred odhodom jo je čakalo še veliko obveznosti in sprejemov, eden izmed njih je bil tudi sprejem pri predsedniku vlade Janezu Janši, ki je delegacijo slovenskih športnikov sprejel nenavadno prijazno ter obljubljal, da se bodo razmere v njihovem športu izboljšale, da bo tudi država poskrbela za to. Sama
pravi, da je v državi premalo posluha zanje. Vsi jih obravnavajo le kot rekreativne športnike, ki za svoje delo ne potrebujejo veliko sredstev, vendar je stanje popolnoma drugačno. Tako kot vsi ostali tudi oni potrebujejo primerne objekte za treninge in ostalo. Upa, da njegove besede niso bile le predvolilne obljube, pač pa iskrene izjave z resničnim namenom za pomoč.
Za konec smo z njo poklepetali še o pričakovanjih na paraolimpijskih igrah v Pekingu in o nadaljnjih načrtih. Tatjana pravi, da si iz Pekinga obeta medaljo in da v Peking odhaja dobro pripravljena, vendar ne ve ali morda Kitajci ali kdo drug pripravlja kakšno presenečenje, koga, ki bi morda njej utegnil prevzeti mesto na stopničkah. Sicer pa sama gleda zelo optimistično na vse: »Če ne bo letos, pa čez štiri leta v Londonu.«
Patricija Babosek
Odbojka
AC Prstec ZOK Ptuj v pripravah na novo sezono
Ekipa ptujskih odbojkaric se že aktivno pripravlja na novo sezono. Trenutno je njihovo delo zaznamovano z nekaterimi novostmi, med drugim imajo novega trenerja, in sicer Matjaža Hafnerja, ki je bil do sedaj trener in igralec moške
odbojkarske ekipe v Framu. Kot je sam povedal, se v novo sezono podajajo z načrti in upi za mesto ali dve višje kot lani, na prvem mestu pa je, jasno, želja, da bi bilo čim manj poškodb in čim več dobro odigranih tekem. Dekleta sedaj pred
Foto: Patricija Babosek
Trenutno trenirajo vsak dan, kasneje pa se bo tempo treningov malce umiril.
začetkom sezone pridno trenirajo prav vsak dan, kasneje, ko pa se bo začela sezona tekem, se bo tempo treningov malce umiril. Povedal je, da glede na to, da je prej treniral moške, sedaj ne bo bistveno spreminjal tehnike, morda bodo spremembe prisotne v količini treningov, sicer pa način dela ostaja nespremenjen. Kot je povedala kapetanka ekipe Anja Cvirn, je trener prinesel novo osvežitev v ekipo, kar pomeni, da lahko v prihodnje pričakujemo samo dobro in še boljše. Z novo sezono je prišlo do »uvoza« nove igralke iz Združenih držav Amerike, sicer pa še natančna sestava ekipe ni znana. Ker je bil lani njihov glavni cilj ostati v prvi ligi, letos posegajo malo višje, računajo in upajo na 6. mesto, morda pa jim uspe še kaj več.
Patricija Babosek
Dekleta se v novo sezono podajajo polne energije in optimizma.
Foto: Patricija Babosek
Atletika • Miting v Bottropu
Nina je še vedno v formi
V soboto je Nina Kolarič
nastopila na mitingu v severozahodnem nemškem mestu Bottrop. Svoj prvi nastop po olimpijskih igrah je končala na drugem mestu s preskočenimi 654 centimetri. Poleg nje je iz Slovenije nastopil in zmagal
Primož Kozmus, ki je bil glavna zvezda mitinga.
Kolaričeva je dokazala, da je še vedno v odlični formi, kljub bolezni, ki jo je ovirala v Pekingu. »V Bottropu je bila ena izmed redkih tekem do sedaj, kjer sem nastopila brez tre-

mmm-Mm
HHMnHHBMH
Nina skače daleč tudi ob koncu sezone.
nerja. Ampak tudi tega se bom morala v prihodnje navaditi. Sobotni miting je nova pozitivna izkušnja s pozitivnim rezultatom. Kot vemo, je na velika mednarodna tekmovanja ponavadi povabljen le atlet in je tam bolj kot ne prepuščen svojim občutkom in pomoči sotekmo-valcev ter sodnikov. Na žalost ti te osebe ponavadi lahko povedo samo, kako natančen si v zaletu. Majhne napake v skoku lahko vidi le trener, ki te je navajen in ve, kako skačeš. Sebi in vsem, ki so mogoče podvomili v moje komentarje po olimpijskih igrah, da me je resnično zelo izmučila bolezen, sem s tem rezultatom dokazala, da sem bila takrat res dobro pripravljena,« je za Štajerski tednik svoj nastop komentirala Kolaričeva.
Do konca sezone Nino najverjetneje čaka le še nastop v Brežicah, kjer se bo z zadnjim mitingom končala serija mitingov za veliko nagrado AZS. V skupnem točkovanju je Ko-laričeva na visokem drugem mestu v ženski kategoriji. S kančkom sreče in skokom zelo blizu njenega osebnega rekorda je možen celo preboj na prvo mesto.
Uroš Esih
^AÏIÏjA^
AL d n o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VAR6AS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Rokomet • Dve
zmagi Ptujčank
Ženski rokometni klub Mercator Tenzor iz Ptuja je organiziral turnir, na katerem so ob domači ekipi nastopile še ekipe Zameta z Reke in HC Dornbirn iz Avstrije.
Najprej so domačinke ugnale HC Dornbirn z 19:14, proti Avstrij-kam so slavile tudi rokometašice Zameta s 23:14. Ti dve srečanji sta trajali 2 x 20 minut. V srečanju za prvo mesto pa so Ptujčanke,
kljub temu da za njih tokrat ni igrala Anja Frešer, zmagale.
ZRK MERCATOR TENZOR PTUJ - ZAMET 37:36 (18:17)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Gregorečeva, Mihičeva 6, Ciora 6, Majcnova 9, Prapotnikova 4, Brumnova 6, Mateša 5, Ozme-čeva, Šeruga, Levstikova, Korota-jeva, Piklova, Bolcarjeva. Trener: Nikola Bistrovič.
Danilo Klajnšek
Foto: UE
Ptuj • Kajak kanu - državno prvenstvo na mirnih vodah
Odlična Tilen Vidovič in Darko Štrucl
Brodarsko društvo Ranca iz Ptuja je na Ptujskem jezeru izvedlo državno prvenstvo v kajakih in kanujih na mirnih vodah. Nastopilo je preko 100 tekmovalcev in tekmovalk, ki so v dveh lepih sončnih dnevih imeli odlične pogoje za tekmovanje. Ta šport drugače po rezultatih nekako obvladujejo tekmovalci in tekmovalke s Primorske, ki so morali tokrat priti na edino pravo progo za kajak in kanu na Ptujsko jezero. Da se niso vsi naslovi preselili na slovensko obalo pa je poskrbel Tilen Vidovič v posamični konkurenci in skupaj z Darkom Štruclom v vožnji dvojca. Zelo dobro se je odrezala pri deklicah v šoli kajaka Maja Vršič, uspeh pa je s četrtim mestom dopolnila Lucija Ivančič.
V članski konkurenci sta za favorita veljala slovenska olimpijca: Špela Ponomarenko (šesta v finalni vožnji na OI v Pekingu) in Jernej Zupančič Regent. Svoji vlogi sta opravičila in pobrala vse naslove v članski konkurenci. V vlogi organizatorja se je izkazalo BD Ranca iz Ptuja, ki je naredilo vse, da je tekmovanje normalno pote-
kalo in da so se tekmovalci in tekmovalke ta dva dni na Ptuju dobro počutili.
REZULTATI 1. DAN K-1 1000 m
ČLANI: 1. Jernej Zupančič Regent (KKK Žusterna); MLADINCI: 1. Rok Kuk (SES), 3. Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj); MLAJŠI MLADINCI: 1. Tilen Vidovič (BD Ptuj), 5. Darjo Štrucl (BD Ptuj); KADETI: 1. Simon Blaževič (Ankaran).
ČLANICE: 1. Špela Pono-marenko (KKK Žusterna);
Foto: Črtomir Goznik
Jernej Zupančič Regent
MLADINKE: 1. Tina Leban (KK SES); MLAJŠE MLADINKE: 1. Anja Osterman (KKK Adria Ankaran); KADETINJE: 1. Nina Štemac (KKK Ankaran).
K-2: ČLANI.: 1.Župančič -Bandel (KKK Žusterna); MLADINCI: 1. Gregurič - Šuber (KKK Žusterna), 2. Vidovič -Štrucl (BD Ranca Ptuj); MLAJŠI MLADINCI: 1. Vidovič - Štrucl (BD Ranca Ptuj); KADETI: 1. Gorup-Blaževič (KKK Žuster-na); ČLANICE: 1. Ponomaren-ko - Kralj (KKK Žusterna); MLAJŠE MLADINKE: 1. Titorič-Krnjak (KKK Orka).
C-1 - ČLANI: 1. Simon Po-žek (KKK Orka)
REZULTATI 2. DAN
K-1 500 m
ČLANI: 1. Jernej Zupančič Regent (KKK Žusterna); MLADINCI: 1. Rok Kuk (KKK SES), 6. Tilen Vidovič, 8. Darko Štrucl (BD Ranca Ptuj); MLAJŠI MLADINCI: 1. Tilen Vidovič (BD Ptuj), 6. Darko Štrucl (BD Ranca Ptuj); KADETI: 1. Simon Blaževič (KKK Ankaran).
ČLANICE: 1. Špela Pono-marenko (KKK Žusterna); MLADINKE: 1. Anja Ostrer-man (KKK Ankaran); MLAJŠE
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Vidovič
MLADINKE: 1. Anja Osterman (KKK Ankaran); KADETINJE: 1. Nina Štemac (KKK Ankaran).
K-2 500 m:
ČLANI: 1. Župančič- Bandel (KKK Žusterna); MLADINCI: 1. Zinreh- Šuber (KKK Žusterna), 3. Tilen Vidovič-Darko Štrucl (BD Ranca Ptuj); MLAJŠI MLA-
DINCI: 1. Tilen Vidovič-Darko Štrucl (BD Ranca Ptuj); KADETI: 1. Gorup - Blaževič (KKK Ankaran).
ČLANICE: 1. Ponomaren-ko-Kralj (KKK Žusterna); MLADINKE: 1. Titorič - Krnjak (KKK Orka); MLAJŠE MLADINKE: 1. Titorič-Krnjak (KKK Orka).
C-1 500 m:1. Simon Požek (KKK Orka) MK 420 2000 m DEČKI: 1. Kostja Planinc (KKK Ankaran), 11. Žan Emer-šič (BD Ranca Ptuj); DEKLICE: 1. Katja Jakomin (KKK Adria Ankaran), 2. Maja Vršič, 4. Lucija Ivančič, 5. Eva Robič, 6. Saša Porič (vse BD Ranca Ptuj).
ŠOLA KAJAKA 200 m DEČKI: 1. Enej Miklavčič (KKK Žusterna), 7. Vito Ljubec (BD Ranca Ptuj). Krst katamaranov Prvi dan državnega prvenstva so opravili tudi krst treh katamaranov: Bire 1, Bire 2 in Miran (na fotografiji). V okviru projekta za vodne športe so letos s pomočjo MO Ptuj in Ministrstva za šolstvo in šport kupili tudi več kanujev in jadrnic (optimist in laser) v skupni vrednosti 105 tisoč evrov. Za ptujsko in slovensko kajakaštvo je to zelo velika pridobitev. Kot je povedal predsednik BD Ran-ca Ptuj Emil Mesarič, želijo svoje delo nadaljevati in nadgrajevati, saj želijo na Ptujskem jezeru organizirati tudi evropsko in svetovno prvenstvo. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je na otvoritveni slovesnosti obdaril slovenska kajakaška olimpijca v Pekingu Špelo Ponomarenko in Jerneja Zupančiča Regenta.
MG in DK
... --.ja.

.....
Foto: Črtomir Goznik
Nove pridobitve vodnega športa - katamarani Bire 1 in 2 ter Miren
«poli
■maratoni
(TT
Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji
Letališče Moškanjci pri Ptuju
6. september 2008
Kolesarimo z okusom.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________SiP_________
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
iv
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
. HIÍA m M DARIL
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
v	DARIL pre
Janez Voršič, Bratonečice 1,2258 Sv. Tomaž
Milka Rajtar,
Ločki Vrh 63, 2253 Destrnik

Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Zanimiva igra med neporaženci
3. SNL - vzhod: poraz Stojnčanov
REZULTATI 4. KROGA: Dravinja
-	Stojnci 1:0, Mons Claudius - Paloma 3:2, Črenšovci - Trgovine Jager 1:1, Dravograd - Tehnostroj Veržej 3:0, Kovinar Štore - Odranci 0:2, Si-mer šampion - Malečnik 3:0, Čarda
-	Šmartno 3:5.
1.	DRAVINJA 4 4 0 0 10:2 12
2.	ŠMARTNO 4 4 0 0 11:4 12
3.	STOJNCI 4 3 0 1 10:4 9
4.	ODRANCI 4 2 11 7:5 7
5.	DRAVOGRAD 4 2 0 2 9:5 6
6.	KOVINAR ŠTORE 4 2 0 2 9:6 6
7.	MONS CLAU. 4 2 0 2 6:9 6
8.	SIM. ŠAMPION 4 2 0 2 8:7 6
9.	PALOMA 4 112 6:8 4
10.	ČARDA 4 10 3 10:13 3
11.	ČRENŠOVCI 4 0 3 1 4:7 3
12.	MALEČNIK 4 1 0 3 5:12 3
13.	TEH. VERRŽEJ 4 0 2 2 2:7 2
14.	TRGO. JAGER 4 0 1 3 3:11 1
V	tretjem krogu 3. slovenske nogometne lige je bilo odigranih nekaj zanimivih srečanj. Največ pozornosti je bilo namenjene derbiju v Slovenskih Konjicah, kjer je domača Dravinja tesno premagala do tedaj vodeče Stojnce. Do četrte zmage so prišli tudi nogometaši Šmartnega na gostovanju pri Čardi in tako so Savinjčani zraven Dravinje še drugo neporaženo moštvo. V sobotnem dopoldanskem srečanju so nogometaši Monsa Claudiusa premagali Palomo, še najbolj zadovoljni pa so bili gledalci, ki so videli pet zadetkov. V Črenšovcih so do prve točke prišli nogometaši iz Šmarij pri Jelšah. Nogometaši Dravograda so brez težav ugnali Veržejce, ki nikakor ne morejo zmagati in so daleč od svojih želja in ciljev, ki naj bi segali v letošnjem prvenstvu zelo visoko. Očitno bodo morali še veliko postoriti, da bi se jim želje uresničile. Odranci delajo bolj po-tihoma, vendar dobro igrajo, tokrat so bili uspešni v Štorah. Svojo drugo zmago pa so vpisali novinci v ligi - Simer šampion iz Celja, ki so brez težav odpravili Malečnik. Doseženih 24 zadetkov v tem krogu daje lepo povprečje danih zadetkov na tekmo, saj v tem krogu znaša nekaj nad 3,4 zadetka na tekmo.
DRAVINJA KOSTROJ - STOJNCI 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Mahmutovič (47) _ STOJNCI: Strelec, Kokot, Toplak, Čeh, Mlinarič, Janžekovič (od 63. Klinger), Golob, Marinič, Zagoršek (od 80.Turkuš), Milošič, Žnidarič. Trener: Robert Težački.
V	derbiju četrtega kroga v 3. SNL
-	vzhod sta se v Slovenskih Konjicah pomerili do tega trenutka neporaženi ekipi. Oboji so do tega srečanja nanizali tri zmage in so hoteli ostati neporaženi. V vlogi favorita so bili nogometaši Dravinje, ki so imeli prednost, saj so igrali na domačem igrišču. Nekoliko bolje so pričeli igralci Dravinje, ki so imeli rahlo terensko pobudo. Tega pa do odhoda na odmor niso izkoristili.
Takoj na začetku drugega polčasa pa so domačini povedli. Po podaji z desne strani je žoga prišla do Mahmu-toviča, ki jo je zabil pod prečko. Da je bila za goste nesreča še večja, je v 50. minuti drugi rumeni karton dobil Filip Žnidarič in je moral z igrišča, gostje pa so tako preostanek tega pomembnega srečanja igrali z igralcem manj. Stojnčani so se trudili, da bi vsaj izenačili, vendar jim ni uspelo, čeprav so bili nekajkrat blizu zelo blizu tega.
