Železniki dz O DOMEL 2003 070.489(497.4Že 1 ezn i k i) fVštn Žele KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA Češnjica 54 4228 ŽELEZNIKI KNJIŽNICA I7.POSOJEVALIŠČE ŽELEZNIKI I v;.'- j':' mb l||i MB GLASILO s* HH n s Idi vOfVI "m m M #1 S w JULIJ 2003 'H WamM ? P > . • v •fMHMJ | 44 P I TRENDI SE OBRAČAJO NAVZGOR Ko smo v februarju zaznali večji upad prodaje, je bilo težko napovedovati, kdaj se bo trend zopet obrnil navzgor. Na tihem smo upali, da se bo prodaja hitro dvignila, nismo pa izključevali možnosti, da bomo prvo polletje zaključili z nizko realizacijo. Zal se je obdobje nizke prodaje, s tem pa tudi proizvodnje, zavleklo praktično čez celo prvo polletje. Po drugi strani pa so v mesecu juniju začele naraščati prodane količine, kar hkrati tudi pomeni obrat prodaje navzgor in konec obdobja nizke prodaje. In kako smo poslovali v petih mesecih. V petih mesecih smo izdelali 2.518.000 izdelkov, od tega 1.885.000 sesalnih enot. Realizacija proizvodnje vrednostno dosega 79 % planirane in 88 % lanske. Prodaja je znašala 24.402.000 EUR. Večino - 85 % izdelkov smo izvozili. Prodaja na domačem trgu je znašala 3.627.000 EUR. Struktura prodaje po programih je sledeča: sesalne enote 74,9 %, kolektorski motorji 11,4%, EC motorji 5 %, orodjarna 4,2 % in profesionalni program 4,5 %. Realizacija petmesečne prodaje je bila za 11 % nižja od lanske realizacije. Zaradi manjše prodaje je bilo izvedeno več ukrepov: zmanjšali smo proizvodnjo, izvedli stroškovno racionalizacijo, ustavili nekatere investicije, zmanjšali smo stroške dela. Pospešili smo tržne in razvojne aktivnosti na vseh trgih, zlasti pa na obetavnem ameriškem trgu, kjer že beležimo prve uspehe in smo pridobili prva naročila. Vse to je imelo svoj vpliv, kar se kaže tudi v rezultatih poslovanja. Niso taki, kot smo jih načrtovali, bili bi pa lahko glede na nizko realizacijo negativni. V štirih mesecih poslovanja smo naredili namreč 38 mio SIT dobička, kar je 7 krat manj kot lani. Ocenjujemo, da je najhuje za nami in da bomo v jesenskih mesecih nadoknadili čim več zamujenega v prvem polletju. Po vsakih spremembah pa se stvari le redko postavijo čisto v tak položaj, kot so bile. Prvi zaključek, ki ga lahko potegnemo iz obstoječega padca proizvodnje, je ta, da so tudi takšna nihanja možna in da bomo morali biti pripravljeni na taka nihanja tudi v prihodnosti. Drug zaključek pa je ta, da je za konkurenčnost tudi v obdobju manjše prodaje potrebno več delati na stroških in jih hitreje zniževati. Zniževanje stroškov nam narekuje tudi vse večji pritisk nizko cenovnih izdelkov s Kitajske, ki se je v obdobju recesije še povečal. To govori v prid projektu enkratnega znižanja stroškov, ki ga že nekaj časa načrtujemo in s katerim bomo začeli konec avgusta. Omenjeni projekt se usmerja v dve veliki področji: po eni strani se želi doseči poenostavitev proizvodnih in režijskih poslovnih procesov (kar je samo po sebi tudi znižanje stroškov), po drugi strani pa še posebej zmanjšanje nekaterih stroškov z vidika, katero opravljeno delo kupec z nakupom našega izdelka resnično prizna. Podjetje je tudi pred novim izzivom uvedbe novega standarda kakovosti. Iz vseh dosedanjih standardov (skupina stndardov ISO in skupina avtomobilskih standardov) je nastal nov standard TS 16494, ki v svojem bistvu prinaša velik poudarek procesni organiziranosti podjetja. To se sklada z omenjeno prenovo poslovnih procesov, zato bomo s projektom zasledovali tako prvi kot drugi cilj. O poteku tega projekta vas bomo še obširneje obvestili, saj bo vanj vključen širok krog zaposlenih. Pavel Demšar SESALNE ENOTE -TRŽNA POZICIJA POMELA Izkoristili smo priložnost Ko smo bili v letu 1997 pred odločitvijo prodaje Domela Ametku oziroma samostojnega nastopanja na trgu, je bil tržni delež Domela na programu sesalnih enot v Evropi 20%. Priložnost rasti Domela kot samostojnega proizvajalca sesalnih enot smo videli predvsem na osnovi potrebe trga po dveh močnih proizvajalcih. Monopolno pozicijo glavnega konkurenta so proizvajalci sesalnikov občutili skozi slabšo fleksibilnost, visoke cene, nezanesljivost, aroganco. Slabosti konkurence so bile naša priložnost, da z orientiranostjo h kupcu, inovativnostjo, fleksibilnostjo, kvaliteto, cenovno konkurenčnostjo, zanesljivostjo prevzamemo del trga glavnega konkurenta. Priložnost je bilo potrebno izkoristiti. Kako smo jo izkoristili, kažejo rezultati zadnjih petih let. Prodajo na osnovnem programu smo podvojili, povečali smo tržni delež v Evropi na 36%. Pridobili smo nove kupce, vstopili smo na nove trge. Vsekakor nam bo rast v Evropi omejena, realno vidim možnost prevzema vodilne pozicije na trgu, tržni delež med 45 in 50%. Poudariti moram, da je poleg obsega prodaje izredno pomembna struktura prodaje po kupcih in cenovnih razredih. Pomembna naloga prodaje je, da stavi na "prave konje" in plasira izdelke v ustrezne cenovne razrede. Struktura kupcev je sedaj relativno ugodna. Imamo trideset kupcev na sesalnem programu, smo edini dobavitelj grupacije Elux, f.LIV, f.Thomas, prvi dobavitelj grupacij SEB, Glen Dimplex, f.Stein... Kar se tiče cenovnih razredov, pokrivamo predvsem srednji in višji cenovni razred, medtem ko v nižjem cenovnem razredu prevladujejo proizvajalci Daljnega vzhoda. Med cenovnimi razredi so velike razlike v dobičkonosnosti, zato je velik vpliv strukture na rezultat poslovanja. 2003-tržna situacija Za leto 2003 smo načrtovali nadaljnjo rast na osnovnem programu, čeprav smo se že pri pripravi planov soočili z znaki recesije na svetovnem trgu. V tem obdobju je bilo težko predvideti dejanski razvoj dogodkov. Rezultati prvih štirih mesecev kažejo na 20% padec prodaje na osnovnem programu primerjalno z enakim obdobjem lani. Situacija za prihodnje mesece je še dokaj nepredvidljiva, delno se izboljšuje v juniju, medtem ko bo julijski obseg podjetja pogojen z razvojem dogodkov v jesenskih mesecih. Jeseni predvidevamo nekoliko nižji obseg prodaje pri obstoječih kupcih primerjalno z enakim obdobjem lani, z vključitvijo novih pa naj bi lanski rezultat omenjenega obdobja presegli. Nastala situacija v Domelu ni posledica izgube kupcev oziroma manjših deležev pri obstoječih kupcih. Je rezultat manjše prodaje sesalnikov na evropskem trgu, kar vpliva tudi na manjšo proizvodnjo. Na primer Elektrolux je v mesecu aprilu zaprl proizvodnjo v Lehlu za dva tedna, Rov/en ta ni proizvajala osem dni v maju, Bosch-Siemens dela v povprečju tri dni v tednu... Na sam obseg proizvodnje vpliva tudi sezonska narava prodaje sesalnikov. Prodaja je največja v obdobju september november. Res je, da smo se