18. štev.
V Ljubljani v četrtek 16. februarja 1882.
Letnik X.
Inserati se sprejemajo in velja tris.opiia vrsta:
ž Kr., če se tiska lkrat, 12 ,, „ „ 2 „ i) i> t> 3 » Pri večkratnem tiskanji cena primerno zmanjša.
R o k o p i si
se ne vračajo, nefrankovana pisma so 110 sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) < 11 ekspedieija na Dunajski costi št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Politim list u sIdteiisM nni
Po pošti	prejeman	velja:
Za eelo leto	. . 10	gl. —	k
/a polleta	. . 5	„ —	„
Za četrt leta	. 2	„ 50 „
V administraciji velja;
Za eelo leto . . 3 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan velja 00 kr. več na loto.
Vredništvo je Florijanske ulica štev. 44.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Kako je z aovo obrtnijsko postavo ?
11 Z Dunaja, 12. februarija.
Po štirnajBt4nevnem razgovarjanji in hudem nasprotovanji liberalcev je obrtnijski odsek včeraj rešil dva paragrafa nove obrtnij-ske postave. Pa dasiravno sta le d v a paragrafa, moramo vendar le reči: Hvala Bogu, da sta dognana 1 Ta dva paragrafa sta namreč za novi obrtnijski red silno važnosti, ker delata konec obrtnijski svobodi, ter od rokodelcev zahtevata dokaz zmožnosti, ako hočejo na svoje roke pričeti kako rokodelstvo.
Poročevalec gn f B e 1 c r e d i je med zadnjimi počitnicami državega zbora izdelal svoj načrt, ter ga precej po pričetku novega zborovanja izročil udom obrtnijskega odseka. Ker je pa po dveletni skušoji sodil, da obrtnijska postava ne bode rešena letos in morda tudi drugo leto ne, ako se cela vzame v pretres, izdelal je najprej tista dva oddelka, po kterih obrtniki najbolj hrepene, namreč o splošnjih in posebnih določbah pa o obligatoričnih za-d ugah ter ju kot , novelo" k dosedanji postavi predložil odseku. Ako ta dva cdlelka obveljata, pridejo ob veljavo paragrifi 1 do 71 in 106 do 130 dosedanje obrtnijske postave, in ostali bi od nje le še paragrafi 72 do 105 in 131 do 152, ki bi jih pa odsek precej pn dovršenih prvih predlogih vzel v pretres in ih nadomestil z novimi boljš mi in potrebnej-šuni določbami.
Obravnava o predloženem načrtu v obrt-nij-kem odseku je pokazala, da je grof Bel-credi prav imel. Komaj se je odsek sošel k
prvi seji, odprli so liberalci Bvojo usta na vse grlo ter so ugovarjali in spodbijali nove nasvete, kar se je dalo, da bi reč vsaj zavlekli, ker so videli, da je ne bodo migli podret. Od tod je prišlo, da Be je odsek 14 dni vkvarjal samo z dvema paragrafoma 1
Iu kaj so ugovarjali? Vsi zaporedoma, kolikor jih je v odseku, ponavljali so eno iu isto reč, in sicer ne enkrat ampak desetkrat. Trdili fao, da je nemogoče od rokodelcev tir-jati dokaz, da so se res tudi izučili rokodelstva, ki ga hočejo pričeti. Tarnali bo, da zdaj noben obrtnik, ako mu pojde Blabo, ne bode mogel pričeti družeča prvemu podobnega obrt-nijstva. Tožili so, da bodo tudi fabrikantje situosti imeli, ker ni v postavi natančno določeno, ali morajo tudi oni dokazati tako zmožnost ali ue. Zlasti pa so se skl cevali na vlado, da ona v svojem načrtu tudi zagovarja načelo obrtnijske svobode, in vprašali bo jo več ko desetkrat, naj povč, kako sodi o nasvet,h grefa Belcredija. Vlada se je sicer že precej v začetku izrazila, da stoji sicer na podlagi svojega predloga, da pa nima nič zoper to, ako odsek nektere reči spremeni, o kterih sodi, da bi se utegn lo z njimi pomagati težnjam in in opravičenim pritožbam obrtnijskega stanu, vendar pa to ni zadostovalo liberalcem, in vsaki izmed nj h je zopet in zopet ponavljal vprašanje, kaj vlada k temu poreče? Naposled je minister P i no šc enkrat liberalni gospodi razložil, da se dokaz zmožnosti vladi ue zdi nemogoč, kakor nji, in da nima nič zoper to, ako se ta dokaz v postavi zahteva
od rokodelcev, ne pa tudi od fabrikantov, ter kupčijskemu ministerstvu v zvezi z minister-stvom notranjih zadev po zaslišanji prizadetih zadrug iD obrtnijskih kamor prepušča pravica določiti rokodelstva, pri kterih se ima zahtevati dokaz zmožnost', in v dvomih razsojevati, je li kako obrtnijstvo fabrika ali ne?
Liberalci so v svojih ugovorih jako zanič-ljivo sodili tudi o obrtnikih in njih peticijah ali prošnjah do državnega zbora. Poslanca 1] rlichiuMatschekosta trdila, da take peticije nimajo nobene veljave, da so naročene od drug h strani, da obrtniki ne vedo, kaj zahtevajo tirjaje dokaz zmožnosti itd. Tukajšnja ,,Morgenpost", ki poleg „ Vaterlanda" edina prinaša obširna poročila glede obravnav obrtnijskega odseka , imela je vsled tega več odprtih pisem in poslanci dunajskih obrtnikov, ki se silno čudijo , kako da morejo dunajski volil ci cd svojih poslancev kaj tacega trpeti in jim ne dajo potepenega pisma? Da liberalnim poslancem ni druzega mar, kakor delovanje obrtnijskega odseka le zavirati, pokazalo se je pri vsih obravnavah dovolj jasno in poslanec Rus, ki hodi te obravnave poslušat, si je unidan, ko se je poročevalcu naročilo, naj paragraf 1. in 2. vnov č stilizira ali zapiše, samega veselja roki meccal rekši: Zopet je pridobljenega nekoliko časa I
Da bi šle obravnave vendar le naprej, večini ni ostalo druzega, kakor si med seboj dati besedo, kolikor mogoče malo govoriti in se o vs h pomislikih, ki jih kdo ima, med seboj že naprej porazumeti. To Be je zgodilo
Ali je Evropa Rusija?
