Ventil 3 / 2021 • Letnik 27 155 BESEDA UREDNIŠTVA Digitalizacija je področje, ki je v zadnjem obdobju najpogosteje obravnavano kot osnova za nadaljnji razvoj, za znižanje stroškov pri poslovanju in stro- škov administracije ter za dvig produktivnosti. To je dobro in temu področju bi morali v naši družbi nameniti še več pozornosti, prostora in časa pred- vsem zato, ker se digitalizacija tiče vseh: od držav- ne uprave, industrije, turizma do prav vseh prebi- valcev države. Po moji oceni so se podjetja že pred leti zelo dobro lotila digitalne transformacije in pričela poslovati digitalno. Mnogo bolj pa sta na tem področju v za- ostanku državna uprava in celotna državna admi- nistracija. Kaj pravzaprav je digitalizacija? Osnovna definicija pravi, da je digitalizacija opisovanje objekta, zvo- ka, slike, dokumenta ali signala z binarno kodo za obdelavo in shranjevanje na računalniku ali drugi elektronski napravi. Pretvorba analognih informacij v digitalne se izvede s postopkoma kvantinizacije (točkovno ovrednotenje) in skeniranja (točkovno dobiti vrednosti za 2D ali 3D objekt). To so zaplete- ni procesi, ki niso pomembni za samo uvedbo digi- talizacije v vsakdanje življenje. Preprosto povedano je digitalizacija pretvorba pa- pirne dokumentacije v računalniško, da jo lažje in hitreje obdelujemo, pošiljamo in shranjujemo. Vse to zahteva tudi industrija 4.0. Slovenija se je leta 2018 po indeksu digitalnega go- spodarstva uvrstila na 15. mesto, kar je dve mesti višje kot leto prej. To mesto predstavlja nadpovpre- čje v Evropski skupnosti. Pogoji za digitalizacijo celotne družbe so v Sloveniji dani. Več kot 90 odstotkov gospodinjstev ima do- stop do interneta. Internet pri nas uporablja okoli 83 odstotkov odraslega prebivalstva. Mladi od 16 do 24 leta starosti pa so praktično vsi (99 %) vešči te sodobne tehnologije. Tisti, ki delamo v industriji, čutimo zelo ugoden razvoj digitalnega poslovanja v podjetjih in med podjetji. Po drugi strani pa vsi, ki delamo v gospo- darstvu, vemo, da državna uprava na tem področju zaostaja za gospodarstvom. Kako je mogoče, da je danes v tem času še vedno treba določene storitve državne uprave plačati z gotovino? Ali pa: kako je mogoče, da številni državni uradi, kot je npr. podje- tniški sklad, ne poslujejo digitalno in podobno? To sta samo dva slaba primera iz državne uprave, naštel pa bi jih lahko še več – kot vsak izmed nas, ki pogosto potrebuje državne ali občinske usluge. Na številnih uradih, tudi državnih, pa digitalno po- slovanje deluje dobro, npr. izdajanje bolniških listov ali receptov za zdravila in podobno. Lep primer so tudi preprosti in zakotni bifeji, ki imajo na mizah di- gitalni zapis ponudbe jedi in pijač ter cenik. Pohvalno je to, da je vlada ustanovila strateški svet za digitalizacijo, katerega naloge so opredeljene zelo široko. Od spodbujanja digitalizacije v gospodar- stvu, ustvarjanja pogojev za razvoj visokotehnolo- ških podjetij, uvajanja digitalnih veščin v šolske siste- me izobraževanja, krepitev naravoslovnih študijskih smeri, spodbujanje digitalne pismenosti med pre- bivalstvom, ustvarjanje pogojev za vračanje vrhun- skih slovenskih znanstvenikov iz tujine, povezovanje Slovenije z digitalno najnaprednejšimi državami, po- enotenje digitalnega poslovanja državljanov in pod- jetij preko storitvenih portalov z uporabo skupnih gradnikov za elektronsko izmenjavo podatkov. Prav to slednje se mi zdi zelo pomembno, da bo sistem enoten in da se ne bodo podvajali različni pristopi in se ne bo uporabljala različna oprema. Zelo pohvalno je, da se pri nas veliko organizacij, podjetij, obrtnikov in posameznikov ukvarja z uva- janjem in poučevanjem digitalnih veščin. Celo več: na spletu se najde – brezplačno – veliko koristnih nasvetov za vse, ki bi se radi digitalno izobrazili in preobrazili (transformirali). Pri uvedbi digitalizacije nekateri svetujejo postopne korake, drugi uvedbo celotne digitalne transforma- cije v enem koraku, drugi svetujejo obisk seminar- jev in tretji najem svetovalca, ki pride v podjetje ali neko drugo organizacijo, v kateri opremi ljudi s po- trebnim znanjem. Glede na naše izkušnje in izkušnje drugih podjetij je najboljši sistem uvajanja digitalizacije postopen in v daljšem obdobju. Digitalna transformacija mora potekati hkrati z izobraževanjem ljudi in pridobiva- njem ustrezne opreme. Tu niso mišljeni samo ustre- zni računalniki in strežniki, ampak tudi skenerji in druga elektronska oprema. Samo s primerno izo- braženim kadrom in s sodobno opremo lahko do- sežemo ugodne rezultate. Na koncu pa velja zapisati, da nam tudi v tem pri- meru nič ne pomagajo najsodobnejša tehnologija, najsodobnejša oprema in najbolj izobraženi ljudje, če v podjetju, v vsaki organizaciji in v vsakem siste- mu nimamo urejenih medsebojnih človeških odno- sov. Če ni zaupanja in sodelovanja med zaposlenimi, tudi digitalna pretvorba ne bo prinesla pozitivnih rezultatov. Verjetno sta v digitalnem svetu zaupanje in sodelovanje med zaposlenimi še bolj pomembna kot v času »papirnega« delovanja. Popolnoma ena- ko pa velja za odnose do strank in kupcev. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k tr ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr oiz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn ih znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri n je go v e m o sebnem d ohod k u. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r it i iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n s k i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k t r ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o s l e d ičn o za sla b o p osl o van je pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in s p os o b ni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih delo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t o k r at man j s p os o b ni v inte l i g e ntn e m sm isl u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aju si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o d go v o r n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fesor j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v os n o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v os n o v ni š o li z n e o d go v o r ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v os n o v ni šol i, je p r a k tičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je mo š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o d go v o r n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fesor j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc ena š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fesor j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fesor , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žiti, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us m e r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Digitalizacija , Digitalna preobrazba in Digitalno poslovanje