tudi v prejšnjih letih srečevali s takšno naravo prodaje, vendar smo se vedno gibali na mejnih kapacitetah. Da smo lahko realizirali obveznosti v jesenskih mesecih, smo morali v obdobju slabše prodaje proizvajati na zalogo. V letošnjem letu bomo z dodatnimi investicijami vzpostavili zadostne kapacitete za pokrivanje potreb v prodajnih konicah, tako da proizvodnja na zalogo ne bo več potrebna. Ta sprememba bo terjala večjo prilagodljivost obsega proizvodnje na obseg prodaje tudi v prihodnje, variranje potrebnega števila delovnih dni ali števila zaposlenih po posameznih mesecih, v večji meri kot v preteklosti. To je namreč praksa večine proizvajalcev, katerih prodaja je sezonskega karakterja. Na primer firma Eurika ima vglavni sezoni 2000 zaposlenih, v mrtvi sezoni pade števi- lo zaposlenih na 1000. V preteklem obdobju smo se soočali z razmerami večjega obsega naročil od kapacitet, kar je pomenilo delo izven rednega delovnega časa. Letos smo se prvič soočili z obratno situacijo. Obe situaciji sta del realnega poslovnega okolja. Prepričan sem, da se bomo s različnimi razmerami srečevali tudi v prihodnje. Uspešnost Domela bo odvisna tudi od stopnje prilagodljivosti na dane razmere. Novi kupci - novi trgi • EVROPSKI TRG Aktivnosti v smeri pridobivanja novih kupcev se nadaljujejo, strateški cilj prevzema vodilne pozicije na evropskem trgu je dosegljiv v naslednjih letih. Imamo realne možnosti, da obdržimo obstoječe kupce in pridobimo nove. Emer, Numatic, Hoover so potencialni novi kupci,katerim dobave bodo predvidoma stekle v teku letošnjega leta. Opozoriti moram na visoke vstopne bariere, kar pomeni v praksi lahko več let od vzpostavljenega kontakta s potencialnim kupcem do realizacije posla. Izstopne bariere so bistveno manjše. Z drugimi besedami - veliko časa je potrebno za pridobitev novih kupcev,v primeru napak pa jih zgubiš praktično čez noč. • AMERIŠKI TRG Za prodor na to tržišče smo se odločili glede na dejstvo, da je tu prostor za "novega igralca". V lanskem letu smo intenzivirali aktivnosti na tem trgu, tako na široki potrošnji kot profe-sionali. V prejšnjih letih smo skušali vstopiti na ta trg preko evropskih povezav. To nam je tudi uspelo s pridobitvijo kupca Eureka (grupacija Elux), ki je drugi največji proizvajalec v Ameriki, kar kot referenco skušamo tudi izkoristiti. Razgovori tečejo praktično z vsemi najpomembnejšimi proizvajalci in prve rezultati že pričakujemo v teku letošnjega leta. Predvidoma naj bi v drugem polletju stekle prve dobave firmi Beam-vodilnemu svetovnemu proizvajalcu centralnih sesalnikov in firmi Proteam, proizvajalcu široko potrošnih in komercialnih sesalnikov. Cilj, ki smo ga postavili za naslednja leta, je postati pomemben igralec na tem trgu. Konkurenca ne počiva Amatek je preselil velik del proizvodnje sesalnih enot iz Italije na Češko in prihaja z bistveno boljšimi cenovnimi pogoji. Proizvajalci Daljnega vzhoda tako sesalnikov kot sesalnih enot z izredno agresivnostjo prodirajo na evropski trg. Z nizkimi cenami povečujejo delež v spodnjem cenovnem razredu. Nastalo situacijo izkorišča trgovina na drobno z velikimi pritiski na cene evropskim proizvajalcem. Le ti znižujejo cene sesalnikov s ciljem obdržati tržne pozicije. Cenovni pritiski se vrstijo po verigi navzdol, tako da te pritiske tudi krepko občutimo. Na drugi strani proizvajalci sesalnih enot z Daljnega vzhoda prihajajo na trg v segmentu nižjih in srednjih moči z bistveno nižjimi cenami, kot jih držimo evropski proizvajalci. To je še dodatni pritisk na cene. Kako naprej Kot sem že omenil, je glede na potrebe trga, konkurenco in potencialno konkurenco tudi v naslednjem obdobju možna rast tržnega deleža v Evropi. Priložnost za dodatno rast pa je tudi ameriški trg. Konkurenca je vse močnejša. Tržne pozicije bomo obdržali oziroma izboljšali le tako, da bomo boljši od konkurence na področju inovativnosti, kvalitete, fleksibilnosti, zanesljivosti, konkurenčnosti, stroškovne učinkovitosti. Izredno pomembne so strateške povezave z največjimi svetovnimi proizvajalci. Z grupacijo Elux nam je uspelo podpisati dolgoročno pogodbo vključno z letom 2004. V letošnjem letu se bomo DOMEL - glasilo izdaja Domel d.d., proizvodnja elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki. Glavni in odgovorni urednik: Janez Drnovšek; Člani uredniškega odbora: Darinka Šekli, Stane Zgaga, Polde Tušek, Andreja Kenda, Štefan Bertoncelj, Romana Kavčič; Grafično oblikovanje: Design Lojze Tarfila; Foto naslovnica: arhiv; Tiskarna Žnidarič; Izvodov: 1600 poskušali dogovoriti o pogojih poslovanja za leto 2005. Trenutno smo njihov edini dobavitelj. Cilj je, da obdržimo pozicije pri tem kupcu, ki predstavlja v povprečju 30% prodaje Domela. Za konkurenco je Elux še neosvojljiva trdnjava, ki pa jo napadajo z vsemi možnimi sredstvi. Pozicija, ki smo jo vzpostavili pri tem kupcu, je posledica ustrezne strategije do tega kupca, rezultat sistematičnega večletnega dela na komercialno tehničnem področju. Tudi v prihodnosti bo potrebno znati prepoznati potrebe Eluxa, ki bodo vsekakor večje kot v preteklem obdobju, in jih ustrezno zadovoljiti. Tudi z ostalimi večjimi kupci bo potrebno še poglobiti sodelovanje, nekaterim smo že sedaj strateški dobavitelji (Rov/enta, Glen Dimplex, Liv). Če bomo hoteli zmanjšati vpliv proizvajalcev Daljnega vzhoda, bomo morali biti tako proizvajalci sesalnikov kot sesalnih enot korak naprej na vseh področjih, predvsem pa na karekteristikah in stroškovni optimizaciji produktov. Le pod temi pogoji se bo v prihodnosti večji del prodaje sesalnikov v Evropi pokrival z evropskimi viri, kar pomeni tudi potrebe po evropskih virih sesalnih enot. Vodilni proizvajalci sesalnikov se zavedajo, da bodo predvsem z novimi produkti generirali nove potrebe trga. Seveda razvoj novih produktov pomeni tesno sodelovanje z dobavitelji pomembnejših sestavnih delov, kar sesalna enota tudi je. Pomembna bo močna podpora kupcem. Stalna potreba po novih produktih, širok asortiman, različne potrebe po trgih, kratki dobavni roki dajejo določeno prednost evropskim proizvajalcem, kar pomeni realno možnost obstaja kritične mase obsega proizvodnje sesalnikov in sesalnih enot v Evropi. Seveda prisotnost Daljnega vzhoda bo tako ali drugače ostala, v kakšni meri pa je odvisno predvsem od uspešnosti evropskih proizvajalcev. MilanTušek ISO 14001- RAVNANJE Z OKOLJEM To kar imamo, bomo zapustili boljše, kot smo dobili, je zaključna misel okoljske politike, ki jo je napisalo vodstvo podjetja. Ravnanje z okoljem, ohranjevanje narave s preprečevanjem negativnih vplivov nanjo, postaja vedno