2. SNL: zaslužena zmaga Aluminija
REZULTATI 4. KROGA: Krško -Aluminij 0:2 (0:0), Olimpija - Triglav Gorenjska 1:1 (1:0), Šentjur - Zagorje 1:1 (1:1), Bela Krajina - Bonifika Izola 1:0 (1:0)Livar - Mura 05 3:3 (1:0).
1.	ALUMINIJ 4 3 10 11:3 10
2.	OLIMPIJA 4 3 1 0 6:2 10
3.	BELA KRAJINA 4 2 11 5.5 7
4.	BONIFIKA- IZOLA 4 2 0 2 11:6 6
5.	TRIGLAV GOR. 4 1 2 1 8:8 5
6.	MURA 05 4 1 2 1 7:10 5
7.	KRŠKO	4	1	0	3	6:7	3
8.	ZAGORJE	4	0	3	1 5:7	3
9.	LIVAR	4	0	2	2	3:7	2
10.	ŠENTJUR	4	0	2	2	6:13	2
KRŠKO - ALUMINIJ 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Bingo (53), 0:2 Veselic (72)
ALUMINIJ: Lipovac, Gašparič, Bingo, Krajcer, Pavlin, Dugolin, Medved, Veselic (od 81. Črnčič), Letonja, Djokič (od 76. Ihbeshei), Rotman. Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Aluminija so v edinem sobotnem srečanju v 2. slovenski nogometni ligi gostovali v Krškem in si proti domači ekipi priigrali tretjo zmago v tem prvenstvu. Ob remiju ljubljanske Olimpije doma proti Triglavu Gorenjski so ponovno na vrhu prvenstvene razpredelnice pred močno Olimpijo, s katero se bodo v nedeljo, 7. septembra, ob 17. uri pomerili v Kidričevem.
Vendar pot do zmage v Krškem ni bila lahka, saj imajo domačini kar močno igralsko zasedbo. V prvem delu srečanja je bila igra enakovredna, moštvi pa sta igrali zelo previdno. Vse skupaj se je obrnilo v drugem polčasu, ko so Kidričani popravili igro in v 53. minuti povedli. Kot je z desne strani izvajal Dugolin, žoga je prišla do Binga, ki je skočil najvišje in žogo poslal za hrbet domačega vratarja. Tudi domačini niso izobesili bele zastave, postajali so nevarnejši, vendar brez uspeha. V 72. minuti je Uroš Veselič poskrbel za povišanje vodstva. Najprej se je za strel odločil Djokič, žogo je vratar Krškega odbil, na pravem mestu pa je bil Uroš Veselič in jo potisnil v mrežo ter tako dosegel drugi zadetek za Aluminij, petega v tem prvenstvu, kar ga je popeljalo na vrh lestvice strelcev v drugi slovenski nogometni ligi. Po vodstvu z dvema zadetkoma in ob dobri igri je bil gostom cilj srečanje srečno pripeljati do konca, kar jim je tudi uspelo.
Bojan Špehonja - trener Aluminija: "Menim, da smo zasluženo zmagali na tem neugodnem gostovanju. V prvem polčasu nismo igrali najbolje, nato pa smo to v nadaljevanju popravili, kar se nam je obrestovalo."
Štajerska liga: Skoraj 50-letni Vo-grinec zaklenil vrata
REZULTATI 3. KROGA: Bukovci
-	Brežice 1:0, Pohorje - Holermu-os Ormož 3:1, LKW Jack Gereja vas
-	Peca 3:0, GIC Gradnje Rogaška
-	AHA EMMI Bistrica 0:0, Podvinci
-	Jarenina Šentilj 2:1, Zreče - Partizan Fram 0:0, Tehnotim Pesnica
-	Šoštanj 4:0.
1.	GIC ROGAŠKA 3 2 10 11:1 7
2.	BUKOVCI 3 2 1 0 7:3 7
3.	ZREČE 3 2 1 0 7:3 7
4.	POHORJE 3 2 1 0 6:3 7
5.	TEH. PESNICA 3 2 0 1 9:3 6
6.	GEREČJA VAS 2 2 0 0 6:1 6
7.	PODVINCI 2 2 0 0 5:3 6
8.	HOL. ORMOŽ 3 1 0 2 4:8 3
9.	AHA BISTRICA 2 0 11 1:2 1
10.	PARTIZAN FRAM 2 0 11 0:3 1
11.	PECA 3 0 1 2 2:6 1
12.	ŠOŠTANJ 3 0 1 2 5:12 1
13.	JARENINA 3 0 0 3 3:9 0
14.	BREŽICE 3 0 0 3 2:11 0 Tretji krog v Štajerski nogometni
ligi je bil za klube iz našega območja zelo uspešen, razen za nogometaše iz Ormoža, ki so v Rušah izgubili proti domačemu Pohorju in tako ostajajo samo pri eni zmagi. Drugo zmago so dosegli nogometaši iz Bukovcev, ki so z zadetkom Strelca v prvem polčasu minimalno odpravili novinca v ligi iz Brežic. Za zmago so se morali močno potruditi tudi nogometaši Podvincev, ki so zmagoviti zadetek za svojo drugo zmago dosegli pet minut pred koncem srečanja. Po nekaj zamujenih priložnosti v prvem polčasu so se po treh danih zadetkih v nadaljevanju srečanja prav tako veselili nogometaši iz Gereč-je vasi, ki so ob treh zadetkih še nekajkrat zadeli okvir vrat. V njihovih vratih je tokrat brez težav vladal izkušeni Marjan Vogrinec, ki je v petdesetem letu starosti in bi lahko bil večini nogometašev skorajda oče. Nogometaši iz
Rogaške Slatine so »samo« remizirali proti Bistričanom, enako tudi Zrečani proti Partizanu Framu. Najvišjo zmago v tem krogu je dosegla ekipa Tehnotim Pesnica, saj se je znesla nad Šoštanjem, ki je v očitni krizi.
BUKOVCI - BREŽICE 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Strelec (24) BUKOVCI: Grabrovec, Meznarič, Zorko, Majer (od 56. Mulej), Kozel, Strelec (od 74. Bezjak), Kokot, An-tolič, Modrič, Habrun, Vajda (od 68. Herga). Trener: Milivoj Jamnik.
LOW JACK GEREČJA VAS
-	PECA 3:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Slaček (56), 2:0 M. Hertiš (68), 3:0 Vtič (90)
LOW JACK GEREČJA VAS: Vogrinec, Črešnar, Kokot, Sagadin, Horvat, Gerečnik, Lešnik, Rozman (od 81. Železnik), Slaček (od 90. Kaisesberger, Vtič, M. Hertiš (od 75. Marinič). Trener: Igor Vorih.
PODVINCI - JARENINA ŠENTILJ 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Lah (35), 1:1 Putrih
(73),	2:1 Toplak (85) PODVINCI: Vesenjak, Kupčič, Čeh,
Lah, Bratec, G. Petek (od 76. Mako-vec), Strgar, Šebela, Petrovič (od 76. Toplak), Brumen (od 33. Belšak), D. Petek. Trener: Slavko Petrovič.
1. liga MNZ Ptuj: Še druga zmaga Videmčanov
REZULTATI 2. KROGA: Gorišni-ca - Apače 1:2, Dornava - Skorba 2:4, Cirkulane - Videm 2:5, Pauman Pragersko - Rogoznica 2:4, Središče
-	Hajdina 0:1, Oplotnica - Boč 1:1.
1.	VIDEM	2	2 0 0	12:2	6
2.	SKORBA	2	2 0 0	8:3	6
3.	BOČ	2	110	4:2	4
4.	ROGOZNICA	1	1 0 0	4:2	3
5.	PRAGERSKO	2	10 1	6:5	3
6.	APAČE	2	1 0 1	3:5	3
7.	HAJDINA	2	10 1	2:4	3
8.	OPLOTNICA	2	0 2 0	2:2	2
9.	GORIŠNICA	2	0 11	2:3	1
10.	CIRKULANE 10 0 1 2:5 0
11.	SREDIŠČE 2 0 0 2 1:4 0
12.	DORNAVA 2 0 0 2 2:11 0 Tudi tekmovanje v ligah, ki jih vodi
MNZ Ptuj, postaja vedno bolj zanimivo, ob igriščih pa se zbira vedno več gledalcev, saj vsaki krog postreže s kakšnim derbijem. Zelo zanimivo srečanje je bilo na Pragerskem, kjer so slavili gostje. Še drugo zmago - in to prepričljivo - so dosegli nogometaši Vidma, ki so premagali domače Cirkulane in so tako zasluženo na prvem mestu. Ponovno so presenetili nogometaši Skorbe, ki so prepričljivo slavili v Dornavi; slednja je najbolj neprijetno presenečenje po dveh odigranih krogih. Zanimivo srečanje je bilo tudi v Gorišnici, kjer je novi trener Ivan Zajc, ki je nasledil Boruta Kopšeta, pričel s porazom.
PAUMAN PRAGERSKO - ROGOZNICA 2:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Kukovec (5), 0:2 Leben (28), 1:2 Žolek (49), 1:3 Pučko (54), 1:4 Vodušek (67. iz 11 m), 2:4 Žolek (73)
SREDIŠČE - HAJDINA 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 R. Krajnc (59)
CIRKULANE - VIDEM 2:5 (1:2)
STRELCI: 0:1 Kokol (13), 1:1 Šmi-goc (28), 1:2 Kokol (31), 2:2 Belšak (47), 2:3 Bezjak (64), 2:4 Bedrač
(74),	2:5 Varnica (80)
GORIŠNICA - APAČE 1:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Predikaka (62), 0:2 Predikaka (75), 1:2 Mar (82)
DORNAVA - SKORBA 2:4 (1:0)
STRELCI: 1:0 Zagoršek (35), 1:1 Vogrinec (51), 1:2 Halužan (55), 1:3 Vogrinec (59), 1:4 Vogrinec (77), 2:4 Jurič (79)
OPLOTNICA - BOC 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Ozimič (52), 1:1 Jelovšek (85)
2. liga MNZ Ptuj: Po pričakovanju zmagali Zavrčani
REZULTATI 2. KROGA: Hajdoše
-	Podlehnik 0:3, Makole - Tržec 1:1, Leskovec - Slovenja vas 0:2, Grajena
-	Zgornja Polskava 3:1, Zavrč - Mar-kovci 9:0, Spodnja Polskava - Lovrenc 0:0.
1. ZAVRČ	2	2	0	0	11:1	6
2. PODLEHNIK	2	2	0	0	7:3	6
3. MAKOLE	2	1	1	0	4:1	4
4. ZG. POLSKAVA	2	1	0	1	4:4	3
5. GRAJENA	2	1	0	1	3:4	3
6. HAJDOŠE	2	1	0	1	2:3	3
7. SLOVENJA VAS	2	1	0	1	2:3	3
8. MARKOVCI	2	1	0	1	3:9	3
9. LOVRENC	2	0	1	1	1:2	1
10.TRŽEC	2	0	1	1	4:5	1
11. SP. POLSKAVA 2		0	1	1	0:2	1
12. LESKOVEC	2	0	0	2	1:5	0
V drugi ligi MNZ Ptuj so nogometaši Zavrča po pričakovanjih slavili visoko zmago, Podlehničani pa so zmagali prav tako drugič, tokrat v Hajdošah. Prve zmage so se veselili v Grajeni, ki je premagala Spodnjo Polskavo, in v Slovenji vasi, kjer so nogometaši slavili v Leskovcu.
GRAJENA - SPODNJA POLSKAVA 3:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 G. Bračič (5), 2:0 G. Bračič (19), 2:1 Javornik (22), 3:1 M. Bračič (67)
LESKOVEC - SLOVENJA VAS
0:2 (0:0)
STRELEC: 0:1 Zupanič (54), 0:2 Zupanič (89)
HAJDOŠE - PODLEHNIK 0:3
(0:1)
STRELCI: 0:1 Feguš (35), 0:2 Ar-nuš (71), 0.3 Trafela (74),
MAKOLE - TRŽEC 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Krajnc (38), 1:1 Ilek (48)
ZAVRČ - MARKOVCI 9:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 Murat (26), 2:0 Kramberger (32), 3:0 Rumež (34), 4:0 Murat (37), 5:0 Kramberger (55), 6:0 Juričinec (68), 8:0 M. Golob (71), 9:0 Juričinec (85)
Veteranska liga
-	vzhod
REZULTATI 2. KROGA: Ormož - Bukovci 1:0, Dornava - Tržec 2:2, Stojnci Korent - Gorišnica 4:0. Markovci
-	Podvinci 1:1, Videm - Grajena 4:0
1.	STOJNCI	2	2	0	0	9:2	6
2.	ORMOŽ	2	2	0	0	3:0	6
3.	DORNAVA	2	110	3:2	4
4.	TRŽEC	2	1 1	0	5:4	4
5.	VIDEM	1	1 0	0	4:0	3
6.	GRAJENA	2	1 0	1	2:4	3
7.	MARKOVCI	2	0 1	1	1:3	1
8.	PODVINCI	2	0 1	1	3:9	1
9.	LESKOVEC	1	0 0	1	2:3	0
10.	BUKOVCI 2 0 0 2 0:2 0
11.	GORIŠNICA 2 0 0 2 0:3 0
ZAHODNA SKUPINA
REZULTATI 1. KROGA: Lovrenc
-	Prepolje 3:1, Skorba - Zgornja Polskava 2:1, Podlehnik - Polskava 1:4, Boč - Apače 1:0, Pragersko - Hajdina 3:7.
1.	HAJDINA
2.	POLSKAVA
3.	LOVRENC
4.	BOČ
5.	SKORBA
6.	APAČE
7.	ZG. POLSKAVA
8.	PREPOLJE
9.	PODLEHNIK
10.	PRAGERSKO
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
1
0 0 0 0 0 0 0 0
1
7:3 4:1 3:1 1:0 2:1 0:1 1:2 1:3 1:4 3:7
0 0
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
2. krog pokala Hervis
V	2. krogu tekmovanja "pokal Hervis" bodo v sredo ob 16.30 nogometaši Zavrča gostili ekipo Koroška Dravograd, nogometaši Aluminija iz Kidričevega pa bodo prav tako v sredo gostovali v Novem mestu, kjer se bodo pomerili z domačo Krko. Preostali pari so: Mura 05 -Šentjur, Adria - Bonifika, Tinex Šenčur - Olimpija.
Štajerska nogometna liga
V	sredo ob 17.00 bo v Podvincih zaostalo srečanje 1. kroga med domačimi Podvinci in Partizanom Framom.
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Izlet na Grintovec - Krvavec
13. in 14. septembra 2008 Planinsko društvo Ptuj organizira izlet. Zbrali se bomo pred železniško postajo na Ptuju ob 5.00 in se z avtobusom odpeljali do Doma v Kamniški Bistrici (600 m). Od tam bomo pot nadaljevali peš do Cojzove koče na Kokrškem sedlu (1793 m). Do tja bomo potrebovali 3,5 ure. Po daljšem počitku se bomo odpravili na vrh Grintovca (2558 m). Grintovec je tudi najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp. Na vrh bomo prispeli po 2,5 ure hoje. Z vrha se nam bo razgrnil lep razgled po sosednjih vrhovih, kot so Kočna, Skuta, Turska gora, Kalška gora ... ter na celotno Gorenjsko. Nato se bomo spustili nazaj do Cojzove koče, kjer bomo prespali.
Drugo jutro se bomo povzpeli na Kalško goro (2047 m) in se nato spustili na Kalce ter po spodnji poti nadaljevali pot proti Krvavcu, do koder bomo prispeli po 5 urah hoje. Po daljšem postanku se bomo z gondolo spustili v dolino, kjer nas bo čakal avtobus.
Odhod bo v soboto, 13. septembra, ob 5. uri, vrnitev je predvidena v nedeljo do 22. ure.
Skupaj bo približno 6 do 7 ur hoje dnevno. Cena izleta znaša 46 € (prevoz, prenočišče, gondola, vodenje in organizacija). Prijave do 5. 9. 2008 v pisarni PD Ptuj v času uradnih ur. Maksimalno število udeležencev je 32.