(/2 ruske „Zarje".)
Mi bomo morda še videli, koliko bo po tej poti, kakšni obliki je mogoče vsilititujstvo, če bo Rmija Bkušala po posinovljenji postati Evropa, s kakim vspehom se bo privil k divjaku evro-pejski cepič. Kakšua korist bi pa Rusija imela od tega posinovljenja, ko bi bilo mogoče? V takem slučaji bi postali vsi evropejski interesi tudi ruski, mi bi morali priznati evropejske želje in prizadevanja za svoje. Mi bi zamogli biti v nesoglasiji z Nemčijo, Italijo, Francijo, Anglijo v posameznih slučajih, ali morali biti vedno soglasno z Evropo, se odreči vsemu, kar bi nasprotovalo evropejskim interesom, če bi tudi nam ugodno in primerno našemu poklicu. Nositi kulturo na vzhod, to je ona rola, katero bi nam izročila Evropa, in katero tako žele naši zapadnjaki. Na vzhod, odpravljate se na vzhodi Pa poglejmo, kakšen je ta vzhod? Mi Brno mislili začeti v Turčiji. Kaj boljšega, tam žive naši bratje krvi in duha v mukah in za-zatiranji, mi jim podamo svojo roko in pomoč, kakor nam veleva dolžnoBt. Kam pa? tukaj ni vaše delo, je zaupila Evropa. To ni vaš vzhod, Baj se je že tako bolj nego je nam ljubo, razširilo slovanBto.
Tu sem sili blagtrodni nemški „Drang nach Osten" po nemškej reki Donavi. Nemci znajo najbolje postopati s Slovan-, tudi tukaj najbolje evropejzujejo. Evropa je spoštovaje princip narodnosti odtrgala Italijo iz rok Nemcev, io Avstrijo izrinila iz nemške zveze, zato pa zdaj avstrijskim Nemcem v tolažbo pripušča evropejkovati (germanizivat>) po balkanskem polotoku. Potem se je začelo naše delo na Kavkazu — to je vsaj izhod. Evropa se je jezila nad nami, da smo napali tako blage plemena, viteze in branitelje svobode, ali takrat je hvalo Bogu nismo poslušali. — Ravno tako n8m v Perziji ni dovoljeno sejati seme civilizacije. Nemci bi že dovolili, ker njih Drang nach Osten tako daleč ne sega, ali roka roko umiva, toraj iz spoštovanja do Angležev tega ne Btore. Indijo so si že Angleži prisvojili in jo po svoje civilizirajo, nič jih tu ne zadržuje, zakaj bi ne šli dalje? — Ali hočete, da po-nesemo civilizacijo v Kitaj? V Kitaj nikakor ne, če kantonskega čaja potrebujete ga mi pripeljemo. Civilizacija kakor vsak nauk se ne daje zastonj, dobiva se nagrada. Kitajska je bogata dežela, lahko plača, bomo mi tam sami sejali civilizacijo, in dobivali nagrade. Vspehi, kako Anglija tu širi civilizacijo se uže vidijo, indiški opijum tu uže v slavo kurijo,
tu tedaj nas (po mnenji Angležev in Evrope) ni treba. Ooapoda, kje tedaj tisti vzhod, kjer je nam širiti civilizacijo. Srednja Azija je naš kraj, mi tam ne moremo lahko blizo in Be slabo izplača. To je ona slavna naša zgodovinska misija, o katerej nam govori Evropa in za njo naši Evropejci. To je velika rola, — katero nam priporočajo — in je soglasna z evropejskimi interesi, vse drugo pridrže za se. Tisuč let se ustanovljati, ustaviti državo nad 80 miljonov duš (iz katerih jih je nad 60 miljonov enega plemena, kakoršno razun Kitajskega ne pozna svet), da bi nosili evrepej-sko civilizacijo šestim miljonom Kokoncev, Kivincev in Boharcev in kakim dvema miljo-noma Mongolov — to je smisel velike fraze o našem razprostranenji civilizacije v srednjej Aziji. To je veliko pomenljiva zgodovinska rola, ki gre Rusiji kot nositeljici civilizacije na vzhod. ReB te tam ni treba zavidati, ali se splača, da smo ustanovili državo nad 80 miljonov duš, noBili težke dolžnosti, prenašali prave Bužnosti, prestali petrovske reforme, bironaščino in druge poskušnje. Ali bi ne bilo bolje, ako bi bili se potikali po Btepah kakor nekdaj Poljani, Dravljani, Bjetiči ali Radomiči, vživali plemensko svobodo, kadar bi nas noge nosile. Rusija kot nositeljica ev-
tudi glede paragrafov 1. in 2., v kterih je izraženo načelo, da se rokodelstva ločijo od Hvoboduih ubrtuij iu ae Ima pri njih zahtevati dokaz zmožnosti. G. poročevalec je valed vlu-dine r/.jave in nekterih posameznih nasvetov ta dva paragrafa nekoliko predelal ter se oziral na željo vladni« kakor tudi podancev, potem pa so so poslednji mod seboj zavezali, da bodo ta dva paragrafi v novi osnovi sprejeli. Spremenil ju j« tudi v tem oziru, da je prejšnji paragraf 2 postavil k posebnim določbam kot paragraf 21 Glasita se pa tako le: 1. Obrtngo ho ali: u) svobodno ohrtnijo, ali
b)	dopustno ohrtnijo, »li
c)	rokodelsko obrtnije.
Tisto obrtnije, pri kterih jo z ozirom na očitni ]>rid in blagor treba, da ao nmo ž njimi pečali mimo, kdor prejme posebno dovo^enjo, štejejo iio za dopustno ohrtnijo.
Rokodelsko obrtnije »o listo, pri kterih jo trebil izurjenosti , ki Kit pridobi lo z učenjem iu daljSim opravljanjem dotične obrtnije in za ktero laku učenje navadno zadoHtujo.