pomembnejša postavka našega življenja. Raziskave kažejo, da je nekontrolirano onesnaževanje okolja s strani posameznikov, predvsem pa industrije in kmetijstva povzročilo nepopravljivo škodo, ki se odraža v onesnaženi podtalnici, pomanjkanju pitne vode, slabem zraku in odmiranju gozda. Neobvladljive količine odpadkov, veliko med njimi je tudi nevarnih in strupenih, je posledica velike industrijske proizvodnje in predvsem slabe ekološke osveščenosti na eni strani proizvajalcev in na drugi porabnikov. Nastali problem je v razvitem svetu sprožil gibanje za varovanje okolja, ki je počasi preraslo v vzpostavljanje okoljevarstvenih sistemov. Ekološka problematika se tako počasi prenaša iz privatnega v poslovno področje in od tu na politično. Mednarodne konference o okolju na ravni vodij najvplivnejših svetovnih ekonomij kažejo težo tovrstne problematike, po drugi strani pa tudi ekonomsko pomembnost teh problemov, katerih reševanje terja velika vlaganja danes, da bi preprečili nepredvidljive stroške popravljanja nastale škode jutri. Neuspešno dogovarjanje politikov, ko ZDA, Rusija in Kitajska ne pristajajo na pripravljene mednarodne sporazume varovanja okolja, delno popravljajo proizvajalci sami, ki jih vedno bolj osveščeno tržišče sili k proizvajanju ekoloških izdelkov in vzporedno z njimi tudi k vpeljevanju ekološko sprejemljivih proizvodnih postopkov. Metodologijo vzpostavitve ekološko prijazne proizvodnje predpisujejo standardi varovanja in ravnanja z okoljem ISO14001. Ti standardi se intenzivno vpeljujejo v podjetja in počasi postajajo pomemben element usposobljenosti posameznega podjetja pri njegovem vključevanju v različne proizvodne verige. Število podjetij, ki imajo vpeljan ta standard, je v Sloveniji več kot 200, v Evropi preko 15.000 in na Japonskem 12.000. V vseh teh delih sveta pa vpeljava teh standardov še skokovito narašča. Slika odnosa posamezne države do okolja se kaže tudi v številu vpeljanih standardov v svoja podjetja. Tu zopet negativno odstopajo ZDA, ki imajo le nekaj sto podjetij, ki poslujejo v skladu z ekološkimi standardi. Podobno je v Rusiji, na Kitajskem in v državah, ki spadajo v nerazviti del sveta. Kaj je vsebina okoljevarstvenih standardov? Gre za celoviti pristop organiziranja podjetja in osveščanja zaposlenih, da je potrebno v vseh fazah proizvodnje, od konstrukcije izdelka do dostave le tega kupcu, ravnati tako, da s svojimi postopki ne škodujemo okolju. Da bi bili pri tem lahko uspešni, je potrebno dosledno upoštevati vse varstvu okolja namenjene predpise in postopke, določiti s tem povezane odgovornosti in pristojnosti, izvesti potrebna usposabljanja zaposlenih in vpeljati postopke sistemskega preverjanja delovanja celotnega sistema. Pomemben princip delovanja sistema, ki ga vpeljuje standard je odgovornost za odpravljanje ekološke nevarnosti tam, kjer te nastajajo. Poseben poudarek je namenjen zmanjševanju nastajanja vseh vrst odpadkov, predvsem nevarnih, če pa ti že nastanejo, jih je potrebno ustrezno ločevati in odpadke primerno shraniti oziroma uničiti. Standard ISO 14001 je del sistema celovitega upravljanja podjetja in dopolnjuje sistem vodenja, ki je določen s standardi kakovosti ISO 9001 ,VDA 6.1 inQS-9000. Okoljevarstveni standard ISO 14001 je Domel pridobil v letu 2003 in tako potrdil svojo ekološko usmerjenost, z njim izpolnil zahteve svojih kupcev in zaokrožil sistem poslovanja po prej navedenih mednarodno uveljavljenih standardih. Stane Zgaga PC ECM -PRISLUHNIMO TRGU IN KUPCEM Temeljna strategija Domel-a je strategija rasti. Le z rastjo vseh posameznih programov bomo lahko izpolnjevali naše skupne, visoko postavljene cilje. Rast dosegamo z novimi trgi in novimi produkti, za kar pa so potrebni motivirani sodelavci z ustreznimi sposobnostmi. V PC EC motorji potekajo že od ustanovitve dalje intenzivne razvojne aktivnosti. Po preselitvi v sedanje prostore smo razvojne aktivnosti še povečali. K temu je pripomoglo tudi motivacijsko delovno okolje, ki smo ga imeli s sodelavci priložnost ustvariti. Poleg izdelka je seveda potrebno razvijati tudi odnose s kupci. V tesnem stiku s trgom in kupci smo že v fazi, ko kupec pride z idejo o novem aparatu ali nadomestitve konkurenčnega produkta z Domelovim. V razvojni fazi aparata, kot tudi našega produkta, je potrebna stalna komunikacija s kupcem. Marsikdo si mogoče ne predstavlja, da v procesu osvajanja kupca, kot tudi pri procesu zadrževanja kupca, velik del komunikacije poleg sodelavcev v prodaji opravijo sodelavci v PC ECM. Odzivni čas na vprašanja in pobude kupcev poskušamo prilagoditi potrebam kupca. Kratek odzivni čas, poleg ostalih dejavnikov, odločilno vpliva na uspeh pri kupcu. V naše letošnje cilje PC ECM smo poleg povečanja prodaje dodali cilj pridobitev novega kupca v vsaki triadi. To nam je do sedaj uspelo, saj smo dva nova kupca že osvojili: Purex v začetku leta 2003 in Gotinge v maju 2003. Pridobitev kupca in vzdrževanje odnosov zahteva vrsto sposobnosti sodelavcev. Osvajanje kupcev pomeni proces, ki lahko traja več let partnerskega sodelovanja do začetka proizvodnje. Kakovostni odnosi in komunikacija lahko močno vplivajo EC Puhalo Superflovv na to, kdaj in kako dolgo bo partnerstvo potekalo. Kot smo videli v zgornjih primerih, je pridobitev novih poslov v rokah mnogih sodelavcev. Kakovost notranjih odnosov pa vpliva tudi na to, kakšen bo naš odzivni čas, ali bomo na delo prihajali z veseljem in ali bomo sledili skupnim ciljem. Osebna izkaznica kupca Kupec Purex Anglija Aplikacija Odsesavanje zraka pri procesih spajkanja, varjenja in laserskih obdelav Prvi kontakt / Začetek dobav Maj 2002 /Februar 2003 Prvi kontakt vzpostavil Peter Batsch Sodelovali so Karmen Nastran, Janez Lotrič, Marjan Kavčič, Matjaž Cemažar, Franjo Gorše, Damjan Mohorič in še mnogo sodelavcev v PC ECM ter Domelu. Posebnosti Da smo lahko postali dobavitelj temu angleškemu kupcu, smo morali v rekordnem času razviti EC puhalo, ki ga imenujemo superflovv (na sliki) saj je njegova značilnost velik pretok zraka. Za to je bila potrebna konstrukcija novega aerodinamičnega dela, s tem pa tudi vseh delov, ki sem spadajo (turbo kolo, okrov A, pokrov...). Seveda sem spadajo tudi orodja, ki so v izdelavi v PC orodjarna. Sedanje dobave potekajo s prototipnimi orodji. Purex je tudi prvi kupec, ki smo mu začeli dobavljati puhalo z novo izvedbo rotorja. Osebna izkaznica kupca Kupec Gotinge - Švedska Aplikacija Industrijski pomivalni stroj vpihavanje zraka za sušenje Prvi kontakt / Začetek dobav November 2001 /April 2003 Prvi kontakt vzpostavil Tanja Kramar Sodelovali so Franjo