Obvezna je oprema za visokogorje (obvezna čelada).
Za vse dodatne informacije lahko pokličete na številko 051 259 469 (Bojan Kolednik).
Izlet bo v vsakem vremenu. V primeru slabega vremena bo izlet prilagojen trenutnim vremenskim razmeram.
Izleta se lahko udeležijo samo člani PZS s plačano članarino za leto 2008. Na izlet se je potrebno dobro kondicijsko pripraviti, da bo korak lažji in spomini lepši.
Izlet bo vodil Bojan Kolednik z vodniki PD Ptuj.
Nogomet • 1. SŽNL
Pričakovani izidi
V drugem krogu 1. slovenske ženske nogometne lige se ni zgodilo nič presenetljivega. Vodilna novomeška Krka je gostila novinke v ligi iz Dornave in po pričakovanjih visoko zmagala. Nekoliko nesrečno so doma izgubile Ptujčanke, ki proti Velenj-čankam niso igrale slabo, niso pa uspele zadeti iz najugodnejših položajev. Očitno je, da bodo dekleta iz Slovenj Gradca v letošnji tekmovalni sezoni visoko uvrščena. V tem krogu so visoko premagale Mariborčanke, v prvem pa drugo moštvo v Sloveniji - Po-murje. Njihova vrednost bo prišla do izraza v dvoboju s Krko. Rezultati 2. kroga: ŽNK Ptuj - Rudar Škale 1:3 (0:1), Krka - Do-
rnava 24:0 (15:0), Slovenj Gradec				Maribor 8:1 (3:0), Pomurje		Se
nožeti 6:2 (3:0)						
1. KRKA	2	2	0	0	34:0	6
2. SLOVENJ GRADEC	2	2	0	0	11:3	6
3. RUDAR - ŠKALE	2	1	1	0	3:1	4
4. POMURJE	2	1	0	1	8:5	3
5. ŽNK PTUJ	2	1	0	1	5:4	3
6. SENOŽETI	2	0	1	1	2:6	1
7. MARIBOR	2	0	0	2	1:18	0
8. DORNAVA	2	0	0	2	1:28	0
ZNK PTUJ - RUDAR SKALE 1:3 (0:1)
STRELKE: 0:1 Tič (34), 0:2 Savkovič (55), 0:3 Antolič (84), 1:3 Koren (88)
ZNK PTUJ: Majda Mesarec, Tea Šmintič, Nina Pihler, Maja Koren, Maja Skaza (od 62. Barbara Petek), Daša Grdina, Laura Arnuš, Nina Podhostnik (od 62. Marina Fleten), Mateja Arnuš, Urška Arnuš, Karin Matjašič (od 46. Klavdija Ljubec). Trener: Matej Hvalec.
Po zmagi v Dornavi so nogometašice ŽNK Ptuj na domačem igrišču morale priznati premoč dekletom iz Velenja. Domačinke so igrale borbeno, predvsem pa disciplinirano, svojo priložnost pa so čakale v nasprotnih napadih. Gostje so povedle, čeprav do 34. minute niso imele nobene prave priložnosti.
Po minimalnem vodstvu Velenjčank so domačinke zaigrale bolj napadalno, saj so želele rezultat izenačiti. To so izkoristile gostje in nato dosegle še dva zadetka. Dve minuti pred koncem srečanja pa so tudi Ptujčanke dosegle častni zadetek.
ZNK PTUJ VPISUJE NOVE ČLANICE
Vsa dekleta od 12. leta starosti naprej vabimo, da se lahko vpišejo v ženski nogometni klub Ptuj. Vpis poteka,vsak ponedeljek, sredo in petek od 18. ure naprej na nogometnem igrišču ŽNK Ptuj (preko gostišča Ernest).
Danilo Klajnšek
1
1
1
1
1
1
1
Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji. Kolesarimo z okusom.
maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju
6. september 2008
Poli žur z Atomik Harmonik
Kje in kdaj se lahko prijavim?
•	na spletni strani www.polimaraton.si do vključno 1.9.2008
•	v prostorih Poslovnega centra Perutnine Ptuj na Ptuju 2., 3., 4. med 17. in 19. uro (velja za skupine)
•	na mestu dogodka
v Moškanjcih na dan prireditve od 8. ure dalje
Kaj dobim?
•	kolesarsko majico
•	osvežilne napitke med kolesarjenjem
•	kulinarične dobrote po zaključku kolesarjenja
•	knjižica Vse o perutnini
•	brezplačen vstop
v zunanje bazene v Termah Ptuj 4., 5. in 6. septembra 2008
v . ... o I Kako bo potekalo I n , .... x Kajpaprijavnina? I ¿0gajanje9	I Podarili bomo še:
•	odrasli: 20 EUR
•	otroci od 7 do 14 let: 12 EUR
•	predšolski otroci (do vključno 6 let) brezplačno
•	imetniki olimpijske kartice in skupine nad 10 oseb 18 EUR
•	predprijave s plačilom (na www.polimaraton.si do vključno 1.septembra in predprijave do vključno 4.septembra): odrasli 18 EUR,
otroci 10 EUR
•	člani Kluba Polet: 15,5 EUR
8:00-10:45 zbiranje prijav na prireditvenem prostoru
11:00
start maxi Poli maratona 11:20
start mini Poli maratona 11:40
start lahkega Poli maratona
13:00 -15:00 cilj maratonov
14:00
Poli žur z Atomik Harmonik in podelitev nagrad

EJtftffl ijfff
•	pokal za najštevilčnejšo družino (3x)
•	pokal za najštevilčnejšo ekipo (3x)
•	pokal za najmlajšega udeleženca in najmlajšo udeleženko (2x)
•	pokal za najstarejšega udeleženca in najstarejšo udeleženko (2x)
•	pokal za posebne dosežke (1x)
•	nagrade v izdelkih Perutnine Ptuj za predprijavljene preko interneta (15x)
•	kolo za naključno izžrebane udeležence (10x)
- OdpePesezM.rced,—
Na Poli maraton se lahko pripeljete tudi z vlakom Slovenskih železnic.
Lahki Poli maraton (18 km) M nyr._. maraton (30km)j	^ maraton (64 km)
Priporočamo družinam z majhnimi otroki in kolesarjem z manjšo kondicijsko pripravljenostjo.
Priporočamo priložnostnim kolesarjem, zelo mladim in starejšim udeležencem.
Priporočamo kolesarjem z boljšo telesno kondicijo in brez zdravstvenih omejitev.
Urad za delo Ptuj
UPRAVNI TEHNIK, ADMINISTRATIVNI TEHNIK, ADMINISTRATOR-PO-SLOVNI SEKRETAR - M/Ž;
opravljanje vseh administrativnih del, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. LJUBEC DRAGO S.P. - FELNAR- TRGOVINA, LANGUSOVA ULICA 13, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 059 088 202, anita@fel-nar.com.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELAVEC BREZ POKLICA, MONTER - M/Ž; monter, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. RUBO MONT, gradbeništvo, trgovina in storitve d.o.o., JABLO-VEC 23 B, 2286 PODLEH-NIK, BENCEK BOJAN, 041 815-428, bojan_bencek@ msn.com.
ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTRO MONTER - M/Ž; elektro monter,
Med prijetnim klepetom mi je novinarka povedala, da je nekaj tednov nazaj gostila romarja, ki je ravno tako prehodil to pot in da ga je k romanju navdihnilo moje predavanje o Caminu, s katerim sem gostovala v njihovem kraju. Vedno sem vesela povratnih informacij, ki potrjujejo smisel mojega dela. Tale pa je bila sploh posebna. Romar, o katerem je govorila novinarka, je slep!
Nikoli ne bom pozabila svojega predavanja v Velenju, ki sem ga imela leta 2003. Izmed vseh predavanj mi je ostal v posebnem spominu ravno zaradi slepega poslušalca. Ko sem čakala na začetek predavanja in opazovala prihajajoče poslušalce, je mojo pozornost vzbudil slepi možakar, ki je prišel v dvorano v spremstvu prijatelja. V meni je vzbudil dvom, če bo moje predavanje zanj dovolj zanimivo, ker bo lahko sledil le besedi, prikrajšan pa bo za prikaz fotografij. Popadla me je močnejša trema kot običajno, saj sem se začela obremenjevati s tem, ali bo tudi on zadovoljen.
Ne spomnim se več dobro, ali sva vzpostavila stik takoj po predavanju ali pa me je kasneje poklical. Dobro pa se spomnim njegovih besed. Rekel mi je, da sem tako živo
določen čas 2 meseca, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. RUBO MONT, gradbeništvo, trgovina in storitve d.o.o., JABLO-VEC 23 B, 2286 PODLEH-NIK, BENCEK BOJAN, 041 815-428, bojan_bencek@ msn.com.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KROVEC - M/Ž;
pokrivanje streh: odstranjevanje stare kritine, priprava ostrešja-lesena podkonstruk-cija, pokrivanje z novo kritino in druga dela potrebna za prenovo ostrešij, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 02 796-01-27, respect-gmbh@siol.net. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KROVEC, STAVBNI KLEPAR - M/Ž; strokovna obdelava in montaža pločevine na strehi, obrob, žlebov, vsa druga dela povezana z obnovo ostrešja, odstranitev stare kritine, namestitev nove kritine,
Foto: arhiv
opisovala svoje romanje, da je vse videl in me presenetil s sklepom, da se bo tudi sam podal na Camino. Njegova močna volja me je presenetila. Izguba vida mu ni vzela volje do življenja, ravno nasprotno, vlila mu je novih moči. Sam zase pravi, da pred izgubo vida nikoli ni tako zelo cenil življenja, kot ga ceni zdaj. Prej se je velikokrat počutil izgubljenega, danes je hvaležen za vsak dan. Našel si je delo, ki ga osrečuje in s katerim lajša in lepša življenja drugim, ki so ravno tako slepi.
Nekajkrat sva se še slišala, potem pa so stiki zamrli. Minilo je pet let, vendar se ga še danes dobro spomnim zaradi njegove čudežne moči volje. Kljub slepoti mu je uspelo prehoditi vseh 800 km svetovno znane romarske poti v Španiji!
Kar nerodno mi je, če pomislim, kako zelo se meni zdijo včasih moje »težavice« velike! Koliko se sekiram zaradi »problemčkov«, ki jih srečujem na svoji življenjski poti, in koliko energije izgubljam,
določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 02 796-01-27, re-spectgmbh@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELAVEC ZA DELA NA OBNOVI STREH
-	M/Ž; vsa dela povezana z obnovo streh, odstranjevanje stare kritine, montaža nove kritine in pritrjevanje letev, zabijanje žebljev, vrtanje, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 02 796-01-27, respect-gmbh@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELOVODJA
-	VODENJE SKUPINE ZA POKRIVANJE STREH - M/Ž; odstranjevanje kritine, izdelava lesene podkonstrukcije (vzdolžne in prečne late), vijačenje nove kritine, dela v zvezi z stavbnim klepar-
preden ugotovim, da sploh niso tako veliki in težki, kot so se mi sprva zdeli! Moj slepi poslušalec pa živi življenje, s katerim osrečuje druge, v prostem času pa veliko hodi. Poleg omenjene španske romarske poti je prehodil že dobršen del Slovenije. Kadarkoli se me loti maloduš-je zaradi kakšnega problemč-ka, iz katerega ne vidim rešitve, se spomnim mojega slepega poslušalca. Če je njemu uspelo, bom tudi jaz z lahkoto premagala nastalo situacijo. S tako naravnanostjo v sebi najdem dodatne zaloge volje in grem dalje.
Ljudje imamo čudežno moč volje, s katero iz svojega življenja lahko naredimo čudež. Seveda pa se moramo potruditi in to moč v sebi poiskati. Najlažje je obupati in se izgovarjati, da iz te situacije ni rešitve. Vendar je to zgolj kratkoročno zadoščenje. Če pa vložimo nekoliko truda v svoje življenje, zberemo moč in se spoprimemo z nastalo situacijo, smo na koncu zmagovalci! Dokaz, da je to mogoče, je moj slepi poslušalec iz Velenja in še mnogo tistih, ki so s čudežno močjo svoje volje premagali ovire, ki jim jih je na pot prineslo življenje v obliki bolezni, nesreč ali prirojenih telesnih hib. Vsi ti so zmagovalci!
Eli Trobec
stvom- namestitev žlebov, kljuk itd., vodenje in samostojna izved, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 02 796-01-27, re-spectgmbh@siol.net. INŽENIR STROJNIŠTVA, INŽENIR KMETIJSTVA ZA KMETIJSKO TEHNIKO, KONSTRUKTER - M/Ž; izdelava konstrukcijske dokumentacije in predpisov, reševanje konstrukcijskih in tehnoloških problemov, uvajanje novih konstrukcijskih rešitev, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategori-je, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil -zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij -zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, računalniško oblikovanje -zahtevno. LIMB proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o., ROGOZNIŠKA CESTA 32, 2250 PTUJ, KRAJNC DARJA, 02 787-93-2darja.krajnc@ limb.si.
NATAKAR - M/Ž; strežba pijač in hrane, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas. MEMORIA DRUŽBA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM D.O.O., VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ, 0.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELAVEC ZA POKRIVANJE STREH
-	M/Ž; odstranjevanje stare kritine, odstranjevanje dotrajanega ostrešja,lat,desk, montaža-namestitev nove kritine, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, vozniški izpit B-kategori-je. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 02 796-01-27, respect-gmbh@siol.net.
ŠIVILJA, POMOŽNA ŠIVILJA - M/Ž; šivanje, likanje lahke konfekcije (bluze, hlače, predpasnike), določen čas 1 mesec, polni delovni čas, poskusna doba 1 mesec. Šiviljstvo Irena Jus s.p., ULICA 5. PREKOMORSKE 12, 2250 PTUJ, JUS IRENA, 040 532 192.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, UPRAVLJALEC Z GRADBENIM STROJEM
-	M/Ž; vsa dela z gradbenim strojem (izkopi, planiranje, zasipi, rušenje itd.), določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije. AVTOPREVOZNIŠTVO
-	GRADBENA MEHANIZA-
CIJA JOŽEF PRIMOŽIČ S.P., POBREŽJE 83 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, PRIMOŽIČ JOŽE, 041/543-169, joze.pri-mozic@email.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, DELAVEC BREZ POKLICA, MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ
-	M/Ž; monter kovinskih konstrukcij, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. MESARIČ MARJAN S.P. - PROIZVODNJA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, MAJŠPERK 99, 2322 MAJ-ŠPERK, MESARIČ MARJAN, 031/639-253.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTRO-INŠTALATER - M/Ž; elektro-inštalaterska dela, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. EMITT TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., STOJNCI 19, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, JANŽEKOVIČ VLADIMIR, 041/632-505.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC - M/Ž; prodaja elektro-materiala, materiala za centralno kurjavo in vodovod, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. EMITT TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., STOJNCI 19, 2281 MARKOV-CI PRI PTUJU, JANŽEKOVIČ MILENA, 041/632-505. NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET), NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), REJA PERUTNINE - M/Ž; vzreja perutnine ob avtomatiziranem proizvodnem procesu, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, , urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov
-	osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno. PI-KOS, reja perutnine, d. o. o., DRAŽENCI 10 A, 2288 HAJDINA, KOSTANJEVEC MARJAN, 041/677-985, mar-jan.kostanjevec@ilkos.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VARILEC -M/Ž; varjenje, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. TILLI JOŽEF S.P.- IZVAJANJE KLJUČAVNIČARSKIH STORITEV, MO-ŠKANJCI 85 A, 2272 GORI-ŠNICA, 0.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OBLIKOVALEC KOVIN - M/Ž; oblikovanje kovin, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. ZEMONT, GRADBENE INŠTALACIJE, IVAN ZEMLJARIČ S.P., SPU-HLJA 93 A, 2250 PTUJ, TILI JOŽE, 041462341, jože.tilli@ siol.net.