Kupčijitkn ohrtnijo (v ožjem pomenu) in tovarniška podvr.otja so no pnfitovnjo k rokodelskim obrtnijiim
V dvomih, nli {o kako podvsetjo tovarniška ali pa kupčij ultii obrtnija v o£jom pomenu, raz-itoihijo kupč.ijuki minister v poriizuinljcnji z ministrom notranjih zadov po zaslišanji kupčijsko in obrtnijske zbornico in prizadete zadrugo.
Svobodno obrtnije ho vso tisto, od kturih ni izgovorjeno, da ho dopustno nli rokodelsko.
Knpčijskmiiu ministru v pomziiiiiljoiiji z ministrom iiotranjih zadov tio dajo ohliiHt. v posebnimi ukazu določiti ohrtnijo, Iti so imajo prištevati k rokodohikini obrtnijam.
i! 1 (po prvom načrtu 2): Kdor hočo nastopiti rokotlohiko ohrtnijo mora rnzun žalitev tjj} 11, 12 in 111 oziroma 1H iu H) tudi So dokazati, tla jo takngu rokodelstva zmožen, in sicer r. učnim spričevalom in delavskim spričevalom, da ju kot pomočnik več lot opravljal dotičuo obrtuljo.
Hltivilo let, kolikor jih inora kdo kot pomoč nik dohiti, dnločujo h posebnim ukazom ItupčijMki minister v porasumljonji z ministrom notranjih zadov po sasliHiinji kupčijsko iu obrtnijiiko zbornico in dotičuo zadrugo.
Ta dokaz nadomostuje tutli npričovulo, tla ju ktlo z VHpc.hom obiskoval obrtnijsko Solo (stioluiv-njunim Stilu, delavnico) , kjer ho dotična obrtnija tudi praktično potlučnjo in nliokovnjuSIto nauči.
Da bodo v |iohi'hnih primerijo jih mogočo od eno ohrtnijo prestopili k drugI nji podobni, nli da hotlo mogočo izvrševati več o n n k i h ni obi t ttij, thijn so politični dcrtolnl gosjionkl ohliiHt, last
■likom rokodolskih ohrtnij v ta namen odpustiti v § 1 zahtevani ilokas po eiinlišnnji dotičnih zadrug, ali pa kupčijsko in obrtnijHko zbornico , ako za dotičuo ohrtnijo no bi bilo nobeno zadruge.
Enako bodo morali doluti tudi naprej. Liberalci bodo nasprotovali, kar bodo mogli, samo da bi reč zavlekli. Dobrih svetov se od njih ni nadejati, iu Ueschauer je včeraj kar naravnost lekel, da ima boljšo definicijo rokodelstva, kakor jo je poročevalec sprejel v prvi paragraf, da je pa odboru neče povedati. Vso delo je toraj prepuščeno večini odsekovi, zato bo pa tudi po tem ravnala m malo govorila pa tem več delala!
Politični pregled.
V I.jubliuni 15. februarja.
AvHtrijske dežele.
1'. južnega IioJIn^h h« poroča, du so s« nekteri Krivošijancl in llercegovci pridružili naši vojni iu da hočejo prostovoljno boriti bo proti u-dašom , ker sprevidjajo, da jo bil upor luhkomišljeiio pričet in da no bo imel srečnega kouca. Zopet drugi glasovi pravijo, da so ustuši že omehčam iu da se hočejo vsi podati.
Koliko je na tem resnice, bo pač bližnju prihodnjost pokazala; vsakako bi bila to vesela vent za vsacogu A vatr junca , ker j« tu upor velika nesreča tako za ustaško dežele, kakor za celo državo, kterej naklada nepotrebne stroške in žrtve.
Z veselim srcem moramo pohvaliti možato postopanje NlovdiiMklli |»omIimi<m-y v državnem zboru. Zdaj so namreč vnovič inter-ptdirali pravosodnega ministra Pružaku zavoljo slovenskega uradovanja pri sodnijah. Radovedni smo, al) si bo Wuaer še upal upirati ho ministru, ako bo ta kaj storil za ravnopravnost iiušog« jezika. Zdaj je položaj tak, da ho Waser, (Jertscher, Ledonig in mnogi taki uradniki po robu postavljajo tako nasproti slovenskemu lludstvu, kakor ministerstvu. Ali bodo ti možje res ugnali pravosodnega ministra v kozji rog V
Iz koroškega časnika „Mira" razvidlmo, du se koroški Slovcm-l veselo vzbujajo. List jo dobil na Koroškem nepričakovano mnogo naročnikov. Ljudstvo jo dremalo, dokler ni imelo buditeljov in učiteljev
zdaj ima hvoj glasnik, ki ga bo spodbujal k narodni zavesti in narodnemu ponosu. Upati je toraj, da koroški Slovenci ne bodo več zaspali. Koroški nemškutarji pa so nilno razkačeni na našega poslanca dr. Vošnjaka, ker je ministra interpeliral zavolj koroških Sol. Co pa koroški nemškoliberalcl in nemškutarji mislijo, da bodo dr. Vošnjaka in nas ostalo Slovence po Kranjskem in Štajerskem tako strahovali, kakor strahujejo koroško Slo-vouce, potem ho pač daleč motijo. Če nas po krčmah še tako zmirjajo „bindišurje" ali pa „Kraneru, b tem prav nič ui opravljeno, in mi jim lahko isto zaničevanje nazaj damo.
Zu trdno se zdaj povdarja, da (riHi-'(orftkl knez neče podpirati UHtašev v Hercegovini in da hoče z našim cosarjem v prijateljstvu živeti.
Viiniij« drinvn. Tudi KiinIJi« hočo nevtralna ostati. Od Nrhtikc strmii pa se ni dosti bati, ker imajo tam z drugimi hoinatijami dovolj opraviti, posebno v denarnih zadevah zarad pro-|mda francozke banko „union general«".
Na €>SrAk«Mn ho prikuzuje republikanska stranka ki hoče kralju odjtoditi in upeljati ljudovlado. Že zdaj imujo tam VBuke kvutro. novo vlado, kikšno zmešnjave bi nastale šu le pod republiko V!
ropejske civilizacije je podobna velikej g'ri, ki je rodila malo miško.