Gorše, Matjaž Cemažar, Damjan Mohorič in še vrsta sodelavcev v PC ECM in Domelu. Posebnosti Posebnost osvajanja tega kupca je bila predvsem v tem, da je kupec pridobil CSA standard za kompleten aparat, s tem pa tudi za EC puhalo. V času testiranj je bilo potrebno narediti prilagoditve in spremembe, da smo zadostili strogim standardom Kakovostno opravljeno delo rodi tudi sadove. Za ljubitelje podatkov v procentih le podatek, da je prodaja PC ECM v prvih petih mesecih 2003 za 49% večja od prodaje v enakem obdobju leta 2002. V naslednjem prispevku bomo govorili o razliki med pojmovanji: EC sesalna enota, EC puhalo, EC črpalka. Lojze Demšar TEHTNICA - PROIZVODNI PROGRAM V tokratnem prispevku naj na kratko opišemo proizvodni program Tehtnice, saj je glede na pogosta vprašanja o tej temi le-ta zaposlenim v Domelu precej nepoznan. Proizvodni program Tehtnice obsega 3 glavna področja: •Tehtalni program, v katerega spadajo elektronske precizne tehtnice, skladiščne tehtnice, trgovske tehtnice in uteži. Elektronske precizne tehtnice so v celoti izdelane v Tehtnici, namenjene pa so preciznemu tehtanju v lekarnah, laboratorijih in industriji. Tržimo jih pod blagovno znamko EXACTA. Pri skladiščnih tehtnicah merilne celice in prikazovalnik kupujemo pri firmi DIGI (Japonska), Nova družina stresalnikov nosilno platformo in ostale dele pa izdelujemo sami. Pri trženju omenjenih tehtnic gre v bistvu za inženiring, saj je večina tehtnic izdelana po specifičnih zahtevah kupcev. Trgovske tehtnice kupujemo pri firmah DIGI in SCHRENK in jih tržimo na trgu Slovenije. V področje trgovskih tehtnic spadajo tudi pakirni stroji DIGI, ki jih kupujejo v glavnem večji mesno predelovalni obrati. Uteži so v celoti izdelane v Tehtnici, in sicer v razredih Fl, F2, E2, M1 in M2. Slabost tehtalnega programa je, da ga tržimo le na slovenskem trgu in delno tudi na hrvaškem trgu. Vzrok je zaprtosti nacionalnih trgov je žigosanje, ki ščiti domače proizvajalce. Vsaka tehtnica v javni uporabi mora biti namreč žigosana s strani pooblaščenega nacionalnega laboratorija, kar avtomatsko predstavlja zaščito domačih izvajalcev. Z vstopom v EU se bodo razmere sicer teoretično sprostile, vendar pričakujemo določene ukrepe nacionalnih uradov za meroslovje še naprej, s ciljem zaščititi domače proizvajalce tehtnic. Tehtalni program predstavlja 20% v celotni realizaciji Tehtnice. • Laboratorijski program, v katerega spadajo centrifuge, stresalniki, magnetni mešalniki, ter posnemalniki mleka in pinje. Na področju centrifug trenutno izdelujemo 4 različne modele, ki jih tržimo pod blagovno znamko CENTRIC. Problem centrifug je pogon s kolektorskim motorjem, ki ga mora čim prej nadomestiti motor brez ščetk. Področje stresalnikov je najbolj široko, saj trenutno izdelujemo 9 različnih tipov, tržimo pa jih pod blagovno znamko VIBROMIX in jih izvozimo s skoraj 100% deležem. Največji kupec je v ZDA, s katerim imamo tudi podpisano ekskluzivno pogodbo o trženju. Proizvodnja magnetnih mešalnikov obsega 5 tipov, v kratkem pa bo potrebna tehnološko razvojna prenova najbolj prodajanih tipov. Tržimo jih pod blagovno znamko ROTAMIX. Posnemalnike mleka in pinje izdelujemo ekskluzivno za firmo CLAIR iz Avstije, ki jih trži pod svojo blagovno znamko. Laboratorijski program je najbolj perspektiven program Tehtnice, saj ga cca. 85% izvozimo. Med izdelki laboratorijskega programa so najmočnejši stresalniki, na katerih načrtujemo v nekaj letih doseči 2-3% tržni delež v Evropi in ZDA. V razvoju je trenutno nekaj novih izvedenk stresalnikov ter vodna banja in inkubator, ki bodo povečali prodajo tekom letošnjega leta in v naslednjem letu. Laboratorijski program prestavlja 73% delež v realizaciji Tehtnice. • Program Domek sem spadajo storitve in obdelava sestavnih delov za potrebe PC EC motorji. Omenjeni program predstavlja 7% delež v naši realizaciji. Glavna strateška usmeritev na področju izdelkov je vsekakor laboratorijski program. Naše glavne prednosti so predvsem dobro servisiranje kupcev, kar pomeni hiter in kvaliteten odziv na njihove zahteve, tako po tehnični kot po komercialni plati. Računamo, da bo delež laboratorijske opreme v realizaciji Tehtnice še naraščal, zmanjševal pa se bo pomen tehtalnega programa in programa Domek Podrobnejše informacije o naših izdelkih lahko najdete na spletni strani: http://www.tehtnica.si Sandi Dolenc KAKO NEVARNO JE DELO S SLIKOVNIM ZASLONOM -RAČUNALNIKOM? Ker število uporabnikov slikovnih zaslonov še vedno narašča, je vprašanje, ki je postavljeno v naslovu, še vedno, mogoče celo vsak dan bolj zanimivo. Uporaba računalnikov, kakor tudi slikovnih zaslonov, pa vendarle ni več novost. Zato je v svetu in tudi pri nas vse več odgovorov na zgoraj postavljeno vprašanje. Celo v Sloveniji je bila opravljena anketa, s katero so želeli ugotoviti, kakšne, predvsem zdravstvene, težave imajo tisti, ki pri svojem delu uporabljajo slikovni zaslon. Predvsem starejši delavcioziroma tisti, ki so delo z računalnikom sprejeli kot delovno obvezo ali celo s strahom, so opozarjali na različne zdravstvene težave. Najpogosteje so se pritoževali zaradi napetosti, utrujenosti, glavobola ali bolečin v križu. Ali niso to znane težave sedanjosti? Ko so anketirali ljudi glede škodljivosti dela s slikovnim zaslonom, so ugotovili, da največ anketirancev meni, da delo s slikovnim zaslonom najbolj škoduje vidu. Ta odgovor je vsekakor povezan s sevanjem, na katerega delavci, ki delajo s slikovnim zaslonom, največkrat opozarjajo. Sevanje je namreč škodljivost, ki se je ne moremo predstavljati, in je zato strah največji, po mnenju strokovnjakov pa najmanj upravičen. Za varno in zdravo delo s slikovnim zaslonom moramo torej pozornost posvetiti predvsem ergonomskim kriterijem za urejanje delovnih mest. Kaj nam torej priporoča stroka in nenazadnje tudi poseben predpis, ki smo ga v Sloveniji sprejeli v letu 2000? Razdalja med očmi in zaslonom naj bo med 50 in 80 centimetri. Za to razdaljo naj bodo prirejena tudi očala, če jih pri delu uporabljamo. Slikovni zaslon naj bo postavljen tako, da ga opazujemo z rahlo padajočim pogledom. Slikovne zaslone, katerih površina povzroča odseve, moramo postaviti pravokotno ali celo rahlo nagniti naprej. Vse ostale lahko nagnemo tudi nazaj. Tipkovnico postavimo pred slikovni zaslon ali pred držalo za predloge, odvisno od tega, na kaj večkrat usmerimo svoj pogled. Pred tipkovnico naj bo vsaj 15 centimetrov prostora za naslon rok, čeprav pravilnik zahteva le 10 centimetrov. Če vsebino v računalnik prenašamo s predloge, le-to postavimo tako, da bo enako oddaljena od oči kot