DELAVEC BREZ POKLI-
CA, SLIKOPLESKAR, POMOŽNA DELA -SLIKOPLE-SKAR - M/Ž; barvanje, kita-nje, pomoč pri delu, določen čas 4 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. BEZ-JAK SLAVKO S.P.- SLIKOPLE-SKARSTVO SLAVO, NOVA VAS PRI PTUJU 117 A, 2250 PTUJ, BEZJAK SLAVKO, 041 757-217.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; strežba pijače, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec. TEMENT IRENA S.P. - LINA -TRGOVINA, TURNIŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ, TEMENT IRENA, 031 366-958, irena. tement@volja.net. FRIZER, FRIZERKA - M/Ž; frizerka, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec. NEMEC MARIJA S.P.- FRIZERSKI SALON »JEŽEK, SELSKA CESTA 24, 2250 PTUJ, NEMEC MARIJA, 041 509 379, future@siol. net.
ELEKTROTEHNIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ELEKTRIČAR ELEKTRONIK - M/Ž; serviser molzne in hladilne opreme, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-katego-rije. ZUPANIČ DRAGO S.P.
-	AGROCVET - TRGOVINA, SERVIS, GUBČEVA ULICA 7, 2250 PTUJ, ZUPANIČ DRAGO, 041 782-824. ENERGETSKI STROJNIK, ELEKTROTEHNIK, ELE-KTROINSTALATER - M/Ž; izvajanje električnih instalacij, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. ELEKTROTEHNIKA Iztok MILOŠIČ s. p., POTRČEVA CESTA 28 , 2250 PTUJ, MI-LOŠIČ IZTOK, 041 625-339, elektrotehnik@t-2.net.
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRO MONTER - M/Ž; elektro monter-ska dela na terenu in v tujini, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. MZK ELEKTRO MONTAŽA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., DORNAVSKA CESTA 18, 2250 PTUJ, ŽAR-GI MARJAN, 02 771-08-23, info@mzkelektro.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR/ICA
-	M/Ž; strežba v bifeju, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba da. KRABONJA JOŽE PRODAJA MESA, MESNIH IZDELKOV, VINOTOČ, GORIŠNICA 58A, 2272 GORIŠNICA, KRABO-NJA JOŽE, 031 267-303. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SLIKOPLESKAR, POMOŽNA SLIKOPLES. DELA - M/Ž; pomoč pri slik. in pleskar. delih, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. VOGLAR JOŽE S.P. - SLIKOPLESKAR-STVO, ZABOVCI 98, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, VO-GLAR JOŽE, 041 226-204.
Vsi smo lahko zmagovalci
Čudežna moč volje
V začetku julija sem bila gostja na Radiu Slovenija, kjer sva z novinarko med drugim govorili tudi o mojem 800 km dolgem romanju po španskem Caminu.
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (9)
Jiu-jitsu
Japonsko borilno veščino jiu-jitsu so v Sloveniji dolgo časa negovali samo znotraj policije. Iz anonimnosti je prišla konec 80. let 20. stoletja. Veščina izvorno pripada samurajem, japonskim srednjeveškim bojevnikom. Danes se vadi v dveh oblikah, kot goloroka samoobramba in tekmovalni šport. Veščina temelji na udarcih s pestjo, brcah, prijemih in metih.
Naziv veščine
Pogosto lahko ob izrazu jiu-jitsu zasledimo še ju-jutsu. V bistvu sta oba izraza pravilna. Razlika izhaja iz japonskega narečja, ki se v severnem delu razlikuje od tistega v južnem delu Japonske. Beseda jiu (izgovarjava: džiu) pomeni mehko, nežno, jitsu (izgovorjava: džitsu) pa veščina ali umetnost. Torej mehka veščina ali nežna umetnost.
Kljub vsemu pa zapleti okrog imena niso bili povsem nedolžni. Leta 1968 sta nemška mojstra jiu-jitsa Werner Helm in Franc Greschm oblikovala borilni šport, ki vsebuje elemente jiu-jitsa, karateja, juda in aikida. Tako sta se znašla v zadregi, kako poimenovati novi sistem. Na koncu sta se odločila kar za naziv ju-jutsu. Mojstri so se dogovorili, da jiu-jitsu ostane tradicionalna, samoobrambna veščina, novi ju-jutsu pa tekmovalni, borilni šport.
Nastanek veščine
Jiu-jitsu je ena najstarejših japonskih veščin. Gojili so jo samuraji, vitezi vzhoda. Veščina je bila zelo uporabna v boju, ko je bojevnik ostal brez orožja in si je golorok reševal življenje.
V zvezi z nastankom veščine krožita dve verziji. Prva pripoveduje o japonskem zdravniku iz Nagasakija. Imenoval se je dr. Akiyama Shirobei Yoshita-ki. Nekaj časa je živel na Kitajskem, kjer je v samostanu Shao Lin kot gost nekaj časa bival,
meditiral in treniral shaolinski boks. Nikakor ni mogel razumeti njihove borilne filozofije, da je zmaga v popuščanju. Ko se je vrnil domov, je nekega zimskega dne opazoval zasneženo drevje. Medtem ko so se debele češnjeve veje lomile pod težo snega, so se vitke vrbine veje elastično upognile, se tako otresle snega in se zopet zravnale. V tistem trenutku je Akiyama dojel bistvo izreka: "Popusti, da zmagaš!" To načelo je kot poglavitno misel vgradil v svoj sistem samoobrambe. Ustanovil je lastno šolo, ki ji je dal poetično ime "šola vrbinega srca", veščino pa poimenoval jiu-jitsu.
Po drugi verziji o nastanku veščine pa je v tokijskem predmestju Asakuza živel Kitajec Chin Gen Bin, ki je poznal številne skrivnostne prijeme. Svoje znanje je zaupal prijateljem, samurajem. Isone, Minara in Fukoe so bili samuraji, ki so prejete tehnike razvili v posebno učinkovit sistem, ki jim je vedno prinašal zmago.
Katera od obeh verzij je resnična, se natančno ne ve. Res pa je, da so si pravico do jiu-jitsa lastili izključno samuraji, ki so jo varovali, negovali in izpopolnjevali do prave umetnosti. Brez dvoma bo držalo, da je jiu-jitsu, kot mnoge kulturne dobrine, prispel iz Kitajske, seveda v svoji prvotni, grobi obliki. Kot vse ostalo pa so Japonci, s svojim značilnim čutom za popolnost, oplemenitili tudi jiu-jitsu ter ga dokončno oblikovali.
Foto: SS
Jiu-jitsu je tradicionalna japonska borilna veščina golorokega bojevanja, ki so jo negovali samuraji. Brazilska družina Gracie (na sliki Rorion Gracie) je najbolj vplivala na pojavo tekmovanj jiu-jitsa pod nazivom Vale Tudo, iz katerih se je kasneje razvil Ultimate Fighter.
Zlata doba
Leta 1670 je mojster Segikuti Yasugoko razvil metodo borbe svobodnega stila - randori. Posvetil se je tudi preučevanju tehnik padcev, ukemi wasa. Po splošnem mnenju je zlata doba veščine trajala od l. 1603 do 1867, ko so se razvile številne šole in stili, kot npr. yawara, to-rite, kogusoko, hakuda, shuba-ku, kumiuchi idr. V tem času je na Japonskem delovalo 160 šol jiu-jitsa.
Krizno obdobje
Ko je po l. 1870 cesar Meiji začel reformacijo Japonske, so bile stare vrednote, zaradi vedno večjega vpliva z Zahoda, potisnjene v ozadje. To stanje je prizadelo tudi jiu-jitsu. Šole so se zapirale, stari mojstri so umrli, veščini je grozil propad.
Ponovni razcvet
Nekaj mojstrov je sklenilo zajeziti krizo. Najbolj uspešen je bil Hikotsuke Totsuka. Potoval je po deželi, ustanavljal nove šole in poskušal obuditi stare. Končni rezultat je bil, da je veščina znova zaživela in se tako razcvetela, da je prestopila
japonske meje in se pojavila v Evropi in ZdA.
Širitev veščine v Evropo
Nemec prof. dr. Ervin Fritz je od l. 1880 do 1902 živel na Japonskem in poučeval na cesarski univerzi v Tokiu. Zelo so ga zanimale japonske borilne veščine, še posebej jiu-jitsu. Pri mojstru Tocuku je dolga leta treniral in sam postal mojster. Ko je opazoval zdravje svojih študentov, je opazil, da so zanemarjali telesno plat. Zato je posredoval pri oblasteh, ki so vpeljale jiu-jitsu kot obvezni predmet na univerzo. Leta 1902, po vrnitvi v domovino, je Fritz povsod po Nemčiji širil jiu-jitsu. Z ustanovitvijo številnih šol je popularnost veščine tako narasla, da še danes velja prepričanje, da je Nemčija druga domovina jiu-jitsa.
Jiu-jitsu prispe v ZDA
Prof. Katsakuma Higashi je poučeval telesno kulturo in jiu-jitsu na Doshisha koledžu v Kyotu. Leta 1902 se je nekaj časa nahajal v New Yorku. Ko se je nekega večera vračal domov, ga je napadla skupina nasilnežev. Zbrano in mirno se je boril zoper njih po pravilih jiu-jitsa ter temeljito opravil z napadalci. Ko je policija prispela na kraj dogodka, je prizorišče izgledalo kot bojišče spopada dveh band. Povsod so ležali poškodovani in polomljeni napadalci. Policija je zaslišala tudi starega profesorja, ker je bil pač na kraju dogodka. Najprej niso verjeli, da je prav on odgovoren za tolikšno razdejanje. Nato so ga zaprosili, če bi pred strokovno komisijo prikazal svojo borilno spretnost. Demonstracija je bila nadvse uspešna. Vsi, ki so se prijavili za boj proti njemu, so bili premagani. O dogodku so pisali vsi veliki ameriški časopisi. ZDA so sprejele jiu-jitsu. Mnogi japonski strokovnjaki so dobili v Ameriki dobro plačano in cenjeno zaposlitev. V policiji pa so postopoma ukinili do takrat obvezno znanje boksa in rokobor-be ter ju zamenjali z obveznim učenjem jiu-jitsa.
Zakonski in družinski center Midva
Mož klepeta prek spleta z drugimi ženskami!
Po brskanju moževe pošte sem ugotovila, da je svoj oglas objavlja na različnih spletnih portalih, si dopisuje z ženskami in z njimi klepeta. Ne razumem, kaj želi doseči s tem? Zakaj si tako želi pozornosti drugih žensk? Zanimivo je to, da si z njimi dopisuje, jih pokliče, se dobi z njimi na kavi, vendar ostaja le pri tem. Kaj želi s tem dokazati? Da je še vedno moški in da zna zapeljati žensko?
Počutim se zbegano, prevarano in ponižano. V zadnjim treh mesecih se mi je življenje obrnilo na glavo. Vsi lepi trenutki, ki sva jih preživela skupaj, so v trenutku postali bledi, narejeni. Še vedno upam, da bo bolje, tudi sam zatrjuje, da bo od sedaj naprej vse drugače, da je tudi sam razčistil stvari, vendar mu žal ne zaupam. Pogovorila sva se o najinem odnosu, mene pa še vedno morijo ene in iste zadeve: kako mu zaupati, zakaj klepeta z drugimi ženskami, kaj je imela ona, česar jaz nimam ... Zakaj najde stik samo z ženskami, zakaj nima nobenega moškega prijatelja?
Ali bi nama pomagala partnerska posvetovalnica? Je
še kaj upanja, da bo nekoč bolje. Moža imam še vedno rada, čeprav bi včasih najraje pobegnila in zaživela novo življenje.
Partnerska posvetovalnica vama bo dala uvid v čutenja in v svet, ki vaju nekontrolirano obvladuje, odločitev za drugačen odnos pa bosta morala sprejeti sama. Pot v lepši in boljši odnos vedno obstaja, če se bosta odločila. Temelj vsega tega pa je zaupanje. Brez zaupanja ni varnosti, brez varnosti pa ni odnosa oz. je zelo kaotičen, poln sumničenj, strahu in napetosti. Če bi vas mož dovolj globoko začutil v tem, kar doživljate, bi veliko teh dvomov odpadlo, saj je med vama porušen občutek varnosti. Pa tudi iskreno opravičilo, ob katerem bi čutili, da misli resno, bi pripomoglo, da bi se vi lahko sprostili.
Dvomite v njegovo iskrenost, ker vam ne da zagotovila, da je zaključil, saj še vase ne verjame,
če bo vzdržal dogovorjeno besedo. Najverjetneje vas je strah, kako dolgo. Internet je danes postal sodobna oblika zasvojenosti, ki se je poslužuje zelo veliko ljudi.
Napisali ste: »Moža imam še vedno rada, čeprav bi včasih najraje pobegnila in zaživela novo življenje.« Tudi on najver-
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
jetneje čuti podobno, vendar za razliko od vas nenehno beži v svoj svet, v svojo iluzijo, kjer lažje preživi stiske, ki jih ima oz. se prebujajo med vama in jih težko regulirata.
Vse dobro vama želim v prihodnje, pa srečno.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 2. september
Danes goduje Štefan.
1176 je papež Aleksander III. uradno potrdil kartuzijanski meniški red.
1192 sta angleški kralj Rihard Levjesrčni in sultan Saladin podpisala pogodbo, s katero se je končala tretja križarska vojna. 1848 je ministrski odlok določil, da je treba v ljudskih šolah v bodoče poučevati v materinščini.
1920	se je začela v okviru revolucionarnega gibanja v Julijski krajini splošna stavka, ki so jo spremljali spopadi stavkajočih s fašisti.
1931 je ing. Dušan Sernec odstopil kot minister za gradnje. S tem je SLS zapustila jugoslovansko vlado in režim. Sreda, 3. september Danes goduje Dora.
301 je bila na Apeninskem polotoku ustanovljena le 20 km od obale Jadranskega morja žepna republika San Marino. 1891 je izšla v Chicagu prva številka Amerikanskega Slovenca.
1921	je dobila Ljubljana svoj seje.
1931 je jugoslovanski kralj Aleksander Karadordevič vpeljal tako
imenovano oktroirano ali vsiljeno ustavo.
1939 je bilo v Celju zborovanje okrog 100 zastopnikov Kmečko-
delavskega gibanja (komunisti), Slovenske kmečke stranke,
Kmečke prosvete in še nekaterih drugih skupin, na katerem so
ustanovili Zvezo delovnega ljudstva Slovenije.
Četrtek, 4. september
Danes goduje Zalka.
1834 se je rodil v Ljubljani slovenski pisatelj Fran Erjavec. 1844je v Bleiweisovih Novicah uvodničar prvič imenoval Ljubljano kot glavno mesto Slovenije.
1844 je v posebni prilogi Novic zagledala luč sveta pozneje tako
razvpita oda Jovana Vesela Koseskega Slovenija presvitlimu,
premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu Pervimu, ob
veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano.
1852 se je rodil na Brdu pri Lukovici v plemiško-uradniški družini
slovenski pisatelj in politik Janko Kersnik.
1882 se je rodil v Celju slovenski pravnik, politik in publicist
Bogumil Vošnjak.
1938	so na velikem narodnem taboru v Kamniku ob odkritju spominske plošče generalu Rudolfu Maistru podana Kamniška izjava Jugoslovanske strokovne (sindikalne) zveze.
Petek, 5. september Danes goduje Lovrenc
1844 so ustanovili v Ljubljani Historično društvo za Kranjsko. 1869 so ustanovili v Ljubljani Kranjsko industrijsko družbo. 1872 je bila kot oblika samopomoči v Šentjakobu v Rožu ustanovljena posojilnica, prva kmečka hranilnica in posojilnica na Koroškem in prva na Slovenskem. 1898 je v Trstu izšel časopis z imenom Delavec-Rdeči prapor.
1900	so v Mariboru ustanovili Športno društvo, predhodnik prvega slovenskega športnega društva Maribor.
1902 so izvedli na Koroškem deželnozborsko reformo. 1905 se je začel v Trstu prvi shod slovenskega narodnoradikalnega dijaštva. Sobota, 6. september Danes goduje Zaharija.
1462 je papež Pij II. v buli o cerkvenopravni ustanovitvi ljubljanske nadškofije vse novi škofiji dodeljene kraje izločil iz oglejske uprave.
1564 je nadvojvoda Karel z odlokom prepovedal kranjskim deželnim stanovom objaviti nedavno natisnjeno Trubarjevo Cerkovno ordningo.
1901	je po ljubljanskih ulicah zapeljal prvi tramvaj.