Znktij gledamo stviir iz tega Htališčn, nam morda kdo poreče. Pod fiirjeiij-m evropejslte civilizacije na vzhod, so ne razume hbuio širiti te dobrote v srednjej A /..ji, temuč jih sumi prisvojiti in razširili po vsej ruskej zemlji. Tako misleči naj hvojo dom šljijo napno, iu ue predstavijo, da na vsem tem velikim prostranstvu ni mogočnega ruskega naroda iu od njega Ustanovljene državo —- umpak lo obširni gozdi, vodo in stepi-, po katerih ho okoli klatijo le iiiiBki zverolovi in tatarski kočevniki. lllizo v tej podobi tii radi videli Rusijo evropejaki clvilizatorjl. Pri vresničenji tega bi od same radosti poskočilo Hrco pravega Evropejca. Namesto h,nov uas|irotovanjn, ki so jim ilule z trudom vcepijevuti evropojstvo, bi s« tu hitro naselili ljudje čiste germanske krvi z Anglo-sakaonci nu čelu. — Na lini prostoru bi a« ustanovilo vzhodne združene države. (! vilizu-cija bi s« razlila v valovih čez nuko zemljo. Izkopali hi na tiMUČo milj kanalov in naredili na tiauče milj dolgosti železnih cent. Po Volgi bi ho kakor ua Misiuipi vozilo več Hto ladij, Dnjeprike prage bi razrili in odprla bi ne Hlavna prihodnost. Parlamentarnega prepira bi
Izvirni dopisi.
% Dunaja, 18. fobr. (Češko vseučilišče. — Hudi vdarcl za liberalce. — Tržaška poslanca.) Liberalci so imeli zadnjo dni veliko smolo. Nič jim ni šlo po volji. V goapodski zbornici je bil Bprejet nasvet manjšino nauč-nega odseka, ki je priporočal, naj h« Hklopi zbornice poslancev gledtf praške univerze sprejme z edino spremembo, da ne vseučilišč« prične z letom 1882/8», no pa 1881/82, kakor jo bila sklonila zbornica poslancev. Schmerllngova stranka jo vho žile napenjala, da bi postavo spremenila po svoje, pa vlada dosegla jo vendar le za predlog manjšine 27 glasov večine, n je bila postava precej sprejeta tudi v tretjem branji. Jako ao ju zamorilo Miklošiču, da jo govoril zoper češko vseučilišče ter češkemu leziku oponašal, da ni spodoben za učena predavanju! Z večino jn glasovni tudi dunajski
11.. .-»tiMV
bilo v ene) sami malej državici več nego zdaj v /i nit-kih in plcmenitnških zborih. Občine, Ici bi nasprotovala razvitju uma bi no bilo. če je res evropejska civilizacija, sama prava m občečloveSkn, bi bilo mnogo bolje, da bi že prid tremi nli štirimi stoletji ne bilo Hlnvnn-Hkega naroda iu carstvn na tem mestu, nli bi bili okoli brodili divjaki kakor do iznajdenja Ameriko v zjedinjenih dižavali.
Mi pridemo potem premišljevanji do sklepa, du Ruaiju jako zadržuje razširjenje evropejake nli romuno-gormaiiHko civilizacijo. Tako iniHli tudi vaa Evropa o Kiniji, ta miael o Rusiji jo tudi zelo razširjena mej našimi zapadujiiki. Le h tem zamoremo objaaniti, zakaj, da se prizadevajo oslabiti vho, kar jo ruskega, Hku trnju ustaviti vsako samostojno delovanje naše države, in kjer Htunuje ltnk nerinki element v državi — ga podpirajo iu skušajo okrepčati v škodo ruskega. Ču jo Rusija, kot HlovmiHka država velika zavira razširjenji evropejake civilizacije, jim no ostaja druzega nego slabiti načelo, ki daje moč temu Hilnumu aocljulnemu 'in političuimu organizmu to je žrtva na hv«U ultur Evropu in človeštva. Ali ni to vzvišenn iu blagorodna ljubezen brez vsega narodnega egoizma, povzdignjena v ideal v Markiz Po<e
(um idealnem dolu nemškogu pesnika Schi-ler-ju, katero ceniti smo ho že v mladosti naučili. Uojeu Špunjolcc jo markiz potoval po Evropi in iakal sovražnikov HVojej domovini, ki jo je držil za novražnico Hvobodo in človeškega blagostanja, in prigovarjal colo sultana Solimuna poalati turško vojno brodovjo proti Španiji. Tako popačenje prlrodnoga človeškega čuvstva na podlagi logičuih izvodov se lahko odpušča nemškemu puaniku konci preteklega Btoletju. Saj He je rodil kje v kakem nemškem Wirtemborgu, In jo bil tako rekoč brez domovine, ki jo je dobil š« le h lega časa, ko jo spoznal v „Valonfltaju u", da jo njegova domovina — cela Nemčiju. Rusom bi imelo tako popačenje duševnih ču vidov hiti manj mogoče, pu so vendar nuhnja v tako imenovanem nasprotji narodnih čuvhIov in Idejo o vzvišenem požrtvovunji nižjega višjemu — tu ho kaže v popučenuj podobi slovansko brez-koristje, glavna pregreha Hlovanstva. Radi tega so ruski patrijotizein prikazuje bolj v kritičnih časih, ednostranHko ideje imajo le v mirnih časih vrh nad uarodnimi čuvstvi, kadar kaj pretrese položeujo, zgube te Idejo svojo moč, In bivši humanitarni naprednjak postane pravi patrljot.	(Dalje prih.)
