GEOGRAFSKI OBZORNIK S U Š A V P R E K M U R J U LETA 2 0 0 0 Saška S t raus UDK: 502.58:556.167(497.4 Prekmurjej COBISS: 1.04 IZVLEČEK Suša v Prekmurju leta 2000 Članek prikazuje sušo leta 2000 v Prekmurju. Suše so ponavljajoče se naravne nesreče, ki prizadene- jo omenjeno območje vsakih nekaj let. Vzroki suše so prikazani s klimatskimi pokazatelji. Zaradi dol- gotrajne meteorološke suše je nastopila tudi hidro- loška suša, ob obstoječih talnih razmerah pa tudi kmetijska suša. Nakazane so tudi možne rešitve prob- lema, od namakanja do pravilne izbire kultur. KUUČNE BESEDE suša, posledice suše, Prekmurje ABSTRACT Drought in Prekmurje in 2000 Drought is a recurrent natural disaster in Prekmurje which affects the region every few years. The arti- cle describes the drought of2000. Its causes are pre- sented by means of climatic indicators. The long-lasting meteorological drought resulted in hydrological drought and, consequently, due to the existing geo- logical and soil conditions, in agrarian drought. Possible solutions to the problem are indicated, from irrigation to proper selection of croppers. KEY WORDS drought, consequences of the drought, Prekmurje AVTORICA Saška Straus Naziv: gimnazijski maturant Naslov: Poljska 18, 9000 Murska Sobota, Slovenija Telefon: +386031 512 051 E-pošta: sasika@email.si V strokovni literaturi je suša različno pojmo- van termin. Največkrat se nanaša na posledi- ce pomanjkanja vode za živa bitja in družbo. V meteorologiji pomeni suša predvsem pomanj- kanje padavin, v kmetijstvu premalo vlage v tleh za normalen razvoj rastlin, v hidrologiji pa nenor- malno nizke pretoke voda (4). V članku je pred- stavljena suša v Prekmurju, kjer so bile njene posledice zaradi pomena kmetijstva še bolj očit- ne in katastrofalne. Meteoro loška suša . Strokovna literatura navaja, da ima Severovzhodna Slovenija sub- panonsko, to je nepopolno ali prehodno panon- sko podnebje, in se loči od ostale Slovenije po večji stopnji kontinentalnosti (1). Prekmurje dobiva letno okrog 800 mm padavin. Manj kot 800 mm imata severovzhodno Goričko in vzhod- no Dolinsko, več kot 800 mm pa zahodni in seve- rovzhodni del Prekmurja. V poletnih mesecih pade 37,5 % celoletne količine padavin. V topli polovici leta so najpogostejše termične nevihte z močnimi kratkotrajnimi in padavinsko različ- no izdatnimi nalivi (10). V posameznih letih ter- mične nevihte tudi izostanejo. Takrat nastopi suša. Leta 2 0 0 0 je Murska Sobota prejela 651 mm padavin, kar je 7 9 , 7 % povprečne let- ne količine, Veliki Dolenci pa 5 5 6 mm ali 6 8 , 9 % povprečne količine. Razporeditev pada- vin med letom je bila za kmetijstvo izrazito neu- godna. Že v z imskih mesecih je padavin primanjkovalo. Januarja je na obeh postajah koli- čina padavin znašala le 5 mm. Sušni zimi je sledila sušna pomlad. Padavin je primanjkova- lo predvsem aprila in maja, to je na začetku vegetacijske dobe, katastrofalno nizka količi- na padavin pa je bila zabeležena v juniju (le 14 mm v Velikih Dolencih) in predvsem v avgu- stu. V omenjenem mesecu je v Murski Soboti v petih padavinskih dneh padlo le 12,7 mm padavin, kar je le 1 2 , 5 % dolgoletnega pov- prečja. Nadpovprečna je bila količina padavin v