1930 so bili v Bazovici ustreljeni štirje Slovenci, člani protifašistične organizacije TIGR, ki so jih obsodili na smrt na posebnem sodišču za zaščito države na prvem tržaškem procesu.
1939	se je rodil v Fojnici v BiH slovenski skladatelj in pedagog Alojz Ajdič.
Nedelja, 7. september
Danes goduje Marko
1533 se je rodila angleška kraljica Elizabeta I.
1813 se je rodil poljski literat Emil Korytko, ki je imel s svojim
delom velik vpliv na Slovenskem.
1818 se je rodil na Planini pri Rakeku slovenski pisatelj, skladatelj in politik Miroslav Vilhar.
1848 so na Dunaju sprejeli zakon o zemljiški odvezi. S tem zakonom so odpravili tlačanstvo tudi na slovenskih tleh.
1902	je bil v Ljubljani prvi shod slovenskih katoliških nepolitičnih društev, ki ga je organizirala Slovenska krščansko socialna zveza. 1990 je načelnik Narodne zaščite Republike Slovenije izdal direktivo za delno ali popolno uporabo Manevrske strukture narodne zaščite.
Ponedeljek, 8. september
Danes je mali šmaren, goduje Marija Mati božja, zavetnica kristjanov.
Danes je mednarodni dan boja proti pismenosti.
1888 se je začel 1. slovenski vsesokolski zlet. 1907 so ustanovili v Ljubljani Zvezo slovenskih zadrug. 1933 je izšla uredba o spojitvi občin v dravski banovini. 1943 je italijanska vlada razglasila brezpogojno vdajo svojih oboroženih sil.
1990 se je začelo razmeščanje in prevažanje orožja in streliva iz Gotenice za potrebe Manevrske strukture narodne zaščite.
AvtoD£OM
BMW predstavil peto generacijo serije 7
Ob predstavitvi novega najprestižnejše-ga BMW bi lahko zapisali: veliko denarja in veliko razvajanja! V skladu z oblikovalsko filozofijo tega avtomobilskega proizvajalca revolucionarnemu in razvpitemu modelu, ki ga je oblikoval Američan Chris Bangle, sledi evolucija. Na začetku prodaje bo serija 7 na voljo v treh motornih izvedenkah in dveh dolžinah. Nemci so upoštevali tudi pripombe, ki so jih imeli kupci glede nea-traktivne zunanjosti, zato naj bi bila peta generacija ukrojena po »okusu« množic. O kakšnih množicah pa pravzaprav govorijo? Avto namreč stane vsaj 76.000 evrov!
Zunanjost avtomobila je postala bolj všečna (če pomislimo na prejšnjo Banglo-vo kreacijo), ker nemški oblikovalci niso upali ignorirati prejšnjih lastnikom in so namesto vnovičnega oblikovalskega eksperimentiranja upoštevali njihove želje. Kljub temu so se pristaši bolj revolucionarnih oblikovalskih pristopov že oglasili in povedali, da nova serija 7 še zmeraj preveč spominja na prejšnjo. Pri BMW se s kritikami ne strinjajo, ker naj bi avto izžareval špor-tnost in prefinjeno eleganco. Kakor koli že, na prednjem delu ne boste mogli spregledati velikih značilnih ledvičk, ki poskrbijo za prepoznavnost vozila in dovajanje svežega zraka v motorni prostor. Velike limuzine morajo biti pač v prvi vrsti elegantne, všečne, pa tudi prepoznavne in polne prestiža ter sodobne tehnike.
Nova serija 7 je na voljo v dveh dolžinah: v osnovni (507 cm) in v 14 cm podaljšani izvedenki. Pri slednji je centimetrski prirastek namenjen udobju oziroma dodatnemu prostoru za kolena zadaj sedečih potnikov.
Notranjost sedmice je moderna interpretacija čistega luksuza. Na volanskem obroču ni več dveh gumbov na oboku, zato se je prestavna ročica znova (in po želji evropskih kupcev) preselila na sredinsko konzo-lo, vrtljivi gumb sistema iDrive pa je dobil družbo še sedmih ostalih. Obvolanska ročica je le še del zgodovine, menjalniku po novem ukazujemo preko prestavne ročice, ki spominja na igralno palico in omogoča tako samodejni kot sekvenčni način pretikanja. Menjalnik je dobil drugačno elektroniko, ki omogoča različne načine prestavljanja, je pa še zmeraj šeststopenjski.
Tako kot se za najprestižnejši model tega proizvajalca spodobi, je v njem vgrajenih veliko tehnoloških novosti, ki pokrivajo področje vozne dinamike, udobja, varnosti kot tudi samih materialov. Že doslej je veljalo, da BMW v osnovi ponuja veliko opreme, a je seznam dodatne opreme, na katerem boste našli skoraj vse, toliko daljši in kaj kmalu pridete do cene, o kateri verjetno niste niti sanjali. Tako pač je, kvaliteta stane, še posebej, če govorimo o nemških »premium« znamkah. Ena izmed novosti je kamera v prednjem(!) odbijaču, ki bo nekoliko olajšala manevriranje s precej zajetnim vozilom, ki ga je v dolžino za dobrih pet metrov. Tehnologija integral active steering omogoča, da se zaradi boljše okretnosti v mestu zadnji kolesi do hitrosti 60 km/h premakneta v nasprotno stran v primerjavi s prednjima, nad 60 km/h pa na račun boljše vodljivosti v isto stran. Dynamic damping control označuje blažilnike, ki se samodejno prilagajajo vozni podlagi, voznik lahko predhodno izbere le program za udobnejšo vožnjo. Pri BMW so v njihovo največjo limuzino vgradili tudi
dynamic driving control, ki s pritiskom na gumb vpliva na odzivnost volanskega sistema, stopalke za plin, delovanje menjalnika, vzmetenja in stabilnostne elektronike. Ko voznik izbere enega od programov, mehanika in elektronika začneta delovati po njegovih željah: comfort za udobno vožnjo, kjer je več nihanja karoserije, normal za vsakodnevne potrebe, sport za hitrejšo vožnjo skozi ovinke in sport+ za že dirka-ško vožnjo. Serija 7 je opremljena še s sistemom, ki opozarja, da se zadaj vozeči avto skriva v mrtvem kotu vzvratnega ogledala, zraven tega opozarja na nenadno spremembo voznega pasu brez uporabe smernika, ponuja opozorilo o naletu, pa night vision, ki zazna višjo temperaturo pešca in njegovo smer ter opozori voznika na nevarnost ter brake energy regeneration, ki ponovno uporabi energijo, ki bi se z zaviranjem izgubila v obliki odvečne toplote. Naj kot večjo pogruntavščino omenim še speed limit, ki zazna večino obcestnih znakov omejitev hitrosti ter nanje sproti opozarja voznika, zato ga bo policist z radarjem težje presenetil. Večina predstavljenih tehničnih novosti uporablja velik LCD-zaslon na vrhu sredinske konzole, bolje opremljene različice pa še head up prikazovalnik, ki podatke izpisuje kar na vetrobransko steklo. Intenziteto izpisa oziroma količino podatkov si voznik določi sam s sistemom iDrive.
Sedmica je po novem tudi lažja, saj ima aluminijasti pokrov motorja, streho, vrata in zadnjo premo.
Še najbolj (vsaj za sedaj) razočara ozka motorna ponudba, kjer najdemo dva bencinska in dizelski agregat. Vstopno bencinsko izbiro predstavlja model 740i s 3,0-litr-skim biturbo šestvaljnikom z neposrednim vbrizgavanjem goriva (326 KM in 450 Nm navora). Trenutno najmočnejši bencinar je 750i s 4,4-litrskim osemvaljnikom, opremljenim z dvema turbo polnilnikoma in tehnologijo neposrednega vbrizgavanja goriva (407 KM in 600 Nm navora). Edina dizelska izbira je 3,0-litrski šestvaljnik, ki razvije 240 KM in 540 Nm navora.
Zaščito potnikov zagotavlja izboljšana struktura karoserije v kombinaciji z elektronsko nadzorovanimi pasivnimi varnostnimi sistemi, kot so stranske varnostne zračne blazine in varnostne zračne blazine za predel glave, aktivna vzglavnika spredaj, pnevmatike s tehnologijo runflat in indikator za nadzor tlaka v pnevmatikah.
Prodaja povsem nove serije 7 naj bi stekla v drugi polovici letošnjega novembra.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Naglavne uši
Drobni, komaj vidni zaje-davci se veselijo začetka novega šolskega leta in večjega števila otrok v vrtcih. Naglavne uši se namreč prenašajo z neposrednim stikom in se zato najpogosteje pojavljajo pri otrocih, ki zelo radi stikajo glave. Lahko se prenašajo tudi z brisačami, krtačkami, glavniki in pokrivali. Uši ne skačejo, ne letijo in ne poskakujejo z glave na glavo!
Uši so drobcene, komaj vidne žuželke, ki so v celoti specializirane za zajedavstvo. So zelo majhne (0,5-8 mm), na lasišču komaj vidne živalce, ki se s stopalci spremenjenimi v krempeljčke trdno oprimejo gostiteljevega lasu. Preden se napijejo krvi, so svetlo sive barve, nato se obarvajo rdečkasto. Najpogosteje jih najdemo na zatilju in za ušesi, lahko pa se naselijo tudi na obrveh, trepalnicah in v moški bradi.
Samica izleže 8 do 10 jajčec na noč, ki jih trdno zalepi na lase. Vsak, ki je kdaj imel uši ali jih je odstranjeval, ve, kako je gnida močno zalepljena na las. V roku 7 do 10 dni se iz gnid izležejo larve, velike 1 milimeter. Spolno
dozorijo v 1 tednu in tako gre razmnoževalni ciklus naprej.
Uši imajo rilček, s katerim pijejo gostiteljevo kri. Istočasno izločajo v rano slino, ki povzroča srbenje, ki je opozorilni znak za okuženost z ušmi. Odkrijemo jih težko, saj so zelo drobne. Ob sumu na uši je najbolj preprost poskus odkrivanja, da na dno kopalne kadi položimo velik bel papir in z gostim glavnikom prečešemo lase ter z lupo pregledamo papir. Če vidimo drobno žuželko, gre najverjetneje za uš. Takrat pregledamo, prav tako z lupo, še celo lasišče in nemudoma ukrepamo. Uši so lahko naleze prav vsak, ne glede na čistočo in socialni status. Če jih ima en član družine, le-ta ponavadi ni osamljen. V nasprotju s splošnim prepričanjem imajo uši raje čiste kot umazane lase.
V lekarnah imamo na voljo različne preparate proti ušem, ki so lahko sintetičnega ali rastlinskega izvora. Vsi ti pripravki, vključno z električnim glavničkom, uši ubijajo, na jajčeca pa nimajo tako zanesljivega učinka.
Foto: Črtomir Goznik
Vlasta Rebernak Kamenšek, farm. tehnik
Zaradi tega se je potrebno postopkov za odpravo uši držati natančno in jih ponavljati, dokler ne uničimo vseh zaje-davcev.
Pri uporabi pripravkov se moramo dosledno držati navodil, saj je od tega odvisna njihova učinkovitost. Umivanje las s sredstvom proti ušem naj se ponovi spet čez 7 dni, ko se izležejo larve, ki še niso sposobne izleči svojih jajčec. Vmes med tema dvema umivanjema pa uporabljamo blage šampone in balzame, ki naredijo lase gladke, kar otežuje oprijemljivost jajčecem.
Ukrepi pri ušivosti:
odkrivanje uši
pranje las s sredstvi proti ušem
vmesno pranje z blagimi šamponi in balzamom
po tednu dni spet pranje las s sredstvom proti ušem
preverjanje vseh članov v družini
čiščenje in pranje vseh predmetov, ki pridejo v stik z glavo in lasmi
sesanje tal in oblazinjenega pohištva
nepralne stvari zavijemo v plastično vrečko in damo za 2 dni v zamrzovalnik
Če pa smo se odločili zalego pokončati v enem mahu, nam ne preostane drugega kot močna luč in lupa ter preiskati lasišče centimeter za centimetrom. Kjer je gni-da zalepljena na las, jo izvlečemo ali izrežemo las z gni-do vred. Seveda je to možno, če lasje niso svetli, zelo dolgi ali pregosti oz. skodrani.
Starši so po zakonu dolžni obvestiti šolo ali vrtec, ki jo otrok obiskuje, o pojavu uši. Vsekakor pa se zaradi njih ni potrebno sramovati, saj ne prizanašajo nikomur. Ob okužbi z ušmi je potrebno ohraniti razsodnost in umirjenost, saj se bomo le tako lotili problema načrtno in natančno.
Vlasta Rebernak Kamenšek, farm.
tehnik, Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Koledarsko poletje se poslavlja
Otroški živžav na cestah je tudi tiste, ki ne gledajo pogosto na koledar, opomnil, da se je pričel september. Meteorologi pravijo, da je meteorološkega poletja konec, čeprav je na koledarju še do druge tretjine septembra. To vedo tudi rastline, saj se trajnice in lesnate rastline počasi že pripravljajo na prezimovanje. To spoštujte, zato se sedaj ne obrezuje več živih mej, pognoji se lahko samo z gnojili, ki ne vsebujejo dušika. Kljub temu pa naj tla okoli rastlin ostajajo rahla in zastrta. Posebej to velja za tiste trajnice, ki so sedaj v najlepšem cvetju.
Sobne rastline
Kljub temu da sem o vitezovih zvezdah ali amarilisih, kot jih radi imenujemo, pri nas že veliko govorila in pisala, je o njih še vedno veliko vprašanj. Tisti, ki želite njihovo cvetenje okoli božiča, jih morate zdaj izsušiti. Lahko jih samo prenehate zalivati. Vendar je najbolje, če jih izpulite in postavite nekam na suho in v senco. Liste pustite, da se naravno posušijo, korenine pa samo toliko očistite, kolikor gre brez vode.
Ko se listi popolnoma posušijo, jih lahko obrežete. Tudi korenine do konca očistite, ko se zemlja na njih povsem osuši. Če so bili posajeni na vrtu, čebulice namočite v ohlajen žajbljev čaj, ki mu dodajte peščico vratičevih cvetov. Nato čebulice dobro osušite in jih shranite v hladni kleti ali v hladilniku. Za nastavek cvetov potrebujejo namreč počitek in hlad. Kljub vsemu se lahko zgodi, da tiste čebulice, ki ste jih kupili lani, drugo leto ne bodo cvetele. Prav gotovo pa jih boste težko prepričali, da bodo cvetele pozimi.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Foto: Miša Pušenjak
Dvoletnice, ki smo jih sejali junija, so sedaj že velike. Potrebno bi jih bilo začeti dognojevati. Vendar pazite, uporabite gnojila za cvetoče rastline, pri tem pa dognojujte s polovičnimi odmerki dva do tri krat na teden. Letošnje poletje je bilo zanje dokaj ugodno, zato so velike in potrebujejo hranila, vendar ne smejo dobiti preveč dušika. Potem bodo zimo težje prestale.
Letošnje leto je mnoge zaznamovalo s točo. Zato bodo mnogi letos pričeli prej razmišljati tudi o jesenskih in zimskih zasaditvah. Poleg mačeh imamo sedaj veliko število različnih rastlin, povečini trajnic, ki jih lahko uporabimo v ta namen.
V	trgovinah se že pojavljajo okrasna zelja. Ta so zanimiva na različne načine. Povečini prezimijo, spomladi pa so zelo zanimiva in dekorativna tudi, ko poženejo v cvet. Ker so takrat visoka, jih sadimo v ozadje zasaditev. Zelo različne oblike teh zanimivih kapusnic najdemo, v barvah pa niso tako pestre, saj obstajajo samo variante z belimi ali različno rožnatimi listi, ki so lahko nakodrani, narezljani, veliki ali manjši. Pa vendar so okrasna zelja zanimiva tako za sajenje na jesenske gredice kakor v korita in posode.
Zelišča
V	jesenskih zasaditvah lahko uporabimo tudi številna zelišča. Najpogosteje uporabljamo timijan in žajbelj. Obe rastlini v zadnjih letih najdemo v različnih barvnih odtenkih. Listi so lahko pisani ali enotne barve. Te rastline lahko sedaj izkoristimo za zanimive jesenske kreacije, spomladi pa tiste iz korit presadimo na prosto, saj so trajnice in jih uporabljamo tako za okras in kot zelišče. Tiste, ki smo jih sadili na gredice, pa preprosto pustimo, saj so lahko lep okras tudi na cvetličnih gredicah.