nadškof G u ur Ibauer, kar liberalnim listom ni nič po volji, in začudeno kličejo, da naslednik K a u š e r j a in K u č k e r j a glasuje za Cehe I Benediktinski opat Kari j>u je ostal jevest, ter tudi sedaj glasoval z liberalci! Po-Btava se je v soboto izročila zopet zbornic poslancev, da pritrdi prej omenjeni premembl, in šolski odsek se je v ta namen sošel precej v soboto ter je brez ugovora sklenil pritrditi premembi goapodake zbornice, ki se prav za prav ume sama po sebi. Jutri jo bode obravnavala zbornica poslancev in najbrže sprejela tudi brez ugovora. *) Naj iškrenejšu želja naroda češkega so je toraj spolnila in poslanci Češki so poslali zahvalno pismo večini pospod-eke zbornice, in še posebej grofu Belcrediju, da se je tako krepko potegoval za to narodu češkemu tolikanj potrebno in častno napravo. Tudi so bili v nedeljo napravili banket, pri kterem so se radovali prvega vspeha, ki so {<a po večletnem hudem boji dosegli I
V zbornici poslancev ae je liberalcem go dilo enako žalostno. Ni šo dolgo tega, ko so vlado interpelirali zarad strašnih dogodkov na češkem , kjer si Nemci niso več svojega živ ljenja zvesti. V soboto jo pa minister odgovoril, da so v Milnchgill zu kamenje metali na popotnike sinovi nekega Nemca, in da Interpelaciji našteti dogodki so bili le navadni pretepi med šolskimi pobalini, kterih nekteri še 10 let niso bili stari. Na desnici je zbudil ministrov odgovor splošen krohot in veaeloat, levičarji pa so imeli kaj kisle obraze. Itadi bi bili tudi spodbili postavo o petrolejakem davku, pa ni šlo. V soboto bila je sprejeta tudi v tretjim branji. Pa še neka druga nezgoda je zadela v soboto liberalce. Poslanec F r i e djm n n je vtemeljoval svoj predlog o premembi tiskovne postave ter je vnovič hudo šibal svojo liberalne tovariše iu jim očital, da ho tiskovno postavo pronaredili sebi na korist. Liberalci so se kaj čmerno držali in Kopp jo skušal nekoliko ugovarjati, ter levico opravičevati , zakaj no bode glasovala za predlog Friedmanov, pa ni slo, in Friedman ga je ft« hii)o potlačil. Da bi ae liboralstvo pokazalo v svojem Hvitu, nesvetoval jo \Vicdersperg, naj se za predlog Friedmanov ustmeno glasuje, da bodo ljudje zvedeli, kdo je za tiskovno svobodo in kdo no. Liberalci so se zbali, ter so večidel pobegnili iz dvorane, hhiiio kakih BO jih jo ostalo in imelo pogum glasovati zo per predlog Friedmanov. Poslanci konservativno večino pa so ostali vsi v zbornici in so s 154 glasovi sprejeli nasvet liberalnega poslanca Friediuuun, ki jo bil zarad tega drugi dan od judovskih časnikov silno hudo napaden. Z večino sta vho skozi glasovala tudi tudi tržaška poslanca Burgutaller in V u četi 6.
Ta dva sta imela danos avdijenco pri cesarju, ki soju prav prijazno sprejeli, ter obljubili, da so ho za tržaško mesto že kaj zgodilo. Liberalni listi soju že napadali, češ, da se preveč uagibljota k desnici. Toda, kaj hočeta V Moža sla previdna in imata prepričanje, da bode Trst le od sedanjo večine dosegel, ako bode kaj potreboval. Kdo jima moro toraj zameriti, ako so tudi ona okleneta večine in si zagotovita njeno prijaznost in naklonjenost?
K H>iiatu|ii, ld. februarija. (Bud-getna obravnava) se je včeraj v državnem zboru jiričola. Na levici ho govorili zoper budgot in sedanjo vlado poslanci Car nor i, Kelta up in Kil ur. Prvi jo Hkušal bolj sploš-njo dokazati, da sedanja vlada ni dosti vredna, da ljudstvo čedalje več škode trpi in da se
*) do jo roa tudi zgodilo.	Vrodn
morajo vladi odrtč pripomočki, ki jih porablja samo v pogubo države. Schaup je govoril po Neuvv.rtliovem zgledu o razmerah vlade in de-j želansko banke Klier pa je pomedcl vse kote iu kotičke na češkem, omenjal vseh pretepov in prepirov med N<mci in čehi, ktere ho po njegovem mnenju, se ve da, vse zadolžili le grdogledl čehi iu je prelepo Češko deželo opisal, kakor bi bila razbojniška mina. Poslanci so so začudeno poprašovali, kako je bilo mogoče, da je vrli junak Klier iz te razbojniške lame srečno všel, ne da bi ga bili grozni čehi prijeli, odrli iu pohruBtali! Hčer pa se je ubogi mož pri svojem včerajšnjem govoru tako vtrudil, du je danos bolan doma obležal.
Krepko ho ugovarjali včeraj ua desnici trije češki poalanci, M a tuš, Šindlor in Gahler. Prva dva Hta se stvarno držala proračuna, o kterem je Šindler h številkami dokazoval, da se vidno boljša; Gibler pa je zlasti povdarjal rodoljubno stališču iu kot glavni vzrok razponi med Čehi in Nemci zaznamoval to, da I. 1848 bo Ali Nemci v Frankfurt, Čehi pa na Duuaj, in da so v dunajskem državnem zboru nemški liberalci zgubili večino, ko ho 1. 187!) Čehi prišli v državni zbor.
Danes je zbornica dva predloga izročila budgotnemu odseku, potem pa je pritrdila Hpremombi gospodske zbornice gled<5 praškega vseučilišču, iu naposled je nadaljevala bud getuo obravnavo. Govorila sta dozdaj, ko
šolski postavi morajo otroci do 14. let« Solo obiskovati. To je za kmeta ojatra — brezsrčna postava, in gospodje, ki ao kaj več, kakor ukr. šolski svetovalci, so to tržavo in ne-praktičnoat spoznali iu privolili nekoliko po-lajšave za šolarje 13 in 14 let stare, ako so pridno šolo obiskavali. — Oče, ki ima več otrok v šoli — ki se tudi pridno učijo, — prosi za enega, ki bo 2—a mesce po dokončanem prvem polletju 11. leto svoje Htarosti dodolnllo naj bi mu c. kr. okr. šolski svet v Kozjem to meaece spregledal, da bi smelo iz šole izoatati. In c. kr. šolaki Hvet je proBilcu prošnjo odbil, in to zdaj, ko je cela šolska postava že tako npodjedena iu omajana, da ao bo, ako Bog da in sreča junaška naših vrlih zastopnikov v drž. zboru, Hkorai razrušila. —
Telegram „
Slovencu."