zaslon, pri tem pa upoštevamo velikost znakov na predlogi in zaslonu. Delovna miza naj ne bo manjša od 120 x 80 centimetrov, visoka pa naj bo 72 do 75 centimetrov. Miza naj ima dovolj prostora za noge in naslon. Za delo s slikovnim zaslonom uporabljajmo stol, ki zagotavlja pravilen položaj telesa in omogoča razbremenitev hrbtnih mišic in križa. Stol naj bo nastavljiv, sedežna površina naj bo nagnjena nekoliko naprej, da ne ovira pretoka krvi v nogah. Če je le mogoče, naj bo osvetljenost med 300 in 500 luksi. Optimalna osvetljenost je odvisna od delovnih nalog. Če gre pretežno za sprejem informacij preko slikovnega zaslona, zadostuje 300, za sprejem iz priloge pa 500 luksov. Uporaba samo dnevne svetlobe za osvetljevanje delovnega mesta ni najprimernejša, ker se zelo spreminja. Delovno mesto naj bo, če je le mogoče, postavljeno tako, da svetlobo dobimo s strani in to še posebej velja za naravno. Pri preureditvah delovnih mest je torej potrebno upoštevati navedena priporočila. Če vaše delovno mesto že izpolnjuje zgoraj navedene pogoje, imate pa še vedno težave, torej vas pečejo oči, se vam solzijo, imate glavobole, se priporoča, da obiščete okulista, ki vam bo pregledal oči in vid. Pomislite tudi na to, da pri večini ljudi po petinštiridesetem letu nastopi starostna slabovidnost in potrebujemo očala za opazovanje predmetov do razdalje enega metra. Posebno tisti, ki slikovni zaslon uporabljate cel delovni čas, si privoščite krajše odmore, pozabite pa na sevanje, ker je to minimalno. Anton Rovtar MALCE ZDRAVEGA RAZUMA, MALCE STRPNOSTI, MALCE HUMORJA - KAKO PRIJETNO BI SE POTEM DALO ŽIVETI NA TEM NAŠEM PEANETU. (S. Maugham) PREDSTAVITEV REZULTATOV ZAD0V0USTVA ZAPOSLENIH V LETU 2002 V D0MELU V novembru 2002 se je v Domelu že drugo leto izvedlo anketiranje v sklopu merjenja organizacijske klime, ki predstavlja vidike delovnega okolja (dogodki, postopki, pravila, odnosi), ki so vsem članom organizacije pomembni in smiselni v okviru organizacije kot celote, ter zadovoljstva z delom, z različnih vidikov dela posameznika. Anketiranje je izvajala zunanja institucija TMI v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Rezultati so bili posredovani 15. januarja 2003 na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije. V reprezentativnem vzorcu 225 vabljenih se je anketiranja udeležilo 210 zaposlenih. Anketiranje je bilo izvedeno na skupinskih delavnicah, anketirancem pa je bila zagotovljena anonimnost. Vsem se najlepše zahvaljujemo. Pri primerjavi podatkov iz leta 2001 in 2002 je potrebno opozoriti, da so bili podatki iz leta 2001 preurejeni skladno z novim vprašalnikom iz leta 2002. Spremembe niso bile velike, vendar je ta preureditev in novi izračun razlog, da letos prikazane kategorije iz leta 2001, nekoliko odstopajo od lani prikazanih apriornih kategorij. Organizacij, ki so sodelovale v projektu merjenja organizacijske klime, je bilo v letu 2002 enainpetdeset (51): a) Panoga (industrija elektro izdelkov): Iskra Avtoelektrika Šempeter, Danfoss-Compressors Črnomelj, Domel Železniki, Iskra Ero Kranj, Etra Ljubljana, Aet Tolmin, Rotomatika Idrija. b) Ostale panoge: - kovinsko predelovalna ind.: Unior PRIKAZ POVPREČNIH VREDNOSTI APRIORNIH KATEGORIJ V PRIMERJAVI Z REPUBLIKO IN PANOGO oz. prikaz organizacijske klime. Pregled kategorij 5 o o o 00 -O o 00 O CO CN CO I 00 Slovenija 2002 j j Elektro predelovalna industrija 2002 DOMEL d.d. 2001 — DOMEL d.d. 2002 Celotno povprečje organizacijske klime v letu 2002 je 3,32. Zreče, Revoz Novo mesto, Tomos Koper, Trimo Trebnje, IMF Klima Godovič, lnexa Store, Saturnus Ljubljana, Talum Kidričevo; - trgovina: Mercator ( Degro Dolenjska, Gorenjska, Goriška, Poslovni sistem, SVS), Merkur Naklo, Petrol Ljubljana, Sava Trade, Repro Ljubljana); -farmacija in živilska industrija: Krka Novo mesto, Fructal Ajdovščina, Žito Gorenjka, Žito Ljubljana,; - storitve: Luka Koper, Aerodrom Ljubljana, Grand hotel Toplice Bled, Telekom Slovenije, Varnost Maribor; - banke: A banka Ljubljana, BankaKP, NKB Maribor, NLB Ljubljana, Raiffesen Krekova banka Maribor; - javni zavodi: Splošna bolnišnica Novo mesto, Splošna bolnišnica Šempeter; Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Knjižnica Otona Zupančiča Ljubljana ; - kemična industrija: Color Medvode, Teol Ljubljana; - proizvodnja razna: Cetis Celje, Količevo karton Domžale, Savatech Kranj, Tekstilna Ajdovščina. KOMENTAR VPRAŠALNIKA ZA LETO 2002 Vprašalnik je bil razdeljen na 12 apriornih kategorij (odnos do kakovosti, inovativnost in inciativnost, motivacija in zavzetost, pripadnost organizaciji, strokovna usposobljenost in učenje, notranji odnosi, poznavanje poslanstva in vizije ter ciljev, organiziranost, vodenje, notranje komuniciranje in informiranje, razvoj kariere, nagrajevanje) in zadovoljstva zaposlenih. Skupno je bilo postavljenih 60 vprašanj v apriornih kategorijah, od tega v vsaki kategoriji po 5 vprašanj in 11 pri zadovoljstvu zaposlenih, kar je skupno 71 vprašanj oz. trditev. Vprašalnik je bil od prejšnjega na podlagi izkušenj in na osnovi pripomb sodelujočih organizacij nekoliko spremenjen. Nekatera vprašanja so bila izpuščena in besedila nekaterih vprašanj so bila slogovno nekoliko izboljšana. Izpuščena je bila tudi kategorija Zadovoljstva z delovnim okoljem, zaradi podobnosti z zadovoljstvom pri delu. V kategoriji Inovativnost in iniciativnost je bilo dodano vprašanje, če so napake med preskušanjem novih načinov dela v naši organizaciji sprejemljive. Vprašanje o zadovoljstvu z delovnim časom pa je bilo preneseno v vprašalnik o zadovoljstvu. Ocenjevalo se je s 5-stopenjsko lestvico (1 -sploh se ne strinjam, 2- delno se ne strinjam, 3-niti da, niti ne, 4-večinama se strinjam, in 5-popolnoma se strinjam): Zadnja, 15. kategorija, pa predstavlja zadovoljstvo zaposlenih, ki je bilo prav tako ocenjeno s 5-stopenjsko lestvico (1-zelo nezadovoljen, 2-nezadovoljen, 3-srednje zadovoljen, 4-zadovoljen, 5-nezado-voljen). V vprašalniku so bila štiri primerjalna vprašanja, ki se nanašajo na globalno oceno uspešnosti podjetja in njenega poslovodstva v relativnem in absolutnem smislu pri pojasnjevanju skupne ocene učinkovitosti v primerjavi s slovenskimi razmerami in je letos postavljena izven ostalih kategorij. 1. Primerjalna vprašanja so bila ocen-jena s povprečno oceno 3,74 (lani 3,88). V tej kategoriji Domel presega republiško in panožno povprečje in je tudi najbolje ocenjena postavka v primerjavi s povprečno oceno stopnje zadovoljstva v Domelu, ki je 3,35. V ta sklop so vključene 4 trditve in sicer: - Naše podjetje spada v primerjavi z drugimi slovenskimi podjetji med bolj uspešne! 