Zelišča na gredicah še zadnjič pred zimo porežemo, saj veljajo zanje ista pravila kakor za druge trajnice. Če jih bomo rezali kasneje, bodo slabše prezimila.
Pa ne pozabite: zelišča režemo vedno suha, nekaj dni po dežju in najbolje je, da je to v sredini dneva, ko imajo največ aromatičnih snovi. Ne sušimo jih v pečicah ali mikrovalovnih pečicah, temperatura sušenja naj ne bo višja od 30 oC. Pa z veliko dobre volje jih nabirajte, saj se bo le-ta prenesla na vas, ko se boste pozimi greli s toplimi čaji ali jedli okusne jedi.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
Foto: internet
Daniel Powter
Največje ženske pevske zvezde so se združile v humanitarni pesmi v boju proti raku. 15 glasbenih div bo 2. septembra objavilo skupno skladbo z naslovom Just Stand Up, ki so jo zapele Mariah Carey, Beyon-ce, Mary J. Blige, Rihanna, Fergie, Sheryl Crow, Miley Cyrus, Melissa Etheridge, Ashanti, Natasha Bedingfi-eld, Keyshia Cole, Ciara, Leona Lewis, LeAnn Rimes in Carrie Underwood. Denar zbran od prodaje te pesmi bo darovan za pomoč pri raziskovanju in zdravljenju rakavih bolezni. Za projekt je najbolj zaslužen legendarni Antonio 'L.A.' Reid, ki je skupaj s Babyfaceom tudi producent omenjene skladbe.
®@®
Daniel Powter je končal snemanje svojega novega albuma. Kanadski glasbenik je najbolj znan po mega hitu Bad Day, ki ga najdemo na njegovem debitantskem albumu iz leta 2005. Naslov novega albuma je Under The Radar in bo izšel v jeseni. Powter je vse nove skladbe napisal sku-
Metallica
paj z zelo cenjeno avtorko in producentko Lindo Perry. Prvi najavni singel novega albuma je skladba Next Plane Home. Powterov singel Bad Day je bil v letu 2006 proglašen za največjo uspešnico v ZDA, v Veliki Britaniji pa je to največkrat predvajana skladba na radijskih postajah v zadnjih petih letih.
Med 13. in 18. avgustom je potekal velik glasbeni festival v naši soseščini. Budimpeški Sziget je eden izmed največjih kulturnih dogodkov v Evropi.
Med letošnjimi nastopajočimi na otoku na Donavi najdemo velike svetovne glasbene zvezde, kot so Iron Maiden, Alanis Morissette, The Kooks, Kaiser Chiefs, Ja-miroquai, Die Ärzte, Sex Pistols, Roisin Murphy, R.E.M., The Killers in številni drugi. V šestih dneh je festival obiskalo kar 385.000 obiskovalcev, rekord pa je bil zabeležen na dan koncerta zasedbe R.E.M., na katerem se je zbralo kar 70.000 ljudi. Sziget ponuja zelo raznovrstne zvoke z vsega sveta. Tako
lahko vsakdo najde kaj za svoj okus. Na festivalu potekajo tudi gledališke predstave in
druge kulturne prireditve.
®®®
Znani so že prvi glasbeni izvajalci, ki bodo nastopali na letošnji podelitvi MTV Video Music Awards. Svoj nastop na svečani podelitvi, ki bo 7. septembra v Los Angelesu, so že potrdili Rihanna, T.I., Paramore, Pink, Kid Rock, Lil Wayne, Jonas Brothers. Rihanna bo zapela svoj novi hit Disturbia, Paramore naja-vlja skladbo Misery Business, Pink pa svoj novi singel So What. Zanimivo je, da med izvajalci ni Britney Spears, ki je nominirana za dve nagradi. Voditelj letošnje prireditve bo britanski komik Russell Brand.
®@®
Tolikokrat so se že razšle in se ponovno združile, da sploh ne štejemo več. Zna pa se zgoditi, da se bodo prihodnje leto Destiny's Child spet združile. To je namreč v zadnjem intervjuju delno potrdila Kelly Rowland, ena od treh deklet, ki so se zadnjič razšle leta 2005 in se potem vsaka zase posvetile solo karieri. Po njenih besedah naj bi bila združitev zelo verjetna, saj so punce odločene, da spet delajo skupaj, torej snemajo pesmi in koncertirajo.
®®®
Pussycat Dolls bodo kmalu izdale svoj novi album z naslovom Doll Domination. To bo drugi studijski album te ameriške ženske pop skupine. S svojim debitantskim
albumom PCD iz leta 2005 so osvojile vrhove svetovnih glasbenih lestvic. Znan je že tudi prvi singel z novega albuma, to je skladba z naslovom When I Grow Up, ki je že kar nekaj tednov uvrščena zelo visoko na svetovnih glasbenih lestvicah. Pod produkcijo albuma so se podpisali Dr. Dre, Timbaland, Scott Storch, Cee-Lo Green, Fernando Gari-bay in Taio Cruz. Kot vokalni gost na albumu se ponovno pojavlja raper Snoop Dogg. Album Doll Domination naj bi izšel 22. septembra.
Kar precej se je zadnje čase govorilo o legendarni zasedbi Metallica. Tokrat skupina misli povsem resno. Izdali so namreč prvi singel z novega albuma. Ne glede na dejstvo, da je skupina že velikokrat prestavila datum izida albuma, jim oboževalci in poslušalci tega niso zamerili. Album, ki so ga poimenovali Death Magnetic, bo na prodajnih policah od 12. septembra. Da pa čakanje ne bo tako napeto, so fantje že izdali prvi singel z novega albuma. Skladba se imenuje The Day That Never Comes, lahko pa ji prisluhnite na uradni spletni strani skupine Metallica. Člani zasedbe za september najavljajo tudi dva ekskluzivna koncerta v Berlinu in Londonu. Karte za omenjena koncerta bodo lahko kupili samo člani njihovega fun kluba na njihovi spletni strani po simbolični ceni 10 EUR, ves prihodek z obeh koncertov pa bodo donirali v sklad za pomoč otrokom.
Janko Bezjak
t v
ca
i
1.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
2.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
3.	NO AIR - JORDIN SPARKS&CHRIS BROWN
4.	DANCE WIV ME - DIZZE RASCAL/ HARIS/CHROME
5.	SWEET ABOUT ME - GABRIELLA CILMI
6.	GIVE IT 2 ME - MADONNA
7. CLO S. DIS
9.	VIVA
10.	SH TINGS
11.	I'
R - NE-YO RBIA - RIHANNA VIDA - COLDPLAY
UT UP & LET ME GO - THE "
ING
fOURS - JASON MRAZ
feako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	DISTURBIA - RIHANNA
2.	CRUSH - DAVID ARCHULETA
3.	FOREWER - CHRIS BROWN
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
2.	THE MAN WHO CAN'T BE MOVED - SCRIPT
3.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
NEMČIJA
1.	DAS HAT DIE WELTNOCH NICHT GESEHEN -SÖHNE MANNHEIMS
2.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
3.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
Zanimivosti
V Londonu odkrili zlati kip Kate Moss
V Londonu so prejšnji teden odkrili zlati kip britanske manekenke Kate Moss, ki je vreden kar 1,9 milijona evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 50-kilogramski kip je delo umetnika Marca Quinna, ki je svoj izdelek komentiral z besedami: »Pomislil sem, da bi lahko naredil kip, ki bi prikazoval ideal današnje lepote.« Zlati kip bo skupaj z drugimi umetninami s 4. oktobrom na ogled v Britanskem muzeju. Kate Moss je prejšnji teden v medijih kritizirala presuhe manekenke, kakršna je v preteklosti bila tudi sama. »Dolgo časa sploh nisem jedla, vendar ne načrtno, temveč zato, ker je bila hrana naravnost odvratna,« je povedala v nekem intervjuju za ameriško revijo.
Fini na potapljanju na zaščitenem območju
Predsednik italijanskega parlamenta Gianfranco Fini se je v torek potapljal na zaščitenem območju v Toskanskem otočju, kjer je potapljanje dovoljeno le znanstvenikom, je poročal italijanski dnevnik Il Corriere della sera. Finija, ki ga je spremljal gasilski čoln, je pri pripravljanju na potapljanje na otoku Giannutri zasačilo Združenje italijanskih okoljevar-stvenikov Legambiente in o dejanju takoj obvestilo predsednika Narodnega parka Toskanskega otočja Maria Tozzija. Ta je povedal, da Finiju ni izdal dovoljenja za potapljanje na območju, kjer je po njegovih besedah prepovedano tudi kopanje. »Gre za območje, ki je popolnoma zaščiteno in kjer se lahko zadržujejo le znanstveniki s posebnim dovoljenjem,« je poudaril Tozzi in dodal, da je Fini storil velik prekršek, za kar mu grozi visoka kazen. Na dogodek se je odzval Finijev tiskovni predstavnik Fabrizio Alfano, ki je dejal, da je šlo za nepremišljenost. Fini in njegova družba so bili po njegovih besedah prepričani, da so na območju, kjer je potapljanje dovoljeno. Alfano je po poročanju časnika še povedal, da je kazen, ki je doletela predsednika parlamenta, upravičena in da bo tudi plačana. Ta naj bi po navedbah združenja Legambiente znašala okrog 2000 evrov. Italijanski dnevnik La Re-pubblica pa je poročal, da je bilo zaradi zadrževanja na zaščitenih območjih Toskanskega otočja v preteklosti kaznovanih že več znanih osebnosti, med njimi tudi nekdanji italijanski zunanji minister Massimo D'Alema, pisatelj, pevec in igralec Giorgio Faletti in političarka Stefania Craxi
Računalniški virus v vesolju
Znanstveniki ameriške vesoljske agencija Nasa so bili v sredo zaposleni z odpravljanjem virusa, ki je okužil prenosni računalnik na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), je povedala predstavnica Nase Kelly Humphries. Nasa pa ni hotela izdati imena virusa ali povedati, kako je prišel v vesolje, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na spletni strani SpaceRef.com, ki je prva poročala o okužbi z virusom, pa so virus tudi identificirali kot »W32.Gammima.AG«. Zapisali so še, da se je virus verjetno prenesel preko USB ključka, ki ga protivirusni program ni pregledal. Iz Nase so sporočili, da so naložili nov protivirusni program in da črv več ne predstavlja grožnje. »Nikoli se še ni zgodilo, da bi črv poškodoval glavni ali operacijski računalnik,« so še dodali.
Količina ledu v Arktičnem oceanu nevarno padla
Količina ledu v Arktičnem oceanu je dosegla drugo najnižjo stopnjo, odkar so znanstveniki tamkajšnje dogajanje začeli spremljati s pomočjo satelitov. Strokovnjaki za prihodnja leta zaradi globalnega segrevanja napovedujejo še hitrejše taljenje ledu, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Z ameriškega centra za sneg in led U.S. National Snow and Ice Data Center, ki ima sedež na univerzi v Coloradu, so sporočili, da lahko količina staljenega ledu v letu 2008 pred koncem sezone taljenja preseže lanski rekord. Po njihovih podatkih je v ponedeljek ledena površina v Arktičnem oceanu padla pod 5,3 milijona kvadratnih kilometrov, led pa se vztrajno tali naprej, so sporočili z ameriškega centra. Lani se je ledena površina zmanjšala na rekordno nizkih 4,3 milijona kvadratnih kilometrov, kar je skoraj 40 odstotkov manj od povprečja v letih od 1979 do 2000. Nekateri strokovnjaki napovedujejo nadaljnje stopnjevanje taljenja, tako da do leta 2030, mogoče celo prej, poleti v arktičnem oceanu po njihovih ocenah ledu sploh ne bo več. Po besedah Christopherja Krenza, vodje arktičnega projekta Oceana, vse hitrejše taljenje ledu ni naključje. S taljenjem ledu, ki je svetle barve, je na površju vedno več temnega oceana. Temni ocean absorbira več toplote kot led in posledično se segrevanje pospešuje. Dodatna toplota bo po njegovem mnenju pospešila taljenje arktične površine, ki je celo leto zamrznjena. S tem se bodo odtajale tudi organske oblike, ki bodo povečale količino to-plogrednih plinov in še pospešile globalno segrevanje. Taljenje ledu močno ogroža populacijo polarnih medvedov v morju Chukchi na severozahodni obali Aljaske. 16. avgusta so znanstveniki v morju od 24 do 105 kilometrov od aljaške obale opazili devet polarnih medvedov. Nekateri so plavali proti severu, da bi dosegli polarni led, ki je bil takrat od njih oddaljen okoli 650 kilometrov. Polarni medved je sicer odličen plavalec in znani so primeri, ko so preplavali po 160 kilometrov. Taki podvigi pa jih močno utrudijo in obstaja velika verjetnost, da med plavanjem zaradi utrujenosti utonejo.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Golaž s polento
TOREK
bučkina juha s proseno kašo*, gratinirane
skutine palačinke
SREDA
krompirjeva musaka, solata
ČETRTEK
golaž s polento
PETEK
testenine s tuno in mozzarelo**, solata SOBOTA
pasulj s prekajenim mesom NEDELJA
goveja juha z rezanci, svinjski kotleti na žaru, pečen krompir, solata PONEDELJEK
govedina v solati, črni kruh
*Bučkina juha s proseno kašo
15 dag bučk, 10 dag prosene kaše, olje, maslo, sol, poper, bazilika, timi-jan, lovorjev list, čebula, česen, kisla smetana, 1 dl belega vina.
Bučke operemo in narežemo na kockice.
Čebulo olupimo in sesekljamo. Na olju pre-pražimo čebulo, ko malo zarumeni, ji dodamo bučke in še malo prepražimo. Zalijemo z vodo, belim vinom ter dodamo proseno kašo in po okusu začinimo. Pustimo, da juha pol ure vre, in ji na koncu primešamo kislo smetano. Juho nalijemo v krožnik in ji dodamo še malo kisle smetane ter jo po-tresemo s peteršiljem.
**Testenine s tuno in mozzarelo
3 žlice olja, 250 g testenin, 2 žlici mozzarele, 100 g tune iz konzerve, čebula.
V posodo dajte vodo, posolite in zavrite. V slani krop dajte testenine in jih kuhajte 10-15 minut. Medtem ko se testenine kuhajo, razrežite čebulo na rezance. V globlji ponvi ali voku segrejte olje in v njem popra-žite čebulo, da pozlati, nato dodajte tuno iz konzerve in pražite, dokler tuna ne dobi svetlorjave barve. Popoprajte in primešajte testenino. Dobro premešajte. Pri koncu dodajte še mozzarelo in postrezite.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
Otrok odraste, ko spozna, da ima pravico, ne le da ima prav, ampak tudi, da se moti.
-k-k-k
Smrt modrega ne preseneti: vedno je pripravljen odpotovati.
•k-k-k
Od vzvišenega do smešnega je le korak.
•k-k-k
Nekateri ljudje se rodijo povprečni, nekateri dosežejo povprečnost in nekaterim je povprečnost vsiljena.
•k-k-k
Pogovori med Američani in Sovjeti so poskus, da bi viski razredčili z vodko.
-k-k-k
Naše čednosti so pogosto le prekrite pomanjkljivosti.
-k-k-k
Ženske so vsa ta stoletja služile kot očala s čarobno in slastno močjo, da so odsevale podobo moža v dvakratni naravni velikosti.
-k-k-k
Naravo razumemo tako, da se ji upiramo.
-k-k-k
Ne nehaj klesati svojega kipa, dokler se ne bo pokazal božanski sijaj čednosti.
-k-k-k
Brat je prijatelj, dan od narave.
Ko je kapitan izvedel, da prodira voda v ladjo, je ukazal mornarju: "Pripravite rešilne čolne in začnite oddajati klice na pomoč!"
Mornar: "Razumem, gospod kapitan, vendar, ali ne bi bilo bolje, če bi kuhar zaprl vodovodno pipo v kuhinji?"
Mornar priteče k kapitanu in mu sporoči: "Ladja pušča!"
Kapitan: "Kako pa si prišel do tega?"
Mornar: "V bazenu na krovu je morski pes."