Z Dunaju 15. februarja. Med včerajšnjimi govorniki budgetne debate ja bil tudi. 7 onkli in dr. Jagues. Ta ja nam in vladi očital, da „Slov. Narod" proslavlja Krivošijane in govor Skobelevov. Danes je bila sprejeta postava o pra&kem vseučilišči u tretjem branji. Minister Pratak ja levičarje ostro zavrnil, /daj govori Cartoriski. /a govornika sta oglaŠena tudi dr. Poklukar in Klun.
Domače novice.
V Ljubljani, 16. februarja. (Slovenske Matice 1,111. odborova seja) bila jo 18. t. m. Vpričo bilo je 11 tukajšnjih odbornikov in 2 vnauja. O branji zapisnika
to pišem, na levici poslanca Steudel in VVurmbrand, na desnici pa T on nor. Zdaj pride na vrsto dr. Ton ki i. Vpisani ho razun
njega izmed večine še: Cartoriski, Fanderlik,|52 seje se Je sklonilo, da ho poglavitne raz-
Kvičala, Trojan in Oelz, nn levici pa: JtipieH, Piener, Miuig, Monger, llackelberg, Lustkaudl, Obentraut, Meissler, Kulačkovski, Heschnuer in Ltiblich. Kakor se dosedaj sodi, bodo četrtek splošnja obravnava končana, v petek in soboto pa menda no bo javnih sej ker mnogo čeških velikih posestnikov odide v Prag k volit,vi državnega poslanca, ki se bo v soboto tam vršila. Ta počitek bo ravno prav 7,a razno odseke, ki delajo na pretrganje, zinst za odsek obrtnijski, ki zdaj zborujo vsaki dar, da bi dovršil obrtnijsko postavo. Kadar so javne Heje zboruje zvečer ob sedmih, sicer dopolnilne ob enajstih. Sinoči jo rešel 2. do (i paragraf, ki se večidel glat-6 kakor v dosedanji postavi.
O«! Notic. (Schwabenstreich.) N-iši nemčurji so v velikih zadregah. Oni slutijo pogin svojega gospodatvu; toraj se poprimejo vsake priložnosti, da bi pokazali, da šo živo tarijo. — Koncem preteklega leta vi šile so se pri nas volitve v šolske svete, in srenjo ,,sv. Peter pod sv. goro" drznila te jo — sam Bog ve, kdo ji je kaj takega Hvetoval — svojega spoštovanega g. kaplana izvoliti v šolski odbor in šolski svet izbral si ga je za predsednika. To je bila Htrela iz jaHiiega neba na šolsko mogotce Kozjanskega okraja. Nemudoma jo bila izvolitev predsednika zavržena, in nova volitev razpisana. — In pri tej novi volit vi bil je g. kaplan S. zopet z vsemi glasovi za prvosednika izvoljen; samo nadučitolj U. glasoval je zoper njega. — Kaj bodo zdaj laži — prijatelji slovenskega ljudstva storili, nam ni znano. Prijateljski Hvet, bi ml dali Stad-lerjeui, Vuculikom, Uupnikom e tutti (jiianti, naj bi pobrali svoja šila iu kopita h celoj šol skoj postuvoj, pa se pobrali v deželo, kjer poper raste. Slovensko ljudstvo jo sito sladkih besedi iz liberalnih ust, in ve, da od tega nima nič druzega pričakovati kakor vekše plačila in aitnobo.
Zgled naj pojaane do zdaj povedano. Po
prave s sklopi kakor doslej tudi v prihodnje priobčevale bodo po „Novicah" po kterih naj posnemajo jih časniki drugi. O knjigah za I. 1881 jo bilo povedano, da bo natisnejo do konca t. m. iu potem razpošljejo: Slovnica S I oven s k n iu Letopis, toda brez slike Bleiweisove, ker bučo pozneje posebej h podobo vred izdati njegov životopis Matica. Geometrija odmenjena jo samo šolam. Samo to log i jo, poslal jo prof. F,rjaveč vžo oddelek, ki ho prične koj tiskati, in ho podu družuikom letos. lluzuu te je za 1. 1882 odločen Letopis. Povabilo zanj ae razpiše v m-kterih dneh, in vrednik mu bode predsednikov namestnik P. Graaselli sam, [ktoremu nuj ne primerno kratki pa krepki sjnai pošiljajo. O Sloveuaki-talijaiiski Slovnici, klora jo bila po odboru naročena iu za tisk >o vadi treh poročevalcih priporočena, odloči e, da se iio dti družuikom, ampak le izdd u podporo po Matici. Uazun Zivotopisa lllei-w<>inovrgu pridobiti se ima „Nauk o avstrijsko-o g era k i državi", ki ga apisuje prof. Josenko, in prof. Šukljo oVnta slavnosten spis o združenji Kranjske z vlad jo Habsburško. Potrdi ho, da so Letopis s poročili taj-nikovinii in blugajuikovimi pa z imenikom tiska lo za družaike, za prodaj pa brez teh priklad. Zarad šolskih knjig Matematičnih Hprojamn ne ponudba prof. Oolostino, ki naj jih po Močnikovih pripravlja; tako ao nekteri manjši s|>isi sprejemajo za Letopis. Logika, stvarno presojena po dr. Svetini, pofilje so po nasvetu prof. Šukljeja pisatelju nazaj; o Du-šeslovji razsodi so v prihodnji seji odborovi. Določi bo, v kterem številu naj so društveno knjige tiskajo, in tmkorjunjo se po treh letih spet razpiše letos. Ponudba knjigarja Gion-tinijn, da provzamo on sum trgovino z Matičnimi knjigami, so sprejame in gospodaraki odsek naj to /. njim ukreno. V odbor za B1 e i w o i s o v b p o m e n i k se potrdijo izvoljeni gospodje Grasselli, ltobič, Kluu, in odobri
nasvet, naj Matica daruje 200 gld. v ta nameD. Gledč preoaredb društvenih pravil, gledč volitev, predlogov za prihodnji občni zbor, in gledč ponudbe „Na rod nega Doma" izvoli se odsek gg. Svetec, Šuklje, Praprotnik, k naj 8 predsednikovim namestnikom pripravijo potrebne stvaii do prihodnje odborove seje še pred velikonočjo, kedar Be vstanovi občni veliki zbor, ki utegne biti konec aprila ali v začetku meseca maja.