4,14 (lani 4,24), republika 3,91 (lani 4,18), panoga 3,89 (lani 4,10); - Naše poslovodstvo je učinkovito! 3,28 (lani 3,49), republika 3,40 (lani 3,50), panoga 3,24 (lani 3,51); - Naše poslovodstvo spada med bolj uspešne v Sloveniji! 3,71 (lani 3,86), republika 3,50 (lani 3,73), panoga 3,46 (lani 3,73); - Naše podjetje je učinkovito! 3,84 (lani 3,90), republika 3,70 (lani 4,00), panoga 3,68 (lani 3,94). ANALIZA GRAFA APRIORNIH KATEGORIJ V Domelu smo v primerjavi z drugimi podjetji (51) v Sloveniji v večini kategorij nekoliko pod slovenskim povprečjem, slika pa je primerljiva s povprečjem skupine elektropredelo-valnih podjetij. Najbolje ocenjene kategorije so: 1. V letu 2002 je bila najbolje ocenjena kategorija pripadnost organizaciji ( lani odnos do kakovosti 3,67) s povprečno oceno 3,70 (lani 3,62 in na tretjem mestu) in kar precej presega Domelovo povprečno stopnjo zadovoljstva. Vse ocene so nad republiškim (3,54) in panožnim (3,48) povprečjem. V tej kategoriji zaposleni menijo, da ima Domel velik ugled v okolju in so ponosni, da delajo v Domelu. O njem izven podjetja govorijo pozitivno in so tudi mnenja, da je njihova zaposlitev dokaj varna, oziroma zagotovljena. Nekoliko nižja napram lani je bila trditev o zapustitvi podjetja v primeru znižanja plače, vendar še vedno nad obema povprečjema. 2. V drugo kategorijo, ki je bila ocenjena s povprečno oceno 3,68, spada inovativnost in inciativ-nost, (lani 3,59 in na četrtem mestu), ki presega republiško - 3,65 (lani 3,69) in panožno povprečje - 3,66 (lani 3,66).Nad obema povprečjema je še posebno trditev, da naše izdelke in storitve stalno izboljšujemo in posodabljamo (4,08 letos dodana). 3. Odnos do kakovosti je letos postav-ljen na tretje mesto in je dobil oceno 3,63 (lani 3,67 in na prvem mestu). Ta kategorija je kar precej padla pod republiško - 3,84 (lani 3,69) in panožno povprečje - 3,77 (lani 3,66). Najvišje ocenjeni kategoriji sta trditvi o jasnosti zastavljenih ciljev in standardov kakovosti (4,05) in odgovornost za kakovost našega dela (4,08). Najslabše in tudi pod povprečjema pa je trditev, da druge sodelavce obravnavamo kot svoje cenjene stranke (3,25). 4. Nad povprečjem zadovoljstva pri delu je tudi še postavka induvi-dualno zadovoljstvo zaposle- nih 3,51 (lani 3,42), ki je nad republiškim povprečjem - 3,43 (lani 3,45) in nad panožnim - 3,37 (lani 3,34). Ta kategorija obsega 11 trditev in bo nadalje kategorija, ki bo predstavljala analizo zadovoljstva zaposlenih in bo podrobneje opisana v nadaljevanju. Kategorije, ki se gibljejo okrog povprečne stopnje zadovoljstva Domela 3,35: 5. Rahlo pod mejo povprečne ocene zadovoljstva je kategorija motivacija in zavzetost in je bila ocenjena s povprečno stopnjo 3,30 (lani 3,43), republika 3,54 (lani 3,52), panoga 3,40 (lani 3,44). Kategorija je srednje ocenjena, predvsem na račun trditev o prepoznavanju in pohvali za dobre delovne rezultate, ter glede tega, koliko vodje cenijo dobro opravljeno delo. Obe trditvi sta občutno padli v primerjavi z letom 2001. Iz tega sklopa sta v letu 2002 izpadli strokovna usposobljenost in učenje in poznavanje vizije in ciljev in sta padli pod slabše ocenjene kategorije, (nadaljevanje v naslednji številki glasila) Janja Kozjek OSEBNI RAČUN V GORENJSKI BANKI Skladno z določili zakona o plačilnem prometu bomo v Gorenjski banki do 30.6.2003 uvedli transakcijski račun za fizične osebe in nove plačilne instrumente. Obstoječe prilivne račune fizičnih oseb (tekoče račune, gotovinske račune, žiro račune honora rcev, devizne račune in hranilne vloge, ki imajo značaj prilivnega računa) bomo zamenjali s transakcijskim računom za fizične osebe, ki smo ga v Gorenjski banki poimenovali osebni račun. Banka bo navedene prilivne račune v naslednjih mesecih zamenjala z osebnimi računi postopoma, o čemer boste pravočasno pisno obveščeni. Ob zamenjavi računa Vam bo banka izdala novo, mednarodno bančno kartico Activa Maestro. Obstoječo kartico boste lahko uporabljali do prejema nove. Ob tem bi Vas radi obvestili, da se depoziti, varčevalne knjižice in druge oblike varčevanja (rentno, preudarno) z uvedbo osebnih računov ne bodo spremenili. Prednosti poslovanja z osebnim računom Bistvena prednost osebnega računa je v tem, da bodo z enim računom pokrite funkcionalnosti različnih tolarskih in deviznih računov. Za vsa plačila na račune in z njih se bo uporabljala enotna oblika in struktura računa, neodvisno od finančne institucije, ki vodi račun. Z uvedbo osebnega računa bo Vaše poslovanje učinkovitejše, preglednejše in racionalnejše. Prek osebnega računa boste lahko prejemali plačo, pokojnino, socialne transferje, honorarje, dividende ter plačevali mesečne obveznosti. Prav tako boste lahko preko osebnega računa opravljali negotovinski plačilni promet, gotovinska vplačila in izplačila denarnih sredstev ter dvigali gotovino na bankomatih in na prodajnih mestih, ki imajo oznako Activa - gotovina. Osebni račun bo več valuten, kar pomeni, da boste z enim računom lahko poslovali v tolarjih in vtuji valuti. Možnosti uporabe osebnega računa Poslovanje z osebnim računom vam bo omogočalo: • uporabo bančne kartice Activa-Maestro za dvig gotovine na bankomatih in prodajnih mestih ter za plačilo blaga in storitev na prodajnih mestih v Republiki Sloveniji in vtujini, • odobritev izrednega limita (dovoljene prekoračitve) na osebnem računu, • poravnavanje mesečnih obveznosti preko direktnih bremenitev oz. trajnih nalogov, • uporabo čekovnih blanketov, • poslovanje s plačilno kartico Activa oz. Activa Eurocard/Mastercard, • uporabo sodobnih tržnih poti kot sta elektronska banka Link in informacija o stanju na računu preko SMS sporočil na mobilne telefone, Elektronska banka Link ni omejena na delovni čas bančnih ekspozitur in se prilagaja življenjskemu ritmu komitentov, saj je na voljo 24 ur, vse dni v letu. Preko kratkih sporočil SMS vam banka posreduje informacijo o stanju vašega računa na vaš mobilni telefon. Vrste osebnih računov Skladno z Vašimi prilivi in potrebami po opravljanju storitev smo za vas pripravili naslednje vrste osebnih računov: 1. Prvi osebni račun za otroke in mladostnike do dopolnjenega 16 leta starosti 2. Študentski osebni račun za dijake in študente do 26. leta starosti 3. Osebni račun nerezidenta za osebe s stalnim bivališčem v tujini brez dovoljenja za bivanje v RS 4. Osebni račun za osebe, starejše od 27 let 5. Bonitetni osebni račun za komitente z višjimi prilivi 6. Zlati osebni račun za komitente z najvišjo boniteto 7. Srebrni osebni račun za upokojence 8. Osebni račun s knjižico