Pogovor dveh brodolom-cev na samotnem otoku.
"Koliko kilometrov, misliš, da je do zemlje?" "Tri."
"V kateri smer?" "Navzdol."
Proti samotnemu otoku,
SESTAVIL EDI KLASINC
KLOBUK IZ BOBROVE DLAKE
KRHKA KOVINA
SVEDER, LUKNJAČ
MESTO OB REKI NIŠAVI
ERIKA GRICAR
NASA NOVINARKA (TANJA)
MESTO V SAUDSKI ARABIJI
MEHANSKO LJUDSKO GLASBILO
AM. IGRALEC (DESI)
KRALJ V TEBAH
POLICIJSKI AGENT
DERIVAT AMONIAKA
POSTAVNA ŽENSKA
ZRAST MINERALOV
IZ BESEDE JALNA
FINSKI BOG NEBA
PREBIVALEC ANAMA
KRZNAR
DELAVEC V PRALNICI
MAJDA ARH
TEPEC, NEUMNEŽ
NAŠA PESNICA (PAVLA)
BOJAR IZ »HOVANŠČINE«
POLJSKA RASTLINA
MORSKI PRELIV
PTUJSKI SNEMALEC TINČEK
ODDELEK NA ŠOLI
KANTAVTOR DOMICELJ
OBRED KLANJA PRI JUDIH
SPALNO OBLAČILO
LETOPISEC
NAŠ BALONAR ŠORN
PISATELJICA UMEK
IRIDIJ
IZ BESEDE ROŽKA
ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK
JOŽE GREGORC
ALENKA VIDRIH
MALI AVSTRALSKI KENGURU
TELIČKA, KAVICA (NAREČNO)
GEOMETRIJSKO TELO
NEM. PISEC (JOCHEN)
PODTALNI POLITIČNI AKTIVIST
100 m
VZDEVEK SLIKARJA TOULO-USE-LAUTRECA
MANJŠA RIBIŠKA JADRNICA
na katerem že nekaj let živi osamljeni brodolomec, priženejo nekega dne valovi velik sod, v njem pa golo žensko. Brodolomec skoči v morje in potegne žensko na sodu na kopno. Ženska hvaležno vzklikne: "Rešili ste mi življenje. V zahvalo vam bom dala nekaj, kar že dolgo pogrešate."
Brodolomec zažari od navdušenja in vzklikne: "Mar je v sodu pivo?"
Potnik na ladji drugemu potniku: "Kaj ne znate paziti?! Stopili ste mi na nogo!"
"Oprostite, sem slepi potnik."
Na izpitu v pomorski akademiji vpraša profesor: "Kaj bi naredili, če bi zagledali ladjo, ki se vam bliža s strmega nabrežja?"
Bodoči pomorski oficir: "Pripriči bi nehal piti!"
Pogovor med dvema mornarjema.
"Zakaj pa je naš kapitan tako besen?"
"Na TV-kvizu je dobil prvo nagrado."
"Zaradi tega bi bil lahko samo vesel."
"Nagrada je enomesečno potovanje po Sredozemskem morju."
Ko se po več mesecih odsotnosti vrača mornar v domače pristanišče, po telegrafu sporoči ženi: "Nor sem od poželenja. Počakaj me v pristanišču s privezano žim-nico na hrbtu."
Čez čas dobi odgovor: "Velja, samo pazi, da boš prvi zapustil ladjo."
Letoviščarka vpraša postavnega mladega mornarja: "Česa se mornarji najbolj bojite? "
Mornar: "Neumnih vprašanj."
"Zakaj je železniška postaja tako daleč od vasi," se huduje utrujeni popotnik.
Postajni načelnik: "Ko so jo gradili, se jim je zdelo bolj pametno, da jo postavijo blizu proge."
"Oprostite, kako bi prišel najhitreje na postajo?"
"Tako, da kar se da hitro tečete."
Ugankarski slovarček: ARLT = nemški pisatelj in založnik (Jochon, 1948 - ); AVAHI = madagaskarska polopica; DRUZA = zrast mineralov, kopuča; JUMA = finski bog neba; KASTOREC = klobuk iz borove dlake, kastor; MERIN = mali avstralski kengeru (Onychogalea frenata); SAHITA = obred kuhanja pri Judih; ŠAKLOVITI = bojar iz Musergskega opere "Hovanščina"; TARTANA = manjša ribiška ali tovorna ladja.
■»p! 'jezo>j 'euie| 'uuaiu 'niueuv 'ezjeuv 'eu||eA3 'eiuni '}niu|0A 'l|JV 'eujzo 'zeuj\/ '3B 'Je 'gr 'jAjl^aiep 'sin 'e>p|ejed 'eqeq 'oey 'ispue 'VIAI 'uoiuuue '!i!A0|^es 'oejojse^ '^ainuaj} 'o|ue| '^eAe 'jbaoj 'osud :ouAejopoA :e)|uezu)| 9) Asesan
íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
EMICA
Govori se ...
... da je ena od zares levih strank bojda že čisto za to, da bi verouk vendarle poučevali v šolah; tako bi menda bili učenci vsaj varni pred pedofili.
... da smo imeli prav, ko smo nedavno tega poročali, da so si pri svetem Vidu med zapleti zaradi imenovanja v. d. ravnateljice hiše učenosti tamkajšnji svetniki dali avto-gol;prav imamo tudi sedaj, ko vam sporočamo, da so zaradi tega odločilnega zadetka tekmo izgubili.
... da so bojda dornavski osnovnošolci in mnogi njihovi starši pričakovali, da bodo zaradi zapletov ob zaključku starega novo šolsko leto začeli z novo ravnateljico. Pa so se ušteli, saj jih je v ponedeljek pozdravila kar dosedanja,
... da so ob odhodu dolgoletnega zaslužnega prvega moža ugledne ptujske devetlet-ke učenci, učitelji in verjetno še kdo odkrito presenečeni, saj
se kljub prihodu nove ravnateljice zemlja vrti še naprej.
... da so kolesarji v prvem delu dirke po Štajerski, ki je potekal tudi v okolici Lenarta, imeli tudi gorski cilj; vprašujemo se le, od kod je organizatorjem uspelo tja pripeljati goro!?
... daje na tem istem kolesarskem tekmovanju zmagovalec osvojil rumeno, modro in pikčasto majico. Si lahko mislite,
kako vroče mu je bilo v vseh treh majicah v drugem krogu tekmovanja!?
Vidi se ...
... da pričujoči posnetek močno spominja na dejanja nekaterih vnetih pripadnikov človeške rase, ki v prizadevanjih za čim boljši položaj pred skorajšnjimi volitvami ne izbirajo metod.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: M. P.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat objavljamo fotografijo M. P., ki je nastala med dopustovanjem v Medulinu. Žan in Gašper vztrajno lovita ravnotežje, da bi se lahko obdržala na nogah ... Mogoče pa bo!
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
	1	8	6	3		7	2	4
7			5		2	3		
4			1	8			9	
8				7	4		6	9
		2		5	6			
	7		8	2	1		5	3
	8	4						
			2	9	8	1		
		5		1			8	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€	0
Bit	v	©©©	€€	OOO
Dvojčka	vv	©©	€€€	00
Rai	v	©©©	€€	000
Lev	vvv	©©©	€	00
Devica	vv		€€€	0
Tehtnica	vv		€€€	000
Škorpijon	vvv	©©©	€€	0
Strelec	vv	©©©	€	000
Kozorog	vvv	©©©	€€	00
Vodnar	vv	©©	€€€	000
Ribi	vvv	©	€€€	0
Velja za teden od 2. septembra do i 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 05. septembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD.
Nagrajenec-ka iz prejšnje številke je: Metod Kostanjevec, Stojnci 58, 2281 MAR-KOVCI.
Anekdote slavnih
Znamenitega ameriškega pesnika Henrya Wadswortha Long-fellowa so hoteli videti in spregovoriti z njim mnogi obiskovalci. Neki Anglež se mu je predstavil takole: "Ker v vaši deželi ni razvalin in starožitnosti, sem hotel videti vsaj vas."
Ko so italijanskega pevca Enrica Carusa vprašali, kaj misli o glasbeni nadarjenosti različnih narodov, je odgovoril: »Francozi so ustvarjeni za to, da ustvarjajo opere, Italijani, da jih pojejo, Nemci, da jih igrajo, Angleži, da jih poslušajo, Američani pa za to, da jih financirajo.«
***
Francoski filozof Ernest Renan se je hotel na nemški meji pošaliti s carinikom in mu je namesto potnega lista pomolil jedilni list.
Carinik je listino pogledal in rekel: "Vaš potni list je popolnoma
v redu: telečja glava, kurje prsi, svinjski parklji!"
***
Neka gospa je vprašala Alberta Einsteina, kdaj se bo vedelo, ali je njegova teorija resnična. Znanstvenik ji je odgovoril: »To bo dokazano leta 1981, vendar bom jaz takrat že mrtev.« - »In kaj bo takrat?« - »Če imam prav, bodo Nemci rekli, da sem Nemec, Francozi pa, da sem Žid. Če nimam prav, pa bodo Nemci trdili, da sem Žid, Francozi pa, da sem Nemec.«
***
Med pogovorom češkega predsednika Tomaša Masaryka s politikom dr. Jaroslavom Stranskym je prišlo do mučne tišine. Da bi pretrgal neprijeten molk, se je politik ozrl skozi okno in vzneseno dejal: »Kako veličastno se dvigajo ti hrasti proti nebu; kakor da so stolpi gotskih cerkva. Prav gotovo so stari več sto let in kdo ve, kaj bi nam pripovedovali, če bi znali govoriti?«
Predsednik Masaryk je na ta pesniški izliv kratko odgovoril: »Rekli bi: mi nismo hrasti, ampak kostanji, gospod doktor.«
Francoski državnik in soustvarjalec deklaracije o človekovih pravicah grof de Mirabeau je nekoč povabil na kosilo zdravnika. Ker ta ni mogel priti, mu je poslal pismo, v katerem naj bi sporočil, kdaj ima čas. Mirabeau ni in ni mogel razbrati nečitljive pisave. Spomnil se je, da lekarnarji vedno razumejo zdravniško pisavo in je zato pismo odnesel v lekarno. Lekarnar si je pismo nekaj časa ogledoval, nato pa ponudil stekleničko z zdravilom in rekel: »Osem frankov, prosim!«
***
Francoski renesančni filozof Michel de Montaigne je med drugim zapisal tudi naslednjo zanimivo ugotovitev: »Tudi na najlepšem prestolu sveta sediš vedno le na svoji zadnjici.«
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
. septembra: 1 znak - slabo,
ZOJltfA ZAVAROVANJA
nezgodna in štipendijska zavarovanja za otroke in mladino
Zakaj je sklenitev
Zojinega nezgodnega zavarovanja
modra odločitev?
•	ker boš 24 ur na dan nezgodno zavarovan/a, kjer koli boš, tudi na počitnicah
•	ker lahko izbiraš med različnimi ugodnimi kombinacijami
Zavarovanje lahko sklenete:
•	spomočjo interneta: www.ZavarovalnicaMaribor.si
na vseh prodajnih mestih Zavarovalnice Maribor
pri prodajalcih zavarovanj Zavarovalnice Maribor
več informacij 080 1920
080 19 20
tO]*
www.zoja.si
Atletska šola je odprla svoja vrata
Atletska šola je športni program, namenjen otrokom od 4. do 14. leta starosti. Strokovno načrtovan program je usmerjen v zdrav razvoj otroka; poudarek ni na intenzivnosti, ampak je njegov cilj splošni razvoj. Prav zato ponujamo otrokom in mladostnikom široko športno paleto, od osnovne motorike v vsej svoji polnosti (ravnotežje, gibanje, agilnost, koordinacija v prostoru, zaznavnost, hitrost, natančnost metov in moč) preko elementarnih iger do spoznavanja osnovnih atletskih disciplin. Ljudje smo gibajoča in igrajoča se bitja, na žalost pa to dejstvo vedno bolj zanemarjamo. Pa da ne bo pomote: starši to prevečkrat pozabljajo. Vadba v atletski šoli obsega sklope osnovne motorike in gibalnih aktivnosti, ki ob pravilnem izvajanju izboljšujejo motorične sposobnosti otrok in mladih atletov. Veliko pozornosti na začetku posvečamo atletski abecedi, ki obsega: nizki in visoki skiping, grabljanje, pripetenje, hopsanje, tek s poudarjenim odrivom, poljski skiping in kaskanje. Otroci se tako učijo nadzirati svoje gibanje, pravilno teči in pravilno odrivati. Ta znanja so temelj uspešnega ukvarjanja s katerimkoli športom, ne le z atletiko.
Napočil je čas za vpis v atletsko šolo in selekcije, ki bo potekal septembra in oktobra. Vsako sredo ob 16.30 bo vpis za otroke, rojene med 1994 in 1997, vsak četrtek ob 16.30 pa za otroke, rojene med 1998 in 2004. V teh terminih boste izvedeli tudi vse o vadbi v predšolski skupini. Vpis bo potekal na Mestnem stadionu na Ptuju. Pričakujejo vas strokovno usposobljeni in izkušeni trenerji ter vaditelji: Mojca, Barbara, Simona in Aleš. Dosegljivi pa so tudi na številki 040 748 269 ali elektronski pošti: ak.cestnopodjetje.ptuj@gmail.com.
Zakaj zapleteno, če je lahko preprosto?
V šolo (preprosto) z vlakom!
Idealno za osnovnošolce, dijake, vajence in študente: letna, polletna ali mesečna šolska vozovnica.
Z letno vozovnico prihranite štiri mesečne vozovnice!
Želimo vam veliko uspeha in prijetno potovanje!
Slovenske železnice
Prireditvenik
Torek, 2. september
Ptuj, CID, začenjajo se začetni tečaji bobnanja, španščine, učenje temperamentnega španskega plesa flamenka za fante in dekleta Ptuj, CID, na ogled je razstava društva Humanitas iz Ljubljane pod naslovom: Kdo je naredil majico?, pot od bombaža do tekstila Ptuj, CID, dobite informacije o možnostih vključitve v mednarodne mladinske izmenjave in v evropsko prostovoljno službo v drugih evropskih državah
Velika Nedelja, na gradu, na ogled je etnološka zbirka in razstava Muzeja Ormož, telefon 741 72 90
Ormož, na gradu, predstavitev mladinskih raziskovalnih taborov
Četrtek, 4. september
18.00 Ptuj, jedilnica Splošne bolnice dr. Jožeta Potrča, predavanje na temo Pogoste težave žensk v menopavzi, predaval bo Saša Dukanovič, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, predavanje organizira Društvo Mena - humanitarna organizacija za pomoč ženskam, prizadetim z inkontinenco in menopavzo 20.00 Ptuj, na dvorišču stare policije, Krempljeva 1, gledališka predstava Ovinek 2
SJP
TV
IToJswäsäj® SlMpmOfr) Icraft®rixüBLhi programov
SPORED ODDAJ
TOREK 02.9.
8.00 Oddaja Občine Destrnik 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Oddaja Občine Destrnik SREDA 03.9.
8.00 Predaja skulpture na Hajdlnl 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Literarni večer na Hajdini
ČETRTEK 04.9.
8.00 Žetev na Polenšaku 2. del 9.00 Oddaje iz preteklosti - Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Lukarski praznik v Dornavi
PETEK 05.9.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 KUHAJM0 SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD IOCE POŠKODOVANA VOZILA,
OPVOZ IN PREPIS NA NAŽE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
AUDIA61.BT	199B	5.900,-	AHUMA	RELA
BMW SERIJA 7:740 IL	2001	12.200,-	KUP1JEN VSLO	KOV. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2.5CRD	2003	10.900,-	KLIMA	SREBRNA
CITROEN C31.41	2004	7.090,-	AVTOMATSKA KINA	KOV. D. RDEČA
emtOEN XANT1A 2.D 16VISX	«	2.490,-	KLIMA	KOV. T. ZELENA
MERCEDES RAZRED E 270 CDITIPTHONIC	2004	19.990,-	OVOJNA KLIMA	SREBRNA KOV.
MITSUBISHI GAUliT 2.0	1999	5.290,-	AVTOMATSKA KUMA	SREBRNA
RENAULT MEGANE COUPE 1.6 E RN	1990	2.190,-	CENTI. DAUM	KOV. T. ZELENA
ŠKDDAFABIA1.2	2005	6.990,-	KLIMA	SREBRNA KOV.
BMWX53.0D	2002	21.990,-	KUPLIEN VSLO	KOV. T. ZELENA
CmtOEN C41.6 RDI	200B	12.990,-	KLIMA	ČRNA KOV.
CmtOEN XSARA PICASSO 2.0 RDI EXCLUSIVE	2004	9.490,-	AVTOMATSKA KUIHA	SREBRNA
VWG0LFV 1.6	2000	13.690,-	1JNA KLIMA	SREBRNA
SPRINT EXSACTLY	2000	999.	NOVSCOOTEB	MODRA
SPRINTCHOPER RAPTOR	2000	1.799,-	NOV CHODPER	ČRNA

ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIŽEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / ( 051 602 086
Arhitektonski atelje - ustanovljen leta 1985, ponovno deluje z namenom nuditi strankam načrte za gradbeno dovoljenje. Prisluhnili bomo vašim željam - mi pa jim bomo dodali še naše znanje za dosego skupnega zadovoljstva! Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 8. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
RADIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM suha bukova drva, metrska, kalana, možna dostava. Tel. 041 312 621.
ODKUPUJEMO mokre bučnice. Oljarna Veselič, s. p., Moškanjci 91, telefon 7408 222.
PRODAM 2,5 ha koruze za silažo in seno v balah. Telefon 041 396 416.
KUPIM molzni stroj še v dobrem stanju, po možnosti Virovitica. Telefon 753 31 81.
UGODNO PRODAM stiskalnico za sadje in grozdje, 200 litrov, dva lesena soda, 168 litrov in 150 litrov. Telefon 040 369 593, 755 65 11.
KREDITI VSEH VRST
> POTROŠNIŠKI • GOTOVINSKI
- tudi za dohodke nižje od 400 EUR - Poplačila starih kreditov
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnk s.p, Pivkova ulica 19/a, 2250 PTUJ
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
Predlogi
PRODAM telico simentalko, brejo 9 mesecev, ali menjam za klavno živino ter dva črno-bela bikca. Telefon 041 288 063.
PRODAM suha hrastova in aka-cijeva drva. Telefon 040 578 833.
PRODAM dva enoletna žrebca, pasme tiger norik, lepa mirna. Telefon 040 856 385.
PRODAM 3 ha koruze za silažo. Telefon 041 893 940.
NEPREMIČNINE
PRODAMO DVE STANOVANJI na Ptuju, Gregorčičev drevored, ENOSOBNO, 36,6 m2, 43.900 EUR; 1,5-SOBNO, 44,6 m2, 53.500 EUR; popolnoma prenovljena 2008, prosto bremen, vpisana etažna lastnina. Stanovanje so prazna in takoj vseljiva. Lastna nepremičnina, brez provizije. Več informacij: BH VARP-REM, d. o. o., www.davki-finace. com/nepremicnine ali 031-602 396.
PRODAM trisobno stanovanje na Ptuju (v izmeri 76 m2), leto gradnje bloka 1992, opremljeno, vseljivo takoj, cena 106.000,00 evrov. Informacije na telefon 031 586 406.
OSEBNA VOZILA
PRODAM osebni avtomobil ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI, letnik 1998, prevoženih 180 tisoč kilometrov. Informacije na telefon 041 672 191.
Življenje celo si garala, za dom in svoje bližnje vse si dala. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
SPOMIN
3. septembra mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila draga sestra, teta in botra
Angela Ducman, roj. Dačman
Z GRAJENŠČAKA 90
17. 5. 1955 - 3. 9. 2007
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu in prižigate svečke.
Njem najdražji
Mar prav zares odšel je tja, v neznano?
Kako je mogel, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da mu ne zmotimo miru.
(S. Makarovič)
SPOMIN Alojz Šijanec
IZ SKORBE
Tih in boleč je spomin na 2. september 2007, odkar zaspal si v neskončni čas, a hkrati ostal si tu, del nas.
Vsi tvoji
S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate, Dejan, svečke že 20 let gorijo. V naša srca si se vpisal, čas ne bo te nikoli izbrisal.
SPOMIN
31. avgusta je minilo 20 let, odkar te ni
več med nami,
dragi sin, brat in vnuk
Dejan Zagoršek
BUKOVCI 72
1982 - 1988
Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njegov dom rože zdaj krasijo in svečke mu v spomin gorijo.
Tvoji najdražji
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre, svakinje, tete
Veronike Eberl
S PTUJSKE GORE 77
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej hvala g. župniku za opravljen obred, govornici za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru, kolektivu OŠ Majšperk, DU Ptujska Gora, GD Ptujska Gora, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
za SEPTEMBER
Ji f
POSKOČNIH
1.	Ans. GOLTE ■ Če ti boš moja punca
2.	Ans. PREPIH - Meje jesti, meje piti
3.	Ans. CVET - Petek je - in trinajsti
4.	Ans. KAVNIK - Ej kakšna ohcet
5.	Ans. ZREŠKA POMLAD - Odšli ste
6.	Ans. HARMONIJA-Kdo si ti
7.	Ans. NOVI SPOMINI-Pet minut Zmagovalec meseca AVGUSTA: Ans. SVETLIN - Brez lojtrce
Še eno možnost v SEPTEMBRA ima: Ans. GOLTE - Ča ti boš moja punca
Cenik malih oglasov v Štajerskem tedniku
POP 7 TOP
1.	NUSA DERENDA - Za Slovenijo živim
2.	DOMEN KUMER IN PETRA PEČOVNIK- Kamasutra
3.	NATALIJA KOLŠEK- Vince rumeno
4.	STANE VIDMAR -Marija
5.	MOJCA-Hvala ti
6.	MALIBU - Življenje so ene štenge
7.	DAVID GROM - Ne prosi me Zmagovalec meseca AVGUSTA: ELA - Sem in tja
Sa eno možnost v SEPTEMBRA ima: NUŠA DERENDA - Za Slovenijo živim
Fizične osebe
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek; Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice pofiljtte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje;
041/818-666
Nagrado prejme: Mirko Zupanič Trnovski vrh 23a 2254 Trnovska vas
samo besedilo
z okvirjem
z okvirjem in simbolom
Pravne osebe in s.p. samo besedilo
do 100 znakov
4,20 € 6,90 €
9,50 €
z okvirjem
z okvirjem in simbolom z okvirjem in logotipom
do 100 znakov
vsak znak nad 100 znakov
_0,05 €
0,05 €
0,05 €
5,60 €
8,10 €
11,20 €
14,20 €
vsak znak nad 100 znakov
0,06 €
0,06 €
0,06 €
0,06 €
Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popust na male oglase. Vse cene so brez DDV.
Trnovska vas • Neurje je pustilo posledice
Ni lahko živeti sam
76-letni Danijel Tomažič iz Trnovske vasi od ženine smrti naprej živi sam. Z nekaj več kot tristo evri pokojnine komaj preživi mesec. Avgust pa mu bo še posebej težek, saj bo samo za popravilo oken, ki mu jih je razbila toča, moral odšteti skoraj cel mesečni dohodek. Kje bo dobil denar za popravilo strehe, ki jo je prav tako uničilo neurje, se mu niti približno ne sanja.
Danči, kot mu pravijo prijatelji in sovaščani, je že 21 let invalid. Potem ko ga je zadela kap, je ohromel po levi strani, a mu je življenje lajšala žena. Pred leti je umrla in Dančijevo življenje se je obrnilo na glavo. V spomin nanjo in umrlega vnuka gorijo v hodniku hiše zmeraj svečke, ki spominjajo na izgubljena člana družine in na nekoč polno hišo. Od ženine smrti naprej živi prijetni možakar sam. Od časa do časa ga obiščeta le hči in zet, drugače pa je prepuščen lastni iznajdljivosti.
Čeprav je skozi življenje moral iti po trnovi poti, Danči ostaja pozitiven. Njegova ljubezen so rože, ki so do neurja krasile celo hišo in dvorišče. A njih bo še najlažje nadomestiti. Veliko večji problem so druge poškodovane stvari. Najbolj uničena je streha, ki je napol odkrita. Za prvo silo je sicer sanirana, a vsak večji naliv bo poplavil celo hišo. Razbita okna je Danči že dal sosedu, ki jih je nesel zaste-klit. »Plačal je on, a dolg bo treba poravnati,« pove 76-le-tni možakar, ki bo samo za zasteklitev moral odšteti 261 evrov. Za marsikoga precej majhna vsota, za Dančija, ki živi sam od majhne pokojnine, pa precejšnji kup denarja. Hišo je sicer imel zavarovano, a za minimalno vsoto, zato na pomoč zavarovalnice ne računa preveč. Upa le na sočutje Rdečega križa in na občinska sredstva.
»Občina mu bo vsekakor pomagala,« je zatrdil Alojz Benko, župan občine Trnovska vas. Z nekaj sto evri, ki jih bo dobil, bo Danči tako lahko poplačal vsaj dolg za zasteklitev oken, streha pa zaenkrat ostaja še v takšnem stanju, kot jo je pustilo neurje.
Dženana Becirovic
Alojz Benko je Dančiju obljubil pomoč občine.
Skoraj polovica strehe je odkrite.
4 4 \ 1 .. . ¿K.	
	
ips	m
	
Tudi Danijelu Tomažiču neurje ni prizaneslo.
Tudi vrtno lopo in rože je toča povsem uničila.
Ptuj • Pred pričetkom šolskega leta
Vse za večjo varnost šolarjev!
Pred pričetkom novega šolskega leta so se na povabilo župana dr. Štefana Čelana v četrtek, 28. avgusta, v prostorih mestne občine Ptuj sestali člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj s predstavniki Policijske postaje Ptuj ter ravnatelji ptujskih osnovnih šol in vrtca in se dogovorili o ukrepih za zagotovitev optimalne varnosti otrok v cestnem prometu.
Najodgovornejše predstavnike lokalne skupnosti, ki skrbijo za prometno varnost otrok in drugih udeležencev v prometu, je zaradi odsotnosti župana dr. Štefana Čela-na nagovoril vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj Ivan Vidovič ter jih pozval, da ob pričetku novega šolskega leta storijo vse za čim večjo varnost predvsem mladih udeležencev. Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franc Kozel je ob tem opozoril, da so pri vzgoji otrok
in šolarjev na prvem mestu starši, takoj za tem pa šole in vrtci. Pripravljenost na novo šolsko leto je glede varnosti učencev ugodno ocenil, saj so čez počitnice ponovno pregledali vse varne poti in opozorili na morebitne pomanjkljivosti, vzdrževalci pa so poskrbeli za obnovo talnih označb na cestiščih in prehodih za pešce.
Zavarovalnice so zagotovile, da bodo prvi šolski dan vse učence prvega razreda opremile z varnostnimi rumenimi ruticami, po zakonu
o cestnem prometu pa morajo učenci prvih in drugih razredov na vidnem mestu obvezno nositi tudi odsevna telesa ali kresničke. Učenci višjih razredov, ki se bodo v šolo vozili s kolesi, morajo obvezno imeti kolesarske izpite, njihova kolesa pa morajo biti popolnoma brezhibna, kar morajo preveriti starši, oziroma skrbniki, med vožnjo pa je obvezna uporaba zaščitnih čelad.
Na nekatere pomanjkljivostmi in nedoslednosti glede stanja v prometu so opo-
zorili tudi drugi udeleženci posveta.
Da so se na pričetek novega šolskega leta dobro pripravili tudi na Policijski postaji Ptuj, je zatrdil pomočnik komandirja Boris Kozenbur-ger. Vse ravnatelje vzgojno- izobraževalni ustanov pa je pozval, naj se čim prej povežejo z vodji policijskih okolišev na svojem območju ter se dogovorijo o vsem, kar je še potrebno storiti za večjo varnost šolarjev v cestnem prometu.
M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
Kakršen kimovec, takšen bo sušeč.
Danes bo spremenljivo oblačno, čez dan bodo predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 15, ob morju 17, najvišje dnevne od 21 do 26stopinj C.
V sredo in četrtek bo v zahodnih krajih zmerno do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine. Drugod bo povečini sončno. Pihal bo jugozahodni veter, v četrtek ob morju jugo.
Osebna kronika
Rodile so: Mateja Lašič, Desnjak 23, Ljutomer - Bena-Maja, Natalija Kotnik Gril, Pečke 23, Makole - Marvina, Sabina Masten, Spolenakova 18, Ptuj - Nino, Irena Rodo-šek, Zg. Hajdina 153 a, Haj-dina - Ivo, Marinka Erhatič, Šikole 69, Pragersko - Tila, Natalija Dvornik, Jobova 1, Split - Martina, Melita Turk, Mala Varanica 9, Zg. Lesko-vec - Urbana, Majda Okretič Tomažič, Volkmerjeva 30, Ptuj. Urško, Polonca Fermi-šek, Kovača vas 87, Slovenska Bistrica - Lano, Zvonka Car, Belski Vrh 36, Zavrč -Aljaža, Valerija Tekmec, Na postajo 14, Ptuj - Leona, Mojca Malek, Grajenščak 87, Ptuj - Roka, jasmina Repič, Loka 22 A, Starše - deklico, Alenka Zupanič, Gajevci 7, Gorišnica - Rebeko, Slavica Zorko, Trnovski Vrh 13, Trnovski Vrh - Lana, Tanja Ze-mljak, Pobrežje 168, Videm pri Ptuju - Tino.
Poroke Ptuj: Simon Starček, Ptuj, Ciril-Metodov drevored 17, in Saša Krajnc, Ptuj Remčeva ulica 3; Robert Rižnar in Helena Lešnik, Gajevci 46; Slavko Janžeko-vič, Mezgovci ob Pesnici 47, in Karmen Poplatnik, Sobe-tinci 10.
Poroke Ormož: Miran Trstenjak, Vinski vrh 43, 2275 Miklavž pri Ormožu in Jasna Vidmar, Geršakova ulica 35, Maribor.
Umrli so: Janez Vrtič, Breg 18, roj. 1918 - umrl 20. 08. 2008, Anton Cafuta, Šturmovci 25, roj. 1926 -umrl 14. 08.2008, Sonja Sattler, roj. Mlakar, Žabjak 48 c, roj. 1953 - umrla 24. 08. 2008, Franc Vtič, Stogovci 36, roj. 1940 - umrl 22. 08. 2008, Frančišek Šketa, Trnovska vas 20, roj. 1910 - umrl 22. 08. 2008, Marija Cafu-ta, roj. Širovnik, Pobrežje 159, roj. 1940 - umrla 26. 08. 2008, Marjeta Bezjak, roj. Lah, Mala vas 39, roj. 1927 - umrla 22. 08. 2008, Neža Janžel, roj. Kukovec, Ptuj, Rogozniška cesta 17, roj. 1929 - umrla 22. 08. 2008, Veronika Eberl, roj. Eberl, Ptujska Gora 77, roj. 1921 - umrla 25. 08. 2008, Ivan Korpar, Moškanjci 61 b, roj. 1944 - umrl 27. 08. 2008, Ana Bezjak, roj. Toman, Dragovič 44, roj. 1929 - umrla 26. 08.2008.
Foto. M. Ozmec
Najodgovornejši za prometno varnost na območju Mestne občine Ptuj so se dogovorili, da bodo storili vse za še večjo varnost šolarjev ob pričetku novega šolskega leta..
Črna kronika
Padel iz avtomobila in umrl
Na območju Juršincev se je 31. avgusta ob 00.10 zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 26-letni voznik osebnega avta Renault clio. Ta je med vožnjo iz smeri Vitomarcev proti Gabrniku zapeljal v desno izven vozišča na travnat nasip ob vozišču, kjer je vozilo začelo obračati. Voznik, ki ni uporabljal varnostnega pasu, je pri tem padel iz vozila in zaradi poškodb na kraju umrl.
Padla s kolesom z motorjem
29. avgusta ob 21. uri se je na lokalni cesti v naselju Veliki Bre-brovnik pri Ormožu zgodila prometna nesreča, v kateri je bila udeležena 14-letna voznica kolesa s pomožnim motorjem. Ta se je peljala po klancu navzdol. Pri tem je zapeljala desno izven vozišča, kjer je padla ter se pri tem hudo telesno poškodovala.