(Besedo) napravijo daneB debeli četrtek zvečer naši pevci v čitalnici. Pele Be bodo razne resue in šaljive pesmi, in predstavi,a'o več komičnih prizorov. Obeta se nam toraj prav prijeten večer. Med točkami igra gledališka godbs.
(Poziv!) Rodoljubi po deželi, kateri želč vdeležiti se pustni torek Sokolove masbarade v Ljubljani, naj blagovolijo prej ko mogoče pismeno ali 0B0bn0 oglasiti Be pri društvenem etarosti gosp. Fran Ravniharji, predstojniku deželne blagajnice, za vabilo, da jim bode po tem mogoče dobiti vstopnice.
Razne reči.
—	Duhovske spremembe v ljublj. škofiji: Namesto za pastirstvo imenovanega profesorja prečast. g. Zupančiča pride k sv Jakobu za duh. pomočnika g. Franc Kregarin na njegovo mesto g. Janez Mervec v Kranj, g. S. Vojvoda in g. J. Gostiša prestopita v stalni pokoj.
—	Grob Pij a IX. Laški časnik „la Voce" popisuje grob Pija IX tako-le: Od znamenite, zgodovinske noči 13. julija 1881 počiva Pij IX. v rakvi po svoji laBtni volji. Na mrtvaškem odru, položenem v izdobljenem marmorju, se vzdiguje kamnita rakev v pri-prostem skladu a tijaro na glavi in z ravno tistim napisom, kterega je zapustil zapisanega z lastno roko. Na oboku okoli rakve se vidijo mali kinči po staro kršanski šegi. Spodaj v pololuni stoji dober Pastir vsred čede, ktera podoba se nahaja v katakombah pri naj starejših rakvah. Na straneh stojita pa Jožef poleg vodnjaka in Elija v oblaku; prva podoba razodeva zapuščenOBt sv. Cerkve, v kteri se je večkrat znašla, — druga pa njeno zvezo z nebesami. Potem be vidijo golobi z oljkino vejico, kteri, kakor v barki zaprtim prebivalcem, oznanujejo vsem zavoljo vere preganjanim nastop boljših dni. Sidro (Anker), znamnje upanja, ktero narobe postavljeno spominja na križ, kakor so to prvi kristjani skrivnostno razglašali. K tem podobam bo pristavljeni olj-kini venci, mirni pa zmagovavni pomen pravičnega kristjana, ki obrodi obilen sad v sv. Cerkvi in vejice vinske trte z grozdjem, kar preditavlja Gospodov vinograd in Njega, ki je rekel: Jaz sem vinska trta, vi ste mladike". Pod napisom stoji Kristus, ki Petru daje ključe.
Da bi Be rakev obvarovalo napadov, da bi jo kaka hudobna in skrivna roka ne oskrunila, kakoršnih zgledov se žalibog ne manjka, so dali sedanji sv. Oče Leon XIII. v polo-krogu postaviti bronasto omrežje na podlsgi črnega marmorja. Iz Bolonije, središča verske radodarnosti, so povabljeni tamošnji katoličani, naj bi ozaljšali stene, ki oklepajo rakev in oknja, ki jo razsvitljujejo.
Iz te krasne rakve bodo sodni dan vstali v nebeški bliščobi naš nekdanji višji Pastir, bv. Oče Pij IX. — Gotovo bodo pred to rak-vijo, kakor pred grobom sv. Alojzija, Filipa, Nerija in drugih rimskih svetnikov, v kratkem poklekovali katoličani, ki ne bodo več Njemu za večni mir prosili, ampak se bodo priporo-
čevali Njegovi priprošnji rekoč: Prosi za nas blaženi Pij IX., kar se sme sklepati iz obilnih, čudežev, ki se godijo po Njegovem priporočenju
—	Zadnja št. ,,Edinosti" poroča, da se po Notranjskem luž trosi, kakor bi bilo mnogo ranjenih v Trst pripeljanih in bolnišnice prenapolnjene. — Da to res ne more biti, vsaki lahko vkdor kaj časnikov prebira. Vladna poročila naznanujejo po vsakem kavsu t, vataši, (bitke jih dozdaj ne moremo imenovati) koliko je ranjenih, koliko pa mrtvih, io moramo pripcznati, da oz roma jih je do zdaj prav malo. Vojskovodja zaprečuje vso nevarnosti, kolikor mogoče, tako da se Bmemo zanašat', da nepotrebno ne bo nobedin vojak žrtovan. Dasiravno vstaja ni brez nevarnosti ali nepozirna, vendar se bo gotovo lahko zatrla, če le druge vlade se ne bodo vmes vtikale.
—	Svetovno kraljestvo. Rusgi se dostikrat očita, da hoče vse „pod se" spraviti, in vendar ima v vsem le nekaj čez 100 milijonov prebivalcev. Poglejmo pa nekam dru gam. Po novejšem štenji ima samo izhodna angleška Indija čez 252 milijonov prebivalcev. K temu pride pa še mnogo milijonov v Ameriki Afriki in Avstraliji, tako z dedimi deželami v Evropi Anglijo Šotlandijo in Irsko znaša število prebivalcev angleške države čez 300 milijonov. Res svetovno, kraljestvo I
—	Velikanski top Po „Sočnem" naznanilu dospe neki v Pulje (Polo) velikanski top, ki je 6 metrov dolg in tehta 28.500 kilo. Za vsak strel se bode potrebovalo stot smod nika in več stotov težke krogle.
Letni rabim delavskega podpor nega društva v Trstu
od 14. dec. 1880 do konca leta 1881.