za upokojence, ki bi želeli še naprej poslovati s knjižico Vse dodatne informacije o poslovanju s tekočim ali gotovinskim računom vam bodo z veseljem posredovali bančni delavci v naših ekspoziturah, dobite pa jih lahko tudi na spletnih straneh Gorenjske banke d.d., Kranj www.gbkr.si. Gorenjska banka d.d., Kranj ----------- 9 ----------- PROSVETNO DRUŠTVO IVAN GROHAR SORICA Čeprav Sorica ne šteje med večja naselja, je bilo družabno življenje v kraju vedno dokaj razgibano in pestro, tako na gospodarskem kot na kulturnem področju. V letu 1911 je bilo ustanovljeno prosvetno društvo, s prvotnim imeno Katoliško slovensko izobraževalno društvo. Idejni ustanovitelj je bil škofjeloški rojak, župnik v Sorici, g. Jurij Karlin. Leta 1931 se je preimenovalo v Prosvetno društvo in delovalo pod tem imenom do 2. svetovne vojne. Po osvoboditvi je bilo društvo obnovljeno pod imenom KUD Ivan Grohar, se kasneje ponovno preimenovalo v Prosvetno društvo Ivan Grohar in pod tem imenom deluje še danes. Takoj po ustanovitvi leta 1911 je društvo začelo zbirati knjige za društveno knjižnico, vaščanom pa je bil na voljo časopis Slovenec. Leta 1929 je bil ustanovljen moški pevski zbor, ki se je povečal v mešani pevski zbor in deloval do leta 1931. Ponovno je zaživel leta 1953, ko je bil ustanovljen tudi tamburaški zbor. Delo obeh je ščasoma zamrlo, ostal pa je cerkveni zbor, ki deluje še danes. Že petnajsto leto pa uspešno deluje in ohranja glasbeno dediščino pevski ženski trio, instrumentalna skupina tolkal orkester Orfej pa je dejaven osmo leto. Društvo je zelo razgibano tudi na dramskem področju. Uprizorjeno je bilo lepo število dramskih del, ki so jih sprva igrali v gostilni, po kozolcih, hlevih in dvoriščih. Leta 1952 je društvo 11. Groharjev teden: Koncert orkestra Orfej, Cerkveni pevski Foto: zbor Sorica A. Čufar Igra Pepelka- Foto: učenci PS Sorica A. Čufar pridobilo lepo dvorano z odrom, v takrat sezidanem Zadružnem domu. Igralske skupine so gostovale tudi po drugih krajih. V sedemdesetih letih je v okviru društva delovala tudi šahovska in fotografska dejavnost. Danes prosvetno društvo nudi možnost udejstvovanja in izobraževanja v glasbeni in likovni smeri ter na področjih plesa, kulturne dediščine in dramske dejavnosti. Že naš rojak, nesmrtni Ivan Grohar, je s svojim ustvarjanjem dramil rojake in širšo slovensko javnost h kulturni prebuditvi. Prav zadnje leto njegovega življenja je to nalogo prevzelo takrat ustanovljeno Prosvetno društvo, ki si je kasneje nadelo tudi njegovo ime. Že od vsega začetka je bil namen društva dvigati kulturno raven v svojem kraju. Sčasoma je to prizadevanje preraslo v občinske meje, zadnja leta pa tudi v širši slovenski prostor. Projekt »Sorica Groharjeva vas« je postavil Groharju trajen spomenik in je zašel že v domala sleherno slovensko mesto. Njegova spominska zbirka je bila obnovljena in postavljena na ogled leta 1977, štiri leta kasneje pa je bil postavljen Groharjev spomenik, ki skupaj z ličnimi tablami v obliki slikarskega stojala ob vpadnicah vabi na ogled rojstne hiše v središču vasi. V celoti je bila adaptirana leta 1994. S svojim programom vsakodnevno privablja mlade iz vse Slovenije na srečanje z Groharjem in s kulturno etnografsko dediščino. Številni kulturni dogodki pa so med drugim tudi garancija, da bo društvo tudi v bodoče uspešno izvrševalo svoje poslanstvo. V 91 letih dela se v kroniki društva omenjajo imena, ki so tkala mozaik uspešnosti: Jurij Karlin, Terezija Pri- možič, Martin Železnik, Milan Vindiš-man, Stanko Kejžar, Janko Pintar, Franc Gačnik, Nace Frelih, Matevž Jenšterle, Ivan Kejžar, Pavla Kajfež, Marjan Peternelj, Niko Žumer, Tone Logonder, Jože Albreht, Jožica in Miro Kačar, Tina Pintar. S pomočjo njihovega ustvarjalnega dela je Prosvetno društvo Ivan Grohar Sorica doseglo v svojem dolgoletnem delu vidne dosežke trajnejšega pomena s področja kulture in umetnosti v občini in širšem družbenem prostoru. Tina Pintar, Jožica Kačar, Miro Kačar Avto klub Bencin Adrenalin je bil ustanovljen leta 1999 na pobudo Tomaža Trpina in Milana Vizjaka v smislu združevanja avtomobilskih navdušencev, predvsem ljubiteljev dodatno opremljenih avtomobilov (tuning) in avto športa. Do sedaj klub šteje 33 članov in članic. Glavna ideja je bila pripeljati avtošport spet nazaj na Gorenjsko, kar nam je še kar uspelo, saj smo po dveh letih priprav organizirali gorski hitrostni dirki Sorica 2001 in 2002, ki sta bili lepo sprejeti, tako pri tekmovalcih kakor tudi pri krajanih KS Sorica terobčanih občine Železniki. Pripravlja pa se že GHD Sorica 2003, ki bo 24. avgusta. Vabljeni! Poleg avto športa vlada med našimi člani veliko zanimanje za predelovanje jeklenih konjičkov, tako imenovani »avtotuning«. Leta 2000 in 2001 smo organizirali zbor dodatno opremljenih vozil na Polici pri Kranju (1. v Sloveniji). K sodelovanju smo povabili fante, ki urejajo in vodijo internetne strani mobisux.com, prav tako pa smo radiu Sora in Gorenjskemu glasu pomagali pri izvedbi Fejst Fičko Fest-a. Odziv je bil dober, zbralo se je okoli 50 predelanih vozil, tako da smo zbor 2002 pono-vili, seveda z nekaj novostmi. Vendar nekateri menijo, da je avtotuning povsem brez pomena in da je denar, namenjen zanj, vržen skozi okno. No, ste v veliki zmoti. S tuningom se vašemu jeklenemu konjičku poveča stabilnost na cestišču, vzdržljivost ter konec koncev izboljšate tudi izgled vozila. Ce vas že mika predelava vozila, vendar ne veste kako in kaj, obiščite našo spletno stran (www. bencin-adrenalin.com), rubriko avtotuning in izvedeli boste, kako ukrepati. Bencin Adrenalin je član novoustanovljene Zveze za avtošport AŠ 2005, s katero dobro sodelujemo in ji pomagamo pri izvedbi avto-športnih prireditev v Sloveniji. Da pa nismo samo organizatorji, smo v naš klub povabili tekmovalno posadko Boštjan Logar Miha Zupan z vozilom Zastava Vugo 1.3, ki je zelo uspešno nastopala v novoustanovljenem pokalu Vugo. Že lansko leto je ta ekipa dosegla visoke uvrstitve, med drugim tudi zmago na rallyu Velenje v svojem razredu, do konca prvenstva sta bila v boju za skupno zmago, z nekaj smole na zadnji dirki pa sta zasedla kljub vsemu odlično drugo mesto v skupni razvrstitvi pokala Vugo. Boštjan je znan kot zelo talentiran voznik, česar se zavedajo tudi ostali tekmovalci. Na domačih tleh (Sorica) je bil velik favorit za zmago, katero je upravičeno tudi dosegel. V sezoni 2003 nastopamo z avtomobilom Citroen Xsara 2.0 VTS in z malce spremenjeno posadko Boštjan Logar- Matej Debeljak. Ta naveza že prinaša čudovite uvrstitve. Že na samem začetku sezone sta napadla sam vrh (Opatija-Hrvaška, 4. mesto generalne uvrstitve centralnega evropskega pokala, 1. mesto v razredu N do 2000 ccm) in ga do sedaj tudi neverjetno branita. Na prvem domačem rallyu Zasavje sta seveda z ekipo, ki jima vedno stoji ob strani in brez katere vse ne bi potekalo tako kot poteka sedaj, privozila 3. mesto v generalni razvrstitvi in seveda 1. mesto v razredu N do 2000 ccm. Nič kaj posebnega, mislite, vendar sta ugnala vozila, ki so, lahko bi rekli, še enkrat močnejša kot naša Citroen Xsara. Vsi poznamo lepote Soriške planine. Pozimi ter poleti je ta zelo obiskana. V zimskem času je razlog znan (smučišče), poleti pa je glavni razlog gorska hitrostna dirka. Proga za GHD Sorica je znana kot ena najbolj zahtevnih prog v Sloveniji. In le ta primarni veliko število voznikov in seveda obiskovalcev. Slednjih se vsako leto našteje več kot 3500. GHD Sorica je ena izmed najbolj organiziranih dirk v Sloveniji, seveda takoj za Ilirsko Bistrico. Res je, da smo mlada ekipa, a funkcioniramo kot izkušeni »mački«! Tako ne menimo sami, tako pravijo ostali. Med njimi je tudi direktor športne zveze AŠ 2005, g. Šuster Dagmar, ki pravi: »Ker so v AK Bencin Adrenalin pretežno mladi ljudje se tudi za prihodnost ni bati. Gorsko hitrostna dirka Sorica privablja športnike in veliko gledalcev. To je za turističen kraj enkratne lepote izjemnega pomena in prav tako za občino. Že zdaj je Sorica znana, ne le po smučišču, sankačih, tudi po avtomobilistih. In ko bo dirka v prihodnjih letih mednarodna, bo športnikov in gledalcev še veliko več.« Za več informacij o tuningu vozil, GHD Sorica in naši tekmovalni ekipi Vas vljudno vabimo, da si ogledate našo spletno stran www.bencin-adrenalin.com. B. Gortnar PO AVSTRALIJI Najprimernejši čas za obisk Down Under je verjetno ob koncu naše koledarske zime, ko se na južni polobli začenja jesen. Po 20-ih urah letenja smo vsi naveličani pristali na sydneyskem letališču VVollongong. Še sreča je bila, da letalo vmes naredi postanek v Kuala Lumpurju za dotočitev goriva, kjer smo si za pol ure lahko pošteno pretegnili ude. Sydneya si ne moremo zamišljati brez znamenite opere. Samo zgradbo sestavlja deset školjk. Gradnja je namesto predvidenih štirih let trajala kar deset namesto planiranih 7 mio je gradnja stala kar 102 mio avstralskih dolarjev. Zunanjo podobo si je zamislil arhitekt Danec Utzon, notranjščina pa je delo drugega arhitekta, ki pa je imel težjo nalogo, kako v te školjke spraviti cele dvorane. Na strehah je več kot milijon ploščic. Za akustiko so si omislili nekakšne oblake, ki visijo s stropa dvoran. Opero je leta 1973 odprla angleška kraljica, najdražja vstopnica stane 180 dolarjev, stole za dvorane je kreiral kirurg. Prvo izvajano delo je bilo Vojna in mir. Zanimiva je tudi prigoda o operi Tosca. Scena je bila tako ozka, da je glavni pevec, po narodnosti Rus, po odmoru zgrešil pot na oder in se je odpeljal v klet, kjer so ga delavci komaj našli. Ko je prišel ves prestrašen na oder, je svojo vlogo naprej odpel v ruščini. Menda tega takoj še opazili niso. Nasproti opere leži Harbour Bridge, ki je drugi največji most z enim lokom na svetu,vanj je pritrjenih čez 6 mio vijakov. Čez most se je možno povzpeti z vodičem, tura traja kar tri ure, in zaradi vetrov moraš biti ves čas privezan. Nad mestom mogočno kraljuje 304 m visoki AMP stolp, na vrh katerega se pripelješ z dvigalom v pičlih 40 sekundah. Okrog stolpa je prepletenih 56 jeklenih vrvi, katerih dolžina je 1300 km, kar je razdalja med Sydneyem in Aliče Springs. Sydney ima tudi akvarij, kjer ti beli morski psi plavajo direktno nad glavo, saj je ta akvarij eden prvih na svetu, ki ima tunel. Najznamenitejša plaža Bondi Beach je oddaljena 30 km iz Sydneya, vendar so tam ves čas visoki valovi in je še najbolj primerna za surfarje. Menda zaidejo tja tudi morski psi. Dolžina vseh plaž v Avstraliji je 37.000 km. Avstralska mesta so izredno zelena in čista. Predmestja sestavljajo nizke montažne hiše z vrtovi in domačini pravijo, da moraš takoj, ko zgradiš hišo, okrog nje zasaditi drevesa. V Sydneyu in Melbournu smo se srečali s slovenskimi izseljenci, ki pa še zdaj čutijo močno domotožje, predvsem starejši, mlajši so se že asimilirali in postali pravi Avstralci. Zbirajo se v društvih, ki jih ni malo. Zelo prijazno so nas sprejeli in nekateri od nas so srečali že stare znance in prijatelje. Se nadaljuje. Dragica Sturm Pogled na Canberro: levo parlament, umetno Joto: jezero Griffin D. Šturm Za popestritev vročih poletnih dni še križanka, ki tokrat ni nagradna. Veliko zabave DELAVEC V ŽEL. IND. PODTALNO DELOVANJE RIMSKA BOGINJA LJUBEZNI MITOLOŠKI LETALEC RAZLIČNA SOGLAS. MAKEDON. KOLO PREDSED. VLADE RS TONE JUNAK ENEIDE ČEŠKI PISATELJ (ALDIS) GRŠKI JUNAK REDKEJŠE ŽENSKO IME NEGRI POUSKA CVETICA REJA DOMAČIH ŽIVALI PRILASTEK PREŠER- NOVA PESEM VEJA ELEKTRO- TEHNIKE SLAVILNA PESEM REKA V VZHODNI SIBIRIJI OBSEŽEN SPIS NEVARNA BOLEZEN VETROVKA S KAPUCO UUBUAN. TISKARSKA DRUŽINA TOMAŽ DOMICEU GRŠKI BOG VETROV JADRANSKO MORJE (KRAJ.) SREDIŠČE GORENJSKE KLICA, KAL, POGANJEK REKA V FRANCIJI (ORIG.) DEMON MAŠČEV. V GRŠKI MITOLOGIJ POVZROČ. EMBOLIJE ZAGOVOR. IDEOLOGIJE KEMIJSKI ZNAK ZA RADIJ DUŠA, DUŠEVNO. KNJIGA ZEMUEVID. NESTRO- KOVNJAK PRAKANTON V ŠVICI NOVA VRSTA, ODSTAVEK ZLATO JABOLKO ENKRATEN STREL IZ PUŠK AVSTRALSKI MEDVEDEK VREČAR HOKEJSKI PLOŠČEK NATAŠA DOLENC HLEV ZA ŽIVINO DELEŽ DRUŽAB. VLOGA ČETRI MESEC BIVŠI AVST. VOZNIK FOR. 1 TOKOVNI ODJEMNIK ŠPANSKI ŠKRGETEC OKRASNA RASTLINA ERBIJ ODPADKI PRI PILJENJU DEL UUBUANE TRIVA- LENTNI KISIK IGOR PAVLOVEC NAJSTAR. GEOLOŠKA DOBA MOŠKO IME KEMIJSKI ZNAK ZA NOBELU LEPOTNA KRAUICA VDOR PRVA PLAST JURE SEV. ITAL. (DIRKA FORMULE 1) KRVO- LOČNA ŽIVAL KEMIJSKI ELEMENT ALUMINIJ FIN PESEK, MIVKA ZVEZDA V ŠPORTU DOBA, VEK PREDSTOJ. SAMOSTANA KLADA ZA SEKANJE RADON KRAJEVNA SKUPNOST ŽENSKA, KI IMA PRAVICO DO OPCIJE ŽIVOT, POSTAVA REDKO ŽENSKO IME MATI GRŠKIH BOGOV MOŠKI POTOMEC LIRSKA PESNIŠ. OBL SLOVENSKA POKRAJINA KOTNA FUNKCIJA GORA V POSOČJU MELODIČNI OKRASEK, TRILČEK BOJEVANJE, BITKA GOZDNA ŽIVAL Z ROGOVJEM RADIJ ZAČETEK NA KAKEM PODROČJU OPERNA PEVKA (OTTA) 2. IN 3. SAMOGLAS. DEL OKOSTJA GOZDNI SADEŽ RAZLIČNA SOGLASN. PRVA PSIČKA VVESOUU AJD SLED REZILA TOVARNA VCEUU GR. BOG. JUTR. ZORE INOSLAV (KRAJŠE) SKLADATEU HAČA- TURJAN GLASBENIK SOSS RIMSKI BOG UUBEZNI ABRAHAMOVA ŽENA NOVINAR MAHKOTA DANSKI OTOK SODNI IZREK ŠVED. SMUČ. SREDIŠČE ATLET BOLDON TEDENSKA TRIBUNA SNEŽNI NANOS BLOM- DAHLOVA OPERA STANE SEVER NEZNANKA V MATEMATIKI GLAS, ZVOK JAPONSKI DROBIŽ POVRŠINSKA MERA J.Ž. NAJVIŠJA KARTA ORANJE DOLGOREPA PAPIGA MILAN ERŽEN