jesenskih mesecih, kar pa je bilo za kmetij- sko letino prepozno (7). Dolgoletno povprečje temperature v poletnih mesecih znaša 1 8,4° C. V zadnjem desetletju je temperatura narasla v povprečju za 1,3° C. Prispevek povzema rezultate raziskovalne naloge, katere mentor je bil profesor Drago Balajc. GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 1: Povprečna mesečna količina padavin v obdobju 1961-90 in leta 2000 na postaji Murska Sobota v mm (7). Postaja Leto Jan. Feb. Mar. Apr. Maj. Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. Skupaj Murska ^ Sobota 37 38 49 59 75 98 105 102 76 62 69 45 817 2000 5 20 41 37 58 46 88 13 90 89 90 74 651 Preglednica 2: Povprečne mesečne temperature v poletnih mesecih (junij-avgust) v obdobju 1961-2000 na postaji Murska Sobota v "C ¡7). 1961-90 Postaja (povprečje) 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 Murska Sobota 18,4 19,7 21,6 18,7 20,6 18,1 18,8 19,3 19,9 19,2 21,2 Preglednica 3: Pregled srednjih (Qs) mesečnih in letnih vrednosti pretokov v letu 2000 za Veliko Krko (Hodoš) in Kobiljski potok (Kobilje) v m3/s (7). Qs Leto 1961- (m3/s) Jan. Feb. Mar. Apr. Maj. Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. 2000 -90 V. Krka 0,157 0,508 0,295 0,207 0,088 0,023 0,022 0,007 0,024 0,149 0,377 0,572 0,201 0,52 Kobilje 0,066 0,264 0,059 0,045 0,017 0,006 0,006 0 0,022 0,06 0,092 0,227 0,071 0,17 Slika 1: Koruza v Prekmurju sredi avgusta 2000 (foto: Saška Straus). Dvig temperature je še bolj opazen v obdob- ju 1 9 9 6 - 2 0 0 0 , ko je znašal porast tempera- ture v povprečju 2 ,4° C. Višje temperature vplivajo na večjo evapo- transpiracijo in na vodno bilanco posamezne- ga območja. V vegetacijski dobi (april-oktober) je vodna bilanca v Prekmurju negativna; z - 5 6 mm v obdobju 1961 - 9 0 (1) je narasla na - 2 6 5 mm v letu 2000 . H i d r o l o š k a s u š a . Dolgotrajna meteoro- loška je povzročila hidrološko sušo. Na manj- ših vodotokih so pretočne vrednosti dosegle le nekaj desetin povprečnega letnega pretoka ali pa jih sploh ni bilo mogoče izmeriti, posamez- ni gorički vodotoki (npr. Kobiljski potok) pa so povsem presahnili. Ob nizkih pretokih so bili nizki tudi vodo- staji. Vodostaji na letni ravni so bili leta 2 0 0 0 na Veliki Krki in Kobiljskem potoku (gorička vodo- toka) za 2 7 oziroma 28 cm nižj i kot leta 1993, ki je bilo najbolj sušno leto devetdesetih let (7). N izk i vodostaji so znižali gladino in količi- no podtalnice na Pomurski ravnini, od koder dobi- va pitno in industrijsko vodo tudi Murska Sobota z okolico (3). Pomanjkanje vode je bilo največ- 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Buče in ječmen na Goričkem v začetku poletja leta 2000 (foto: Saška Štraus). je na Goričkem, ki se oskrbuje z vodo iz lastnih vodnih virov. Oskrba z vodo je bila nemotena do druge polovice junija, kritična pa je postala v drugi polovici julija. Tako stanje je trajalo do kon- ca septembra. Po podatkih soboškega komunal- nega podjetja so na Goričko v letu 2000 prepeljali 5500 m3 vode. Ocenjujejo, da je ta količina zara- di nenatančne dokumentacije še najmanj enkrat večja, to je okrog 10 .000 m3 (9). V to količino niso zajete tiste količine vode, ki so jih do pri- zadetega prebivalstva s cisternami prepeljala lokalna gasilska društva. K m e t i j s k a s u š a . Prsti tipa fluvisol ali obrečna prst in rjavica sta relativno plitvi, pre- težno ilovnati, pomešani s prodom iz horizon- ta A/C. Ti prodniki pomenijo poleti čez dan večjo ogretost zemlje in zato večjo izpostavlje- nost osušitvi. Prod tudi zmanjšuje retencijsko vodno kapaciteto (2). Na takih tleh so skoncen- trirana kmetijska zemljišča v osrednjem in seve- rovzhodnem delu Prekmurja, ki se izsušijo že pri normalni količini padavin. Predstavljajo 1 7 % vseh kmetijskih površin. Zaradi obstoječih tal- nih razmer so bile kmetijske kulture najbolj pri- zadete v občinah Turnišče (64,8 %), Odranci (54,8%), Beltinci (52,0%) in Crenšovci (50,4%). Nekoliko manjša je bila stopnja poškodovano- sti kmetijskih kultur v nekaterih goričkih občinah, npr. v občini Salovci, kjer so kmetijska zemljiš- ča na srednje težkih tleh z zadovoljivimi vodo- zadrževalnimi lastnostmi (6). V Prekmurju je takih tal 32 %, globokih tal pa 51 % vseh kme- tijskih površin. Glede na stopnjo poškodovanosti kmetijskih kultur zaradi suše lahko Prekmurje razdelimo na dve območji (5): • na območja z močno sušo, kjer je bil pride- lek zmanjšan za več kot 5 0 % ter • na območja s srednje močno sušo, kjer je bil pridelek zmanjšan od 2 0 do 5 0 % . Pomanjkanje padavin in izredno visoke tem- perature so na nekaterih območjih Prekmurja zelo poškodovali posevke. Najhuje je bilo pri- zadeto travinje, saj je stopnja poškodovanosti znašala 6 5 , 4 % . Bilo je popolnoma rjavo, le posamezne lucerne so bile zelene, ker so s svojimi koreninami črpale vodo iz globin (8). Hudo je bila prizadeta tudi koruza, saj je bila stopnja poškodovanosti 5 0 , 2 3 %. Do met- ličenja je imela še dovolj vode v tleh in je dose- gla normalno višino, vendar so se hibridi slabo oplodili in so na vrhu ostali brez zrnja. Listje GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Plantaža jablan na Goričkem poleti leta 2000 (foto: Saška Štraus). se je postopoma sušilo od spodaj navzgor in sredi avgusta je bila koruza povečini suha. Sko- da zaradi izpada pridelka koruze je bila zelo velika, ker je tej kulturi v Prekmurju namenje- nih največ kmetijskih površin. Izpad pridelka je močno prizadel predvsem kmetije, usmerje- ne v živinorejo (8). Po stopnji poškodovanosti sledijo buče (46,81 %), ki jih je dodatno prizadel še napad pepelaste plesni (8). Prizadete so bile tudi sadike sadnega drev- ja (46,80%). Sadje je ostalo drobno in je odpa- dalo, mnogo sadik, predvsem mladih, se je tudi posušilo (8). Sladkorna pesa (46,15 %) je začela propa- dati, ker se je listje posušilo, gomolji pa so posta- li gobasti (8). Glede na stopnjo oziroma jakost suše v Prek- murju, ki jo izražamo s količino zmanjšanega pridelka ob pogoju, da na manjši pridelek niso škodljivo vplivali drugi dejavniki, lahko omenje- no področje delimo na dve skupini (5): • na območja z močno sušo, kjer je bil pride- lek zmanjšan za več kot 5 0 % ; • na območja s srednje močno sušo, kjer je bil pridelek zmanjšan za 2 0 - 5 0 % . Ukrepi za preprečevanje suše in njen ih uč inkov. Najbolj učinkovit ukrep za preprečevanja kmetijske suše je namakanje. Z njim rastlinam stalno zagotavljamo zadost- no količino vode v tleh. Pridelava kmetijskih pri- delkov zahteva zadostno in kakovostno oskrbo z vodo. Potrebe po vodi so v času rasti posev- ka različne: ozimna žita potrebujejo 7 0 % vode spomladi in v zgodnjem poletju. Nama- kanje bi bilo ekonomsko najbolj upravičeno pri pridelavi intenzivnejših kultur. V Prekmurju so to predvsem sladkorna pesa, koruza, krompir in vrtnine. Za optimalno rast potrebujejo te kulture tudi največ vode, od 200 do 300 mm letno (11). V Pomurju se namakanje izvaja samo na 502 ha, kar je le 0 , 5 9 % vseh obdelovalnih površin. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in skromnih vodnih virov so možnosti za izgrad- njo obsežnejših namakalnih sistemov majhne. Odvzem vode iz vodotokov in podtalnice je ome- jen zaradi nizkih pretokov in kvalitete vode v njih. Da bi Prekmurju zagotovili zadostne količine vode za namakanje, bi morali reki Muri v času vegetacije odvzeti 4 4 , 9 milijonov m3 vode, kar je tudi z ekološkega stališča nesprejemljivo. Tudi izgradnja približno 100 akumulacij na manj- 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Sladkorna pesa v Prekmurju poleti leta 2000 | ših vodotokih, s katero bi zagotovili 2 7 % vse vode za namakanje, pomeni nesprejemljiv poseg v okolje. Vprašljivo je tudi namakanje i z gra- moznic, ker se polnijo predvsem z vodo iz pod- talnice (11). Za omilitev posledic suše v kmetijstvu bi bilo potrebno sprejeti še naslednje ukrepe (6): • izbira kmetijskih kultur, ki zaključijo rast pred poletno sušo, to so predvsem ozimna žita; • izbira tistih sort, ki so bolj odporne proti suši in imajo močne regeneracijske zmožnosti po sušnih obdobjih ter • pravilna obdelava kmetijskih zemljišč z upo- rabo pasov, ki ščitijo pred vetrom, ter pra- vilno dispozicijo intenzivnih nasadov, s čimer bi zmanjšali evapotranspiracijo. Zakl juček. V pogojih subpanonskega pod- nebja v Prekmurju je značilna menjava dobro namočenih let s takimi, ko padavin močno pri- manjkuje. Suše v posameznih letih so v Prekmur- ju stalen pojav. Ob vedno višjih temperaturah po letu 1980 se bo verjetnost suš še povečala. Ob neupoštevanju ukrepov zoper sušo pa bodo posledice suš vedno hujše. To se je pokazalo tudi v letu 2001, ko so posledice in obseg suše v Prek- murju presegle sušo v letu 2000 . i; arhiv Časopisnega podjetja Vestnik, Murska Sobota]. 1. Gams, I. 1973: Vprašanje klimatogeo- grafske rajonizacije SV Slovenije. Geograp- hica Slovenica, 2. 2. Gams, I. 1993: Naravni pogoji za sušo in sušnost tal ter njuno preventivo v Sloveniji. Ujma, 7. 3. Kolbezen, M. 1998: Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. 4. Natek, K. 1983: Ogroženost Slovenije zaradi suše. Ujma, 1. 5. Matajc, I. 1991: Suša v kmetijstvu. Ujma, 5. 6. Matajc, I. 1995: Kmetijska suša v Prekmurju. Ujma, 9. 7. Podatki Hidrometeorološkega zavoda RS, arhiv, Ljubljana. 8. Podatki Kmetijske svetovalne službe Murska Sobota, 2000, Murska Sobota. 9. Podatki Komunalnega podjetja Murska Sobota, 2000, Murska Sobota. 10. Pučnik, J. 1974: Vreme in podnebje Pomur- ja. Murska Sobota. 11. Tajnšek, T., Osvald, J., Stumpar, F., Koro- šec-Koruza, Z., Čop, J., Ozbič, F., Mikluš, I. 1995: Določitev načina rabe tal. Nama- kanje v Sloveniji. 13