Dohodki: 1. Saldo blsgajmce 14 decembra 1880 1016 gld. 94 kr. 3. Doplačilo premalo zara-čunjenih tednin 90 gl. 29 kr. 3. Društveniki so vpltčali tednine in podpore po izkazu A 3074 gld. 72 kr. 4. Blag. g. Josip Gorup je podaril eno obi gacijo za 1000 gld. pap rne rente, po kurzu 31. dec. 1881 77 gl. 50 kr. = 775 gl. 5. Društvo „Edinosfc" je podarilo 50 gl. 6. Dohodki plesa 6 febr. 1881 850 g!. 50 kr. Dohodki veselice 14. avg. 1881 l55gl. 20 kr. Dohodki veselice 31. dec. 1881 10 gl. 7. Obresti obl gacije od 1000 gid. za pol leta 20 gl. 90 kr. Obresti od 2100 gld. po račuiu ljublj. hranilnice 77 g1. 68 kr. 8. Nabralo se je za trakove zastave 1. zbirka 68 gl. 30 kr.,
2.	zbirka 18 gl., za zastavo 2. zbirke 44 gld. 5 kr., za slavnost blagoslovljenja zastave 24 gl. Skupaj 6705 gl. 58 kr.
Stroški: 1. Podpora bolnim udom 124 2 gl. 70 kr Račun zdravil 179 gl. 18 kr. Plača zdravniku-435 gld. 2. Društvena zastava je stala s trakovi vred 362 gld. Nakup pohištva 5 gl. 54 kr.
3.	Društveni uradnik 212 gl. 50 kr. 4. Stanovanje in svečava 71 gl. 55 kr. 5. Pevska šola in note 97 gl. 47 kr. 6. Tiskovine, nove knjige, obrazci itd. 170 gl. 41 kr. 7. Naočnina časnikov 33 gld. 79 kr, 8. Stroški za prvo veselico 6. dec. 1881 350 gl. 50 kr. Stroški za drugo veselico 14. avg. 1881 135 gl. 90 k r. Priprave za veselice 7 gld. 75 gld. Priprave, plakati, vabila in druge tiskovine za veselice 34 gld. 9. Reprezentacije 15 gl. 10. Zavarovanje pohištva 5 gld. 5 kr. 11. Priprave za slavnost blagoslovljenja zastave 72 gl. 64 kr. 12. Tiskovine za ženski oddelek 12 gl. 13. Stroški za pisarno, poštnino itd. 21 gl. 7 kr. 14. Razni drugi stroški 100 gl. 20 kr. 15. Denara v de-
narnici po sklepu računov 3141 gld. 36 kr. Skupaj 6705 g!. 58 kr.
Stanje premoženja
delavskega podpornega društva koncom 1.1881.
A. Gotovine v ljubljanski hranilnici 2177 nld. 68 kr., v domači denarnici 188 gl. 68 kr. B. Vrednostne li stine •■ Pri „Bancn Commer-ciale Triestina" 1 obligacija državne papirne rente za 1000 gld., po kurzu 31. dtc. 1881 77 '/2 gl. = 775 gld. C. Pohištvo po cenitvi dne 31. dec. 1881 1124 gld. D. Terjatve pri udih za tednine in podpore po izkazu A 702 gld. Terjatev pri ženskem oddelku 32 gl. Pri gledišču Armonia predplačilo, katero se društvu povrne po odloku odbora gledišča 40 gl. Pregplača društvenemu uradniku 7 gl. 19 kr. Skupno premoženje 31. dec. 1881 5046 gld. 55 kr.	Društveni denarničar :
Dragotin Sclunidt m. p.
Trst, 20. januarija 1882.
V primeri z račuuom iu bilanco leta 1881 vidi se, da je društvo v prošlem letu vrlo napredovalo. To se nam posebno dobro razjaBni, ako primerjamo statično dohodke in stroške lita 1881 z on mi leta 1880.
I.	Dohodki:
Udje so plačali podpore in tednine za leto 1880 1862 gl., za leto 1881 3795 gl. 1 kr. Veselice so dale čistepa dohodka za leto 1880 275 gl. 31 kr., za leto 1881 297 g'. 55 kr. Darov za zastavo je dobilo društvo za leto
1880	119 gl. 45 kr., za leto 1881 154 gl. 35 kr. Darov za matico društva za leto 1880 50 gl,, za leto 1881 775 gl., za kar ae imamo zahvaliti plemenitemu rodoljubu gosp. Josipu Gorupu, ki nam je o priliki poroke cesarjev 6a naenkrat podaril obligacijo za 1000 gl. Drugh darov za leto 1880 6 gl., za leto 1881 50 gl. Obresti za leto 1880 14 gl. 16 kr., za leto
1881	98 g!. 58 kr.
II.	Stroški:
Za podporo bolnikov za leto 1880 188 gl. 42 kr., za leto 1881 1856 gl. 88 kr. Za nakup knjig in za časnike za leto 1880 53 gl. 44 kr., za leto 1881 204 gl. 20 kr. Za petje itd. za leto 1880 35 gl. 93 kr., za leto 1881 97 gl. 47 kr. Imelo je druš.vo gotovine koncem leta 1880 1016 gl. 94 kr., za 1. 1881 3141 gl. 36 kr. Skupnega premoženja koncem leta 1880 1876 gl. 36 kr, za ieto 1881 5046 gl. 55 kr. kar nam jasno kaže, da sta se društveni denar in društveno imetje pomnožila za bLzo 200% ali da sta postala v 1 letu dvakrat veča, nego sta b la.
Tudi se moramo pri tej pr: lik i zahvaliti slavnim uredništvom ki so društvu pošiljale liste brezplačno, namreč: „Slovenski Narod", „Obzor", „Vienac", ,,Narodni List", ,,Novice", ,,Soča", „Pokrok", „Slovenec", „TrieBter Tag-blatt", „Edinost", „Gospodar", „Vrtec" „Bren-celj". ,,Naša Sloga", „Imparziale", „Gazettino del Popolo", „Zvon" in onim gospodom, ki so društvu podarili nad 400 zvezkov različnih koristnih knjig ter želimo in prosimo v imenu dobre stvari vsih rodoljubov nadaljno podporo v tej zadevi.
Podpisani si usoja p. n. občinstvu ponižno naznanjati, da jc
g-ostilno
Neže Hostllilv, vulgo pri „Krištofu" v Kamniku prevzel. Skrbel bode za izvrstno kuhinjo, kakor tudi dobre vina z najboljši postrežbo; priporoča tudi sobe za prenočevanje	(2)
